OBVEZNOSTI POSLOVNIH BANK IN UČINKI HIPOTEKARNE KRIZE NA NLB (BUSINESS BANK OBLIGATIONS AND MORTGAGE CRISES EFFECTS ON NLB)

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OBVEZNOSTI POSLOVNIH BANK IN UČINKI HIPOTEKARNE KRIZE NA NLB (BUSINESS BANK OBLIGATIONS AND MORTGAGE CRISES EFFECTS ON NLB) Študentka: Planinšek Darinka Naslov: Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dravskem polju Številka indeksa: 81631085 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Sebastjan Strašek Pleterje, junij, 2008

2 PREDGOVOR Banke imajo danes zelo različne funkcije in cilje. Svoje funkcije morajo izpolnjevati, če želijo doseči svoj cilj, ki so si ga zastavile in ki se kaže predvsem v dolgoročnem in uspešnem poslovanju. Izpolnjevanje funkcije je zelo pomembno pri opravljanju bančnih poslov. Če banke le-teh ne izpolnjuje, lahko povzroči neučinkovito poslovanje banke, kar pa lahko privede tudi do prenehanja poslovanja, ki pa je vsekakor nezaželena. Banka je posebna oblika gospodarskih subjektov, ki se od ostalih podjetij razlikujejo po tem, da ne proizvajajo konkretnih proizvodov in storitev, temveč je predmet njihovega poslovanja denar, s pomočjo katerega ljudje poslujejo in izvajajo menjavo. V Sloveniji imamo centralno banko imenovano Banka Slovenije in več poslovnih bank, ki pa se še venomer širijo oziroma nastajajo na novo ali pa se celo združujejo. Centralna banka nadzoruje potek dela in delovanje poslovnih bank, zato morajo poslovne banke nenehno sestavljati poročila in jih pošiljati centralni banki. Nato centralna banka zbere podatke in jih objavi v Biltenu Banke Slovenije. Od tam pa lahko razberemo, kakšna je bila vsota sredstev in kakšne so bile obveznosti v danem trenutku. Te obveznosti (pa tudi sredstva) se spreminjajo iz meseca v mesec, saj centralna banka objavlja mesečne podatke, spreminjajo pa se tudi iz leta v leto. Ravno zaradi tega imamo podatke večih let, da lahko delamo primerjavo glede na predhodno obdobje, kar sem pri tej nalogi opravila tudi sama. Tudi te poslovne banke se združujejo v organizacijo, ki se imenuje Združenje Bank Slovenije. Tukaj najdemo različne podatke, ki jih lahko primerjamo med seboj. V širšem lahko obveznosti delimo na domače in tuje. Kako pa jih delimo v ožjem pomenu, pa bo podrobneje opisano v jedru te naloge. V času pisanja naloge je bilo zelo zanimivo tudi dogajanje na finančnem trgu in sicer hipotekarna kriza, ki pa je najbolj prizadela ameriški trg. Zanimalo me je, kakšne učinke ima ta kriza na našo največjo slovensko banko NLB oziroma kako so komitenti občutili hipotekarno krizo.

3 KAZALO PREDGOVOR...2 1 UVOD... 5 1.1 Opredelitev problema in opis problema... 5 1.2 Namen in cilji naloge... 6 1.2.1 Namen... 6 1.2.2 Cilj... 6 1.2.3 Osnovne trditve... 6 1.3 Predpostavke in omejitve... 7 1.4 Metodologija raziskovanja... 7 2 BANKE...8 2.1 Struktura slovenskega bančnega sistema... 9 2.2 Centralna banka... 10 2.3 Poslovne banke... 11 2.3.1 Naloge poslovnih bank... 11 2.3.2 Banke z dovoljenjem opravljanja bančnih storitev... 12 2.3.3 Gostota bančnega omrežja... 13 3 OBVEZNOSTI POSLOVNIH BANK... 15 3.1 Obveznosti (po delitvi CB)... 15 3.1.1 Obveznosti do bank... 19 3.1.2 Obveznosti do tujih bank... 19 3.1.3 Obveznosti do nebančnega sektorja... 19 3.1.4 Kapitalske rezerve... 20 3.1.5 Rezervacije... 21 3.1.6 Podrejene obveznosti... 21 3.1.7 Dolžniški vrednostni papirji... 21 3.1.8 Kapital in rezerve... 22 3.1.9 Ostala pasiva... 23 3.2 Obveznosti v številkah... 24 3.3 Obveznosti (po delitvi ZBS)... 27 3.4 Obveznosti poslovnih bank do domačih sektorjev (domača pasiva)... 30 3.4.1 Obveznosti do denarnih sektorjev... 30 3.4.2 Obveznosti do nedenarnih sektorjev... 30 3.5 Obveznosti poslovnih bank do tujih sektorjev (tuja pasiva)... 31 3.5.1 Obveznosti do denarnih sektorjev... 32 3.5.2 Obveznosti do nedenarnih sektorjev... 32 3.5.3 Skupaj obveznosti do tujih sektorjev... 32 3.6. Kapital in rezerve... 32 3.7 Ostala pasiva... 33 4 UČINKI HIPOTEKARNE KRIZE NA NLB... 36 4.1 Vzrok za nastanek hipotekarne krize... 36 4.2 Hipotekarna kriza in njene posledice... 38 4.3 Kapitalski trgi januarja 2008... 41

4 4.4 Naložbeno tveganje na dolgi rok... 41 4.5 Zmerni do nadpovprečni donosi v letu 2008... 42 4.6 NLB v času poostrene likvidnosti pri trženju... 43 4.7 Hipotekarna kriza po mnenju raznih avtorjev... 44 4.8 Nepremičninska kriza... 45 4.9 Napovedana gibanja Euribor-ja... 46 5 SKLEP...47 6 POVZETEK... 48 7 LITERATURA... 50 8 VIRI... 51 KAZALO TABEL Tabela 1: Delitev poslovnih bank po regijah... 14 Tabela 2: Število zaposlenih v poslovnih bankah po letih... 14 Tabela 3: Bilančne vsote in tržni deleži bank v Sloveniji... 17 Tabela 4: Struktura pasivnih poslov... 18 Tabela 5: Struktura finančnih obveznosti merjenih po odplačilni vrednosti... 18 Tabela 6: Pasiva bilance po prevedbi na MSRP v primerjavi 31.12.2006 in 31.09.2007... 25 Tabela 7: Pasiva bilance v znesku, deležu in rasti glede na leto 2006 in 2007... 26 Tabela 8: Obveznosti poslovnih bank do domačih sektorjev... 29 Tabela 9: Obveznosti poslovnih bank do tujih sektorjev... 31 Tabela 10: Struktura in rast postavk pasive bilance bančnega sektorja za konec leta v %. 34 KAZALO SLIK Slika 1: Mreža poslovnih bank in gostota bančnega omrežja v Sloveniji... 13 Slika 2: Tržni deleži bank v Sloveniji... 16 Slika 3: Povprečna struktura obveznosti bank na dan 31.12.2006... 28 Slika 4: Povprečna struktura obveznosti bank na dan 31.12.2007... 28

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema in opis problema Banke so posebna oblika gospodarskih subjektov, ki se od ostalih podjetij razlikujejo po tem, da ne proizvajajo konkretnih proizvodov in storitev, temveč je predmet njihovega poslovanja denar, s pomočjo katerega ljudje poslujejo in izvajajo menjavo. Sama beseda»banka«izhaja iz italijanske besede»banco«, ki je prvotno pomenila menjalno mizo, na kateri so nekoč zamenjavali denar. Banke so se začele pojavljati že pred več stoletji in se razvijale skupaj z razvojem menjave dobrin. S tem ko je denar postal sredstvo za menjavo različnih vrst blaga, so se pojavile tudi posebne skupine ljudi, ki so se pričele specializirano ukvarjati z denarnimi posli (Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 130). Poslovne banke in centralna banka skupaj tvorijo denarni sistem. Ravno zaradi tega so poslovne banke tudi pod njenim nadzorom. Poslovne banke od ostalih finančnih posrednikov loči tudi državno jamstvo za depozite v poslovnih bankah, nadzor centralne banke nad njihovim poslovanjem in funkcija poslovnih bank v opravljanju plačilnega prometa. Tako banke zbirajo, oblikujejo in hranijo informacije, da bi bile sposobne izločiti dobre komitente od slabih in ravno na osnovi tega določijo tudi ceno svojim storitvam. Pri svojem poslovanju morajo banke slediti načelu rentabilnosti, likvidnosti in varnosti. Zato morajo biti v vsakem trenutku sposobne zadovoljiti zahteve svojih strank, zagotoviti čim manjša tveganja in izgube vrednosti sredstev. Pasivo stran bilance bank predstavljajo različni viri sredstev in sicer depoziti, hranilne vloge, krediti pri centralni banki in drugih bankah, rezervacije, kapital, podrejene obveznosti in ostalo. Obresti in stroški pri teh sredstvih so različni in pravilna je politika bank, da težijo k najnižjim stroškom. Želela sem se seznaniti z učinki hipotekarne krize na NLB, zato sem ga predstavila kot aktualni problem na finančnem trgu. Čeprav so mi podatki o NLB dokaj dostopni, sem učinke hipotekarna krize na NLB našla v manjši meri, saj NLB te krize skoraj ni občutila oziroma so posledice vidne v manjši meri, da jih skoraj ni zaznati. Največje spremembe na finančnem trgu so se pokazale pri obrestni meri, kaj drugega pa skoraj ni vredno omembe. Iz naloge je razvidno tudi, kako nekateri avtorji svetujejo, kako ravnati v kriznih razmerah. Veliko jih pa meni, da takšne krize kot je v ameriških državah, pri nas ne bo občutiti.

6 1.2 Namen in cilji naloge 1.2.1 Namen Za namen naloge sem izbrala primerjavo obveznosti poslovnih bank, za koliko in kako so se spremenile obveznosti, in ali so naše poslovne banke v preteklem letu imele več ali manj obveznosti kot prejšnja leta, oziroma kako se pravzaprav obveznosti spreminjajo in seveda, katere sploh so obveznosti poslovnih bank. Zanimalo me je tudi koliko je v naši državi poslovnih bank in na katerem območju naše države jih je največ, katera banka je največja oziroma ima največji dobiček. Pri tej banki pa je bil moj namen tudi ugotoviti učinke hipotekarne krize, ki je bila najbolj vidna oziroma je imela največje posledice na ameriškem trgu. Seznaniti sem se želela z učinki in posledicami, ki jih je pustila oziroma so vidne še sedaj, in kako si jih NLB prizadeva najugodneje rešiti. 1.2.2 Cilj Bistveni pomen cilja, ki sem ga zasledovala je sprememba obveznosti poslovnih bank iz leta v leto, saj se venomer spreminja. Kot pomembnejši cilj pa sem izpostavila učinke hipotekarne krize, ki je pred kratkim zajela finančne trge. Drugi pomembnejši cilji pa so še: mreža poslovnih bank v Sloveniji, gostota bančnega omrežja, in nenazadnje tudi poslovanje bank v naši državi. 1.2.3 Osnovne trditve - obveznosti poslovnih bank se vsako leto spreminjajo oziroma se vsako leto tudi povečujejo, saj se povečuje tudi bilančna vsota, - bančna konkurenca vpliva na učinkovitost bank, saj se zaradi konkurence veliko bolj trudijo za pridobivanje novih komitentov in da se trudijo, da obdržijo stare, - hipotekarna kriza lahko tako državi kot tudi bankam in komitentom bank pusti velike posledice.

7 1.3 Predpostavke in omejitve Najpomembnejša predpostavka, ki jo bom upoštevala pri izdelavi te diplomske naloge je, da se bom osredotočila na makroekonomski pogled te teme, saj že tema sama izhaja iz makroekonomije. Poudarek bo tudi na največji banki v naši državi, ki ima največ komitentov, kar pa je tudi dokaz, da posluje uspešno in da jo državljani pri poslovanju znova in znova podpirajo, s tem pa si banka krepi ugled in moč. Omejila pa sem se na slovenski prostor, saj je v naši državi že zelo razvito samo bančništvo in celotni bančni sistem. Ena izmed omejitev, ki sem se ji morala prilagoditi je bila tudi ta, da sem se glede hipotekarne krize omejila na slovenski prostor, konkretno na NLB, čeprav bi veliko več podatkov bilo dostopnih za tuj trg, na katere je hipotekarna kriza pustila resnejše posledice. 1.4 Metodologija raziskovanja Glede na to, da imam temo obveznosti poslovnih bank v makroekonomskem pogledu, bom kot glavni vir uporabila spletne strani naše slovenske centralne banke, t.i. Banka Slovenije, Bilten Banke Slovenije, za pomoč pa mi bodo tudi drugi viri, povezani s poslovnimi bankami. Podatki so zbrani in obdelani s kompilacijsko in komparativno metodo ter s sintezo ugotovitev. Glede na to, da se bom dotaknila tudi aktualnega problema na finančnem trgu, bom tudi tukaj uporabila spletne strani te banke, aktualne članke iz časopisov in interne vire, ki so dostopni le zaposlenim v tej banki.

8 2 BANKE Natančno definicijo banke je težko podati, saj se opredelitve posameznih avtorjev med seboj še vedno razlikujejo. V strnjeni obliki jo lahko definiramo kot podjetje, ki prejema denarne naložbe in daje kredite, poleg tega pa izvaja še plačilni promet ter opravlja še vrsto drugih finančnih funkcij (Bobek 1992, 19). Po Zakonu o bankah in drugih finančnih organizacijah je banka opredeljena kot samostojen ekonomski subjekt, ki ob uveljavljanju načel likvidnosti, rentabilnosti in varnosti v poslovanju in konkurenci z drugimi udeleženci na finančnih trgih pridobiva dohodek in ustvarja dobiček, ki je temeljni motiv njenega poslovanja 1. V bančen sistemu je lahko različno število bančnih inštitucij, ki so med seboj povezane in glede na to lahko govorimo o enobančnem in večbančnem sistemu. V enobančnem sistemu posluje samo ena banka, to je centralna banka, ki opravlja vse bančne posle. V večbančnem sistemu pa poleg centralne banke obstaja še določeno število poslovnih bank, ki izvajajo bančne storitve za gospodarstva (Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 131). Banka je največja in najstarejša finančna organizacija. Prve banke so se pojavile pred več kot sto leti v obdobju renesančne Italije. Beseda banka izvira iz italijanske besede»banca«ali»banco«, kar v italijanščini pomeni klop (Zvi in Merton 1997, 49). Poimenujemo jo lahko tudi samostojna finančna organizacija, v kateri njeni ustanovitelji na podlagi določb o ustanavljanju bank vlagajo sredstva v ustanovni fond banke, da bi ustanovili skupne interese in zagotovili denarna sredstva za opravljanje, širjenje in napredovanje svoje aktivnosti ter za ustvarjanje drugih skupnih interesov, kot tudi opravljanje denarnih, kreditnih in drugih bančnih storitev (Bistričić 1997, 21). Čeprav obstajajo banke že stoletja, nikoli ni bilo enotne opredelitve o banki. Vsekakor je to zaradi tega, ker je vloga banke bila vedno odvisna od razvojne stopnje gospodarstva in od gospodarskega sistema, ki je bil ali je v posameznih državah razvit. Poslovne banke kot institucije, ki izdajajo knjižni denar, skupaj s centralno banko tvorijo denarni sistem in so zaradi tega tudi pod njenim nadzorom. Poslovne banke loči od ostalih finančnih posrednikov državno jamstvo za depozite v poslovnih bankah, nadzor centralne banke nad njihovim poslovanjem in funkcija poslovnih bank v opravljanju plačilnega prometa. Bančni posli postajajo vse bolj tvegani. Pri svojem poslovanju se banke srečujejo s čedalje močnejšo konkurenco nebančnih finančnih posrednikov. Banke zbirajo, oblikujejo in hranijo informacije, da bi bile sposobne izločiti dobre komitente od slabih. To pa jim je v pomoč, da na osnovi tega postavijo ustrezno ceno svojim storitvam in finančnemu trgu dajejo signale o boniteti posojilojemalcev. 1 Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah, Uradni list SFRJ, št. 10/89 in 40/89.

9 2.1 Struktura slovenskega bančnega sistema Bančni sistem je organizacija bank v neki državi. Odvisen je od zakonodaje, v okviru katere nastaja, ter bančne tradicije, ki se razlikuje od države do države. Gospodarska struktura v veliki meri vpliva na bančništvo in njegovo organiziranost torej na bančni sistem. Tako je sistem v organsko in smiselno celoto povezana skupnost različnih bank v narodnem gospodarstvu. (Bobek 1992, 22) Slovenski bančni sistem sestavljajo: Banka Slovenije kot centralna banka, Poslovne banke in hranilnice ter, Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Banka Slovenije skrbi predvsem za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine. Za uresničevanje teh nalog Banka Slovenije uravnava količino denarja v obtoku, skrbi za splošno likvidnost bank in hranilnic, skrbi za splošno likvidnost v plačilih do tujine, kontrolira banke in hranilnice, izdaja bankovce in kovance in jih daje v obtok, predpisuje in usklajuje informacijski sistem, potreben za opravljanje njenih funkcij, opravlja posle za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom ter opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom. Poslovna banka je pravna oseba, katere predmet poslovanja je opravljanje bančnih poslov po določbah zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS/I 1-17/1991). Nekateri avtorji opredeljujejo poslovanje bank kot glavno lastnost emisije denarja in vrednosti papirjev, drugi, da je banka podjetje, ki posreduje pri odobravanju kreditov ali da je banka podjetje, ki preko plačilnega prometa koncentrira denarna sredstva v svojih rokah in jih potem posoja gospodarstvu in prebivalstvu. Tako lahko rečemo, da je banka podjetje, ki sprejema denarne naložbe in daje kredite, izvaja pa tudi plačilni promet in opravlja druge funkcije, katere so finančne narave. (Bobek 1992, 19) Hranilnice omogočajo tudi varno nalaganje prihrankov. Med drugim k hranilnicam štejemo tudi poštne hranilnice in hranilno kreditne službe. So finančne institucije, ki zbrana sredstva uporabljajo za kreditiranje svojih komitentov. Poleg kreditiranja prebivalstva se sredstva uporabljajo še za dajanje kreditov podjetjem za potrebe stanovanjskokomulativnega gospodarstva, drobnega gospodarstva in za stanovanjske gradnje (Uradni list RS/I 1-18/1991). Ob koncu leta 2007 so imele banke 99,4% tržni delež, merjen z bilančno vsoto, kar je enako kot ob koncu leta 2006, preostali del, to je 0,6%, pa so se delile hranilnice. (Letno poročilo banke Slovenije za leto 2007) Tako je na dan 31.12.2007 v Sloveniji delovalo 21 bank (od tega 8 hčerinskih), 3 hranilnice in 3 podružnice tujih bank. Glede na prejšnje leto se je število bank povečalo za ena, ker je bila ustanovljena SID- Slovenska izvozna in razvojna banka d.d. Ljubljana. (Letno poročilo banke Slovenije za leto 2007)

10 2.2 Centralna banka Centralna banka je banka vseh poslovnih bank. V Sloveniji se imenuje Banka Slovenije. Banka Slovenije je emisijska in centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije, 25. junija 1991. Je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem. Banka Slovenije ter člani njenih organov odločanja so neodvisni. Z uvedbo evra (EUR) kot valute republike Slovenije, torej od 1. januarja 2007, se pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo določila statuta ESCB in ECB. Z uvedbo evra so se v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in prej omenjenim statutom začele izvajati naslednje naloge: izvajanje denarne politike, opravljanje deviznih poslov v skladu s 111. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti: imetništvo in upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic in podpora nemotenega delovanja plačilnih sistemov. Njeni glavni nalogi sta skrb za stabilnost domače valute in za splošno likvidnost plačil v državi in do tujine. Banka Slovenije je nevladna, neodvisna institucija in je dolžna parlamentu vsakih šest mesecev predložiti poročilo o svojem poslovanju. Banka Slovenije je banka vseh bank in nadzorni organ bančnega sistema, vendar pa ne tudi drugih finančnih posrednikov, nebank. Edini komitenti Banke Slovenije so ministrstva in druge vladne institucije. S fizičnimi in pravnimi osebami ne posluje. Banka se ne sme zadolževati v tujini ne v svojem imenu in za svoj račun, kakor tudi ne v svojem imenu in za tuj račun. (Banka Slovenije, 2006) Komitenti Banke Slovenije so naslednji: neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, nentralno klirinško depotna družba, borzno posredniške družbe, bomače poslovne banke, tuje finančne institucije in institucije Evropske unije. Komitenti, ki se financirajo iz državnega oziroma občinskih proračunov, imajo pri Banki Slovenije odprte enotne zakladniške račune, medtem ko imajo ostali komitenti odprte transakcijske račune. Računi se vodijo v eni ali več denarnih enotah. (Banka Slovenije, 2006) Centralno banko lahko imenujemo tudi izdajateljska, emisijska, nacionalna in narodna banka, ki izdaja denar. V tem ni njena drugačnost od poslovnih bank, saj tudi poslovne banke izdajajo denar. Pri tem pa seveda ne gre za enako vrsto denarja. Centralna banka izdaja primarni denar, poslovne banke pa le knjižni denar. To velja le za tiste poslovne banke, ki sprejemajo denarne vloge. Razlika med centralno banko in poslovnimi bankami je tudi v tem, da centralno banko vodijo ljudje, ki so tesno povezani z organi vlade, da ne obstajajo zato, da bi dosegale maksimalen dobiček, ki je osnovni cilj poslovnih bank in da morajo biti tesno povezane s poslovnimi bankami, da bi lahko učinkovito izvajale monetarno politiko (Perišin 1992, 178).

11 2.3 Poslovne banke Poslovne banke lahko poimenujemo kot nekakšne poslovalnice centralne banke. Za svoje poslovanje so odgovorne centralni banki, pri nas je to Banka Slovenije. Vse poslovne banke morajo vsaj enkrat mesečno oddati poročilo o poslovanju banke, da lahko Centralna banka nadzoruje njihovo delo in kasneje tudi sama sestavi poročilo o delovanju vseh bank. Tega poimenuje Bilten Banke Slovenije. Za opravljanje bančnih storitev mora Banka Slovenije izdati dovoljenje. 2.3.1 Naloge poslovnih bank Poslovna banka lahko posluje (opravlja bančne posle) v svojem imenu in za svoj račun, v svojem imenu ter za račun drugih oseb, ter v imenu in za račun drugih oseb. Ukvarja se lahko z depozitnimi, kreditnimi in drugimi bančnimi posli. Banka lahko opravlja naslednje bančne posle: sprejema vse vrste denarnih vlog pravnih in fizičnih oseb, daje in najema kredite, opravlja posle plačilnega prometa, odkupuje čeke in menice, posluje s tujimi plačilnimi sredstvi, izdaja vrednostne papirje in kreditne kartice, kupuje in prodaja ter upravlja z vrednostnimi papirji domačih in tujih pravnih izdajateljev, prevzema in izdaja poroštva in garancije ter sprejema druge obveznosti za svoje komitente, ki se lahko izpolnijo v denarju, kupuje in iztrjuje terjatve in hrani vrednostne papirje in druge vrednosti. (Počivavšek 1992, 42)

12 2.3.2 Banke z dovoljenjem opravljanja bančnih storitev Spodaj so navedene banke, ki imajo po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev. Ob popolnem naslovu je dodana tudi spletna stran, na kateri je možen ogled njihove ponudbe in podrobnejše informacije. ABANKA VIPA d.d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana (www.abanka.si), Unicredit Banka Slovenija d.d., Šmatinska 140, 1000 Ljubljana (www.unicreditbank.si), BANKA CELJE d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje (www.banka-celje.si), NLB BANKA DOMŽALE d.d., Ljubljanska 62, 1230 Domžale (www.bankadomzale.si), BANKA KOPER d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper (www.banka-koper.si), BANKA SPARKASSE D.D., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana (www.sparkasse.si), NLB BANKA ZASAVJE d.d. Trbovlje, Trg revolucije 25c, 1420 Trbovlje (www.banka-zasavje.si), BAWAG banka d.d., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana (www.bawag.si), DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d., Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana 8www.dbs.si), FACTOR BANKA d.d., Tivolska 48, 1000 Ljubljana (www.factorb.si), GORENJSKA BANKA, d.d., KRANJ, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj (www.gbkr.si), HYPO-ALPE-ADRIA BANK d.d., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana (www.hypo-alpe-adria.si), NLB KOROŠKA BANKA d.d., Glavni trg 30, 2380 Slovenj Gradec (www.koroska-banka.si), NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor (www.nkbm.si), NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1520 Ljubljana (www.nlb.si), POŠTNA BANKA SLOVENIJE d.d., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor (www.pbs.si), PROBANKA d.d., Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor (www.probanka.si), RAIFEISTEN BANKA d.d., Slovenska ulica 17, 2000 Maribor (www.r-kb.si), SKB d.d., Ajdovščina 4, 1513 Ljubljana 8www.skb.si), SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d. v likvidaciji, Čopova 38, 1000 Ljubljana (www.sib.si), SID- SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA d.d., Ljubljana, Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana (www.sid.si), VOLKSBANK LJUDSKA BANKA d.d., Dunajska cesta 128a, 1101 Ljubljana (www.volksbank.si).

13 2.3.3 Gostota bančnega omrežja Na spodnji sliki je prikazana mreža poslovnih bank v Sloveniji. Iz slike je razvidno, da je največja gostota bančnega omrežja ravno v bližnji okolici našega glavnega mesta. Slika 1: Mreža poslovnih bank in gostota bančnega omrežja v Sloveniji Prikaz regionalne gostote bančnega omrežja 31.12.2006 (Bilten banke Slovenije, maj 2008) Zap. št: Regija: 1. Pomurska 2. Podravska 3. Koroška 4. Savinjska 5. Zasavska 6. Spodnje posavska 7. Jugovzhodna Slovenija 8. Osrednjeslovenska 9. Gorenjska 10. Notranjsko-kraška 11. Goriška 12. Obalno-kraška

14 Že iz zgornje tabele je razvidno, da v Sloveniji delimo poslovne banke na 12 regij, od tega je največji delež v Osrednjeslovenski regiji. V spodnjih preglednicah pa so prikazani podatki za preteklih pet let po regijah. Tabela 1: Delitev poslovnih bank po regijah Organizacijske enote Poslovne banke (sedeži) (31.12.2006) Zap. Št. Regija Posl. 2002 2003 2004 2005 2006 Sedež enota Agencija Skupaj 1 Pomurska 0 0 0 0 0 0 12 33 45 2 Podravska 4 4 4 4 4 4 43 45 92 3 Koroška 1 1 1 1 1 1 9 13 23 4 Savinjska 1 1 1 1 1 1 36 67 104 5 Zasavska 1 1 1 1 1 1 4 8 13 6 Spodnjeposavska 0 0 0 0 0 0 5 19 24 7 JV Slovenija 0 0 0 0 0 0 15 47 62 8 Osrednjeslovenska 13 12 13 15 15 15 38 81 134 9 Gorenjska 1 1 1 1 1 1 19 49 69 Notranjsko - kraška 0 0 0 0 0 0 3 15 18 10 11 Goriška 0 0 0 0 0 0 27 36 63 12 Obalno - kraška 1 1 1 1 1 1 16 22 39 SKUPAJ 22 21 22 24 24 24 227 435 686 (Banka Slovenije, maj 2008) Tudi iz te preglednice je razvidno, da je največji delež bank v osrednji Sloveniji. Vendar lahko tukaj vidimo, da gre večinoma ravno za sedeže poslovnih bank, poslovne enota pa so porazdeljene po vsej državi in tudi število agencij je bilo tukaj najvišje. Osrednji Sloveniji pa sledi podravska regija, obenem pa je kot druga po vrsti tudi zaradi števila poslovnih enot. Kot druga po številu agencij pa savinjska regija. Tabela 2: Število zaposlenih v poslovnih bankah po letih Število zaposlenih 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 v poslovnih bankah 10417 10386 10445 10929 11258 11543 11397 11534 11632 11714 (Banka Slovenije, maj 2008) Iz zgornje tabele lahko razberemo, da se število zaposlitev v poslovnih bankah v povprečju zmeraj zvišuje iz časa pa lahko tudi sklepamo, da banke vedno večajo svojo ponudbo in se poskušajo širiti po vsej države in tudi izven nje.

15 3 OBVEZNOSTI POSLOVNIH BANK 3.1 Obveznosti (po delitvi CB) Banka Slovenije, ki se imenuje Centralna banka ali pravimo pa ji tudi, da je banka bank, mesečno izdela bilanco stanja, v kateri je zajeto stanje vseh poslovnih bank predhodnega meseca. Zato morajo vse poslovne banke oddati poročilo do 6. delovnega dne tekočega meseca, da lahko tudi sama pravočasno in pravilno objavi bilanco stanja. V nadaljevanju je v tabeli razvidno, kako takšna bilanca stanja zgleda. V njej je navedeno stanje dveh predhodnih let, stanje za pretekli mesec tega leta in rast glede na zadnji mesec predhodnega leta. V bilanci stanja je predstavljeno stanje na aktivi in pasivi. Poglobila se bom v pasivno stran bilance, saj se tam nahajajo obveznosti, ki pa me pri izdelavi te naloge bolj zanimajo. V pasivo bilance stanja poslovnih bank uvrščamo naslednje obveznosti: finančne obveznosti do centralne banke, obveznosti do bank, obveznosti do tujih bank, obveznosti do nebančnih sektorjev, dolžniški vrednostni papirji, podrejene obveznosti, rezervacije, kapital, ostalo. Ko seštejemo, dobimo vsoto bilance ali bilančno vsoto. Med prvih osem največjih bank, glede na bilančno vsoto, spadajo: 1. Nova Ljubljanska banka, 2. Nova Kreditna banka Maribor, 3. Abanka Vipa, 4. SKB banka, 5. Banka Celje, 6. Banka Koper, 7. UniCredit Banka Slovenija, 8. Hypo Alpe-Adria-Bank.

16 Slika 2: Tržni deleži bank v Sloveniji 3% 4% 1% 2%2% 2% 5% 5% 5% 1% 1%1% 1%1%1%0% 0%3% 0% 5% 5% 8% 31% 10% Nova Ljubljanska banka Nova Kreditna banka Maribor Abanka Vipa SKB banka UniCredit Banka Slovenija Banka Koper Banka Celje Gorenjska banka Raiffeisen banka Hypo Alpe-Adria-Bank Probanka Poštna banka Slovenije Deželna banka Slovenije Banka Sparkasse Volksbank-Ljudska banka NLB Banka Domžale Factor banka NLB Koroška banka NLB Banka Zasavje Bawag banka BKS bank AG, podružnica Zveza bank, podružnica SID banka d.d. Ljubljana RCI, podružnica Ljubljana Podatki so na dan 31.12.2007 (Banka Slovenije, 2007) Podatki so vzeti iz spodnje tabele, ki prikazuje bilančno vsoto in tržne deleže bank v Sloveniji. NLB je nedvomno na prvem mestu glede na bilančno vsoto, saj zavzema kar 31% celotnega bančnega omrežja. Na drugem mestu je Nova Kreditna banka Maribor z 10% bančnega deleža, sledi jima Abanka Vipa in za njo še vse ostale banke. Leta 2006 je graf deleža bank v Sloveniji izgledal malce drugače, ni pa ravno velikih sprememb v tržnih deležih. Tako se je število kreditnih institucij, ki so pod nadzorom Banke Slovenije, povečalo za eno banko, ker je bila ustanovljena SID banka d.d. Ljubljana. Ta slovenska izvozna in razvojna banka je nastala s preoblikovanjem iz Slovenske izvozne družbe d.d. Ljubljana. S 1. januarjem 2008 je začela s poslovanjem tudi tretja podružnica tuje banke v Sloveniji, to je RCI Banque Anonyme, bančna podružnica Ljubljana.

17 Tabela 3: Bilančne vsote in tržni deleži bank v Sloveniji Bilančna Bilančna vsota vsota 31.12.2007 v 31.12.2006 v mio EUR mio EUR Tržni delež 31. 12. 2007 v % Tržni delež 31. 12. 2006 v % Nova Ljubljanska banka 12.945.034 10.415.794 30,7 30,8 Nova Kreditna banka Maribor 4.218.792 3.669.158 10,0 10,8 Abanka Vipa 3.439.008 2.861.880 8,2 8,4 SKB banka 2.295.677 2.085.499 5,4 6,2 UniCredit Banka Slovenija 2.132.695 2.187.291 5,1 6,5 Banka Koper 2.239.211 1.864.590 5,3 5,5 Banka Celje 2.305.449 1.959.737 5,5 5,8 Gorenjska banka 1.732.976 1.492.156 4,1 4,4 Raiffeisen banka 1.259.559 957.734 3,0 2,8 Hypo Alpe-Adria-Bank 1.906.206 1.132.655 4,5 3,3 Probanka 1.041.857 804.692 2,5 2,4 Poštna banka Slovenije 626.309 564.992 1,5 1,7 Deželna banka Slovenije 756.905 609.803 1,8 1,8 Banka Sparkasse 886.628 718.547 2,1 2,1 Volksbank-Ljudska banka 618.324 484.778 1,5 1,4 NLB Banka Domžale 451.177 431.374 1,1 1,3 Factor banka 630.760 525.591 1,5 1,6 NLB Koroška banka 364.453 353.201 0,9 1,0 NLB Banka Zasavje 257.012 254.467 0,6 0,8 Bawag banka 596.297 384.896 1,4 1,1 BKS bank AG, podružnica 196.194 97.917 0,5 0,3 Zveza bank, podružnica 22.776 11.730 0,1 0,0 SID banka d.d. Ljubljana 1.248.711 / 3,0 / RCI, podružnica Ljubljana 22.709 / 0,1 / Vse banke skupaj 42.194.719 33.868.481 100,0 100,0 (Banka Slovenije, 2007)

18 Obveznosti struktura pasivnih poslov Tabela 4: Struktura pasivnih poslov V mio EUR z.št. Postavka Znesek % 1 Finančne obveznosti, merjene po odplačni 30.084,6 89,2 vrednosti 2 Kapital 2.841,4 8,4 3 Rezervacije in ostalo 33.611,3 99,7 (Banka Slovenije, 2006) Tako je predstavljena najožja delitev strukture pasivnih poslov, ki jo lahko zasledimo v letnem poročilo Banke Slovenije. V spodnji tabeli pa je prikazana se podrobnejša delitev finančnih obveznosti, merjenih po odplačilni vrednosti. Tabela 5: Struktura finančnih obveznosti merjenih po odplačilni vrednosti V mio EUR z.št. Postavka Znesek % 1 Obveznosti do bank 10.621,2 35,3 - od tega do tujih bank 9.936,3 33,0 2 Obveznosti do nebančnega sektorja 17.493,9 58,1 - podjetjem (nefinančne družbe) 3.328,8 11,1 - gospodinjstvom 11.077,2 36,8 - državi 1.113,6 3,7 - drugim finančnim organizacijam 1.446,2 4,8 3 Dolžniški vrednostni papirji 976,0 3,2 4 Podrejene obveznosti 993,5 3,3 (Banka Slovenije, 2006) Glavne postavke finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, predstavljajo obveznosti do bank in obveznosti do nebančnega sektorja. Postavki dolžniški vrednostni papirji in podrejene obveznosti sta vrednostno manj pomembni del finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti. Njima ne posvečamo dodatne pozornosti. Z intenzivnim zadolževanjem bank pri bankah se že več let veča delež obveznosti do bank, ki je leta 2006 predstavljal 35,3% vseh virov.

19 3.1.1 Obveznosti do bank V letu 2006 predstavljajo obveznosti do bank povprečno 31,5% v strukturi pasiv bilanc poslovnih bank in 35,3% v strukturi finančnih obveznosti, merjenih po odplačilni vrednosti. Kratkoročni viri drugih bank so običajno namenjeni pokrivanju kratkoročnih naložbenih aktivnosti oziroma uravnavanju dnevne likvidnosti. Učinkovita banka mora peljati likvidnostno politiko, da se izogiba pogostim večjim najemanjem kratkoročnih virov drugih bank, saj jo to v času slabše likvidnosti trga drago stane. Dolgoročne bančne vire banke pridobivajo pretežno na tujih trgih v obliki sindiciranih posojil za večje kredite oziroma v direktnih medbančnih linijah za manjše kredite. Posebno v zadnjih letih je slovenskim bankam stalno primanjkovalo kvalitetnih deviznih virov za potrebe kreditiranja gospodarstva, predvsem izvoznikov. Ti so zaradi precenjenega bivšega tolarja najbolj povpraševali po deviznih kreditih. S svojimi dejanskimi potrebami so se dobesedno sami ponujali prihajajoči tuji bančni konkurenci, kateri je evro že bil domača valuta. Devizne vloge lastnih varčevalcev so lahko banke, zaradi strogega deviznega minimuma, uporabljale za kreditiranje komitentov v omejenem obsegu, saj so jih morale vezati pri tujih bankah prvovrstne bonitete. 3.1.2 Obveznosti do tujih bank Po podatkih Banke Slovenije so obveznosti do tujih bank znašale po 31.12.2006 kar 93,6% vseh obveznosti do bank v bilančni vsoti bank v Sloveniji. Obveznosti do bank že peto leto zapored rastejo hitreje kot obveznosti do nebančnega sektorja in postajajo vse pomembnejši vir financiranja (Banka Slovenije, 2006). Pri najemu kreditnih linij v tujini je zelo pomemben rating države in banke. Že pred prevzemom evra in vstopom v EU je nekaj največjih slovenskih bank najemalo tuje ocenjevalne institucije ter pridobivalo kvalitetne bonitetne ratinge mednarodnih bonitetnih hiš, kar je cenilo pridobljene vire in večalo limite banke pri bankah kreditodajalkah. To je omogočalo slovenskim bankam učinkovit spopad za komitente s prihajajočimi tujimi bankami. (Banka Slovenije, 2006). 3.1.3 Obveznosti do nebančnega sektorja V Sloveniji predstavljajo največji del v skupni bilančni vsoti poslovnih bank in so hkrati tudi najpomembnejši bančni vir. Čeprav se bankam v zadnjih letih povečujejo predvsem obveznosti do tujih bank, znašajo po podatkih Banke Slovenije 51,9% obveznosti do nebančnega sektorja in še vedno presegajo polovični delež v strukturi pasiv bilanc stanj poslovnih bank v Sloveniji (Banka Slovenije, 2006).

20 Če krediti gospodarstvu močno presegajo kredite plasirane gospodinjstvom, banke zberejo največ depozitov pri gospodinjstvih. Tako za depozite fizičnih oseb vedno velja, da so v primerjavi z deponenti gospodarstva za banko cenovno ugodnejši, bolj razpršeni, stabilnejši in večino niso predmet dodatnih cenovnih pogajanj. 3.1.4 Kapitalske rezerve Temeljna osnova za kreditiranje je kapital banke. Tako kreditojemalce banka servisira skladno s potrebami v želenih zneskih in rokih (Madura, Jeff 2006, 516). Kapital deluje kot blažilnik nepričakovanih izgub ter omogoča učinkovito upravljanje s tveganji zato je kapital za banke velikega pomena. Skladno z Zakonom o bančništvu je kapital banke sestavljen iz temeljnega in dodatnega kapitala. Temeljni kapital je sestavljen iz: vplačanega osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv (razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalskih rezerv, oblikovanih v zvezi s temi delnicami), rezerv iz dobička in prenesenega čistega poslovnega izida ter zmanjšan za lastne delnice neopredmetena dolgoročna sredstva in čisto izgubo poslovnega leta. Zadržan dobiček banke je odvisen od naložbene in finančne politike ter politike dividend. Zato mora biti dividenda politike oblikovana tako, da upošteva preteklo gibanje dobička in predvidevana gibanja dobička v bodoče, da se izogne morebitnim prihodnjim zmanjševanjem dividend. Dodaten kapital banke sestavljajo dodaten kapital I in II. Dodaten kapital ima običajno določen rok zapadlosti in je v nasprotju s temeljnim kapitalom manj kvaliteten. Poleg ustrezne višine, strukture in kvalitete kapitala je pomembna tudi njegova lastniška struktura. Delničarji morajo biti finančno močni, zagotoviti morajo integriteto bančnega kapitala, stabilnost banke in delovati v njenem interesu. V nasprotnem primeru lahko vplivajo na poslabšanje kvalitete naložb in dobičkonosnosti. (Kovač 2004, 3) Med dodatek kapital I štejemo: osnovni kapital, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic, kapitalske rezerve, oblikovane s temi delnicami, podrejene obveznosti. Dodaten kapital II sestavljajo podrejene obveznosti in druge sestavine, ki so po lastnostih in namenu primerne za pokrivanje kapitalskih rezerv za tržna tveganja, razen kapitalske zahteve za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasproti banke.

21 3.1.5 Rezervacije Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Med takšne rezervacije spadajo na primer rezervacije za reorganizacijo, za pričakovane izgube in kočljivih pogodb, za pokojnine, jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. (SRS 10, 2006) Pri rezervacijah je potrebno razkriti: - opis rezervacij, - gibanje posameznih vrst rezervacij. Pri postavki druge rezervacije je potrebno razčleniti in pojasniti druge rezervacije, če je obseg le-teh pomembnejši. 3.1.6 Podrejene obveznosti Zajeti je potrebno informacije o podrejenih obveznosti za vsako novo zadolžitev, ki presega 10% celotnega zneska podrejenih obveznosti, znesek zadolžitve, valuto, v kateri je obveznost nominirana, obrestno mero, datum zapadlosti, pogoje podrejenosti ter obstoj kakršnihkoli določb za konverzijo podrejene obveznosti v kapital ali kakšno drugo obveznost. 3.1.7 Dolžniški vrednostni papirji Postavka zajema vrednostne papirje (razen lastniških deležev), ki jih izdaja obveznik poročanja in ki so tržni instrumenti, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ter imetniku ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajatelja, ter podrejeni dolg, ki ga izda MFI v obliki dolžniških vrednostnih papirjev. Obračunane obresti so izvzete iz podatkov stanj ter razvrščene v ostalo pasivo. Podatek izdanih dolžniških vrednostnih papirjev je zmanjšan za lastne odkupe.

22 3.1.8 Kapital in rezerve Postavka zajema zneske izdaj lastniškega kapitala in vključuje tudi sredstva, ki izvirajo iz nerazdeljenega dobička in sredstev rezervacij za pričakovana prihodnja plačila in obveznosti obveznika poročanja. Postavka Kapital in rezerve je ustrezno zmanjšana za lastne deleže. Znotraj postavke se poroča tudi razlika med prihodki in odhodki med letom in izdane točke/delnice skladov denarnega trga. V skladu s 5. členom Zakona o Banki Slovenije je bil osnovni kapital Banke oblikovan in dela splošnih rezerv v višini 8,3 mio EUR v letu 2002. Osnovni kapital banke se lahko poveča iz oblikovanih splošnih rezerv v višini, ki jo določi Svet Banke Slovenije. Rezerve Banke so sestavljene iz splošnih rezerv in posebnih rezerv. Splošne rezerve služijo pokrivanju splošnih tveganj, povezanih z delovanjem Banke. Posebne rezerve so namenjene pokrivanju tečajnih in cenovnih tveganj. Posebne rezerve so enake znesku nerealiziranega prihodka, ki je bil posledica sprememb tečajev in cen do konca leta 2006. (Banka Slovenije, 2007) Temeljna osnova za kreditiranje je kapital banke. Tako kreditojemalce banka servisira skladno s potrebami v želenih zneskih in rokih (Madura, Jeff 2006, 516). Kapital deluje kot blažilnik nepričakovanih izgub ter omogoča učinkovito upravljanje s tveganji je ravno zato kapital za banke velikega pomena. Skladno z zakonom o bančništvu je kapital banke sestavljen iz temeljnega in dodatnega kapitala. Temeljni kapital je sestavljen iz: vplačanega osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv (razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in kapitalskih rezerv, oblikovanih v zvezi s temi delnicami), rezerv iz dobička in prenesenega čistega poslovnega izida ter zmanjšan za lastne delnice neopredmetena dolgoročna sredstva in čisto izgubo poslovnega leta. Zadržan dobiček banke je odvisen od naložbene in finančne politike ter politike dividend. Zato mora biti dividenda politike oblikovana tako, da upošteva preteklo gibanje dobička in predvidevana gibanja dobička v bodoče, da se izogne morebitnim prihodnjim zmanjševanjem dividend. Dodaten kapital banke sestavljajo dodaten kapital I in II. Dodaten kapital ima običajno določen rok zapadlosti in je v nasprotju s temeljnim kapitalom manj kvaliteten. Poleg ustrezne višine, strukture in kvalitete kapitala je pomembna tudi njegova lastniška struktura. Delničarji morajo biti finančno močni, zagotoviti morajo integriteto bančnega kapitala, stabilnost banke in delovati v njenem interesu. V nasprotnem primeru lahko vplivajo na poslabšanje kvalitete naložb in dobičkonosnosti (Kovač 2004, 3). Med dodatek kapital I štejemo: osnovni kapital, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic, kapitalske rezerve, oblikovane s temi delnicami,

23 podrejene obveznosti. Dodaten kapital II sestavljajo podrejene obveznosti in druge sestavine, ki so po lastnostih in namenu primerne za pokrivanje kapitalskih rezerv za tržna tveganja, razen kapitalske zahteve za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasproti banke. V zvezi s kapitalom banke je potrebno razkriti: - število in nominalno vrednost vpisanih delnic, - število vpisanih imetnikov delnic, - povprečno število delnic v poslovnem letu, - dividende, - odkupljene lastne delnice, - gibanje rezerv, - razčlenitev kapitalskih rezerv. Če ima banka odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital, je potrebno razkriti: - višino odobrenega kapitala in - število ter najmanjši emisijski znesek, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital in na podlagi pogojnega povečanja kapital. Glede lastnih delnic je potrebno razkriti: - število, znesek in delež lastnih delnic v osnovnem kapitalu, ki jih je banka ali tretja oseba za račun banke pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev in denarno vrednost nasprotne dajatve, - število, znesek in delež lastnih delnic v osnovnem kapitalu, ki jih je banka ali tretja oseba za račun banke v poslovnem letu sprejela v zastavo, - skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih delnic v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je banka ali tretja oseba za račun banke in jih ima v zastavi banka ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan. 3.1.9 Ostala pasiva Med ostalo pasivo sodijo tudi obračunane in razmejene obresti na vloge in vrednostne papirje, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, postavke na poti, stanja izvedenih finančnih instrumentov. Presežek obveznosti nad sredstvi iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu se vključuje v ostalo pasivo.

24 3.2 Obveznosti v številkah Drugo polovico leta 2007 je zaznamovala negotovost na finančnih trgih, ki se je z ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil prenesla tudi v Evropo. Kljub majhni neposredni izpostavljenosti slovenskih bank do segmentov in institucij, ki so doživele največje izgube, vplivajo učinki negotovosti na finančnih trgih posredno tudi na pogoje poslovanja slovenskih bank. Kljub temu pa se na poslovnih rezultatih oziroma kreditni aktivnosti bank do 31.9.2007 učinki še niso pokazali. Vendar banke opozarjajo, da je njihov dostop do virov sredstev omejen in dražji. Banke nameravajo v prihodnje omejiti svojo kreditno aktivnost in večjo pozornost posvetiti pridobivanju virov. To pa nameravajo doseči z dvigom obrestnih mer, najprej za vloge, nato še za posojila nebančnemu sektorju in z zaostritvijo kreditnih standardov pri pridobivanju novih posojil. (Banka Slovenije Makro stres testi, 2008) V spodnji tabeli je prikazana bilanca stanja pasiva po prevedbi na MSRP v primerjavi 31.12.2006 in 31.09.2007. Največji delež v pasivi bilance Centralne banke predstavljajo finančne obveznosti, merjene po odplačilni vrednosti (vloge), in sicer konec leta 2006 89,3%, medtem ko septembra 2007 nekaj nižje, to je 87,1%. V letu 2006 ni bilo finančnih obveznosti do centralne banke, do septembra pa so te znašale 175.200.000 EUR. Obveznosti do bank so se od 31.12.2006 do 31.9.2007 povišale, saj so decembra 2006 predstavljale 31,8% bilančne vsote, septembra 2007 pa 34,9% bilančne vsote. Obveznosti do tujih bank se niso veliko spremenile, približno za 1% glede na bilančno vsoto. Močno pa so se znižale obveznosti drugim finančnim organizacija in sicer za kar 32,4% glede na december 2006. Velika spremembe je opazna tudi pri podrejenih obveznostih, saj so se od decembra 2006 pa do septembra 2007 povišale za kar 46,5%, podobno pa je bilo tudi pri bilančni postavki drugo, kjer je bila sprememba 55,5% glede na slabo leto prej (31.12.2006).

25 Tabela 6: Pasiva bilance po prevedbi na MSRP v primerjavi 31.12.2006 in 31.09.2007 BILANCA STANJA Stanja (v mio EUR) Delež (v %) Rast (v %) 31.12.06 31.09.07 31.12.06 31.09.07 medletno Pasiva 33.868,50 39.667,1 100 100 22,4 Finančne obveznosti (FO) do CB FO, merjene po odplačilni vrednosti (vloge) 0 175,2 0 0,4-30.246,0 34.562,5 89,3 87,1 19,6 a) obveznosti do bank 10.771,0 13.857,0 31,8 34,9 41,7 od tega do tujih bank 10.086,2 12.273,5 29,8 30,9 34,7 b) Obveznosti do neban. sekt. (vloge NS) od tega nefinančnim družbam (podjetjem) 17.506,3 18.322,4 51,7 46,2 6,8 3.341,1 3.614,9 9,9 9,1 14,5 gospodinjstvom 11.077,2 11.832,7 32,7 29,8 11,3 državi 1.113,6 1.240,0 3,3 3,1-6,3 drugim finančnim organizacijam c) Dolžniški vrednostni papirji 1.446,2 1.040,1 4,3 2,6-32,4 976,0 1.013,4 2,9 2,6-3,2 d) Podrejene obveznosti 992,7 1.369,6 2,9 3,5 46,5 FO, vezane na fin. sredstva brez pogojev za odpravo pripoznanja (repo) 27,1 546,0 0,1 1,4 866,3 tuje banke 26,0 546,0 0,1 1,4 980,1 Rezervacije 184,2 194,8 0,5 0,5 12,3 Kapital 2.841,4 3.236,0 8,4 8,2 21,5 Drugo 569,7 952,6 1,7 2,4 55,5 BILANČNA VSOTA 33.868,5 39.667,1 100 100 22,4 (Banka Slovenije, 2007) Največjo spremembo pa je vsekakor opaziti pri finančnih obveznostih, vezanih na finančna sredstva brez pogojev za odpravo pripoznanja (repo), katere obveznosti so se povečale 27,1 mio EUR na 546,0 mio EUR, kar je za 866,3%. Podobna oziroma še večja sprememba so bile le-te obveznosti do tujih bank, saj so se od decembra 2006 do septembra 2007 povečale za kar 980,1%.

26 Tudi bilančna vsote se je glede na konec leta 2006 pa do septembra 2007 povečala za 22,4%. Spremembe obveznosti do konca leta 2007 so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 7: Pasiva bilance v znesku, deležu in rasti glede na leto 2006 in 2007 BILANCA STANJA Znesek (v tisoč EUR) Delež (v %) Rast (v %) 31.12.06 31.12.07 31.12.06 31.12.07 2006/2005 2007/2006 Pasiva 33.868.481 42.194.717 100,0 100,0 15,6 24,6 Finančne obveznosti (FO) do CB FO, merjene po odplačilni vrednosti (vloge) 0 156.528 0,0 0,4 0,0 0,0 30.246.001 37.302.517 89,3 88,4 16,4 23,3 a) obveznosti do bank 10.771.035 15.503.445 31,8 36,7 30,3 43,9 od tega do tujih bank 10.086.170 13.994.905 29,8 33,2 29,9 38,8 b) Obveznosti do neban. sekt. (vloge NS) od tega nefinančnim družbam (podjetjem) 17.506.329 19.365.884 51,7 45,9 9,3 10,6 3.341.120 3.659.588 9,9 8,7 6,8 9,5 gospodinjstvom 11.077.172 12.104.976 32,7 28,7 7,2 9,3 državi 1.113.602 1.510.337 3,3 3,6 28,5 35,6 drugim finančnim organizacijam c) Dolžniški vrednostni papirji 1.446.168 1.144.582 4,3 2,7 19,4-20,9 975.976 963.464 2,9 2,3-1,6-1,3 d) Podrejene obveznosti 992.661 1.469.724 2,9 3,5 40,0 48,1 FO, vezane na fin. sredstva brez pogojev za odpravo pripoznanja (repo) 27.135 298.048 0 1-79 998 Kapital 2.841.400 3.556.542 8,4 8,4 14,3 25,2 Rezervacije in ostalo 753.945 881.082 2,2 2,1 10,0 16,9 BILANČNA VSOTA 33.868.481 42.194.717 100,0 100,0 15,6 24,6 (Banka Slovenije 2008) Bilančna vsota se je od leta 2006 do leta 2007 povišala iz 33.868.481.000 na 42.194.717.000, kar znaša 24,6% in je za 9% višje kot iz leta 2005 v leto 2006. V leto 2007 so nastale tudi finančne obveznosti do Centralne banke v višini 156.528.000 EUR, za razliko od lani, ko so bile te obveznosti enake 0.

27 Iz tabele je razvidno, da so se glede na predhodno leto najbolj povečale finančne obveznosti, ki so vezane na finančna sredstva brez pogojev za odpravo pripoznanja (repo). Povečale so se za kar 998%. Temu so sledile podrejene obveznosti, ki so se v letu 2007 glede na leto 2006 povečale za 48,1% oziroma iz 992.661.000 na 1.469.724.000 EUR. Naslednje najvišje povečanje se je pokazalo tudi pri obveznosti do bank, saj so se le-te obveznosti povečale za 43,9%, od tega do tujih bank za 38,8%. Temu povišanju so sledile obveznosti do nebančnega sektorja državi, ki so se glede na predhodno leto povečale za 35,6%. Bilančna postavka kapital je glede na predhodno leto višja za 715.142.000 EUR oziroma 25,2%. V povečanju je vključen tudi del dobička, ki so ga banke prenesle v rezerve in dobička v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Za 23,3% so se povečale tudi finančne obveznosti, merjene po odplačilni vrednosti (vloge), temu pa so sledile rezervacije in ostalo, ki so se povečale za 16,9%. Manjše spremembe so opazne pri obveznostih do nebančnega sektorja (vloge pri NS), ki so se povišale za 10,6%, od tega nefinančnim družbam (podjetjem) za 9,5% ter gospodinjstvom 9,3%. Glede na predhodno leto so se zmanjšale le obveznosti do nebančnega sektorja drugim finančnim organizacijam in sicer za kar 20,9% ter dolžniški vrednostni papirji za 1,3%. Če primerjamo obveznosti v obeh zgornjih tabelah, ugotovimo, da se vse obveznosti iz meseca v mesec povečujejo. Ker se povečujejo vsak mesec, to pomeni, da se povečajo tudi vsako leto. Menili bi, da je to slabo, saj če se povečujejo obveznosti, bodo nekoč izvršeni izdatki, vendar temu ni tako. Povečala so se tudi sredstva, zato pa povečanje obveznosti ni kritično in je tudi samoumevno, da se bodo povečale tudi obveznosti. 3.3 Obveznosti (po delitvi ZBS) Obveznosti poslovnih bank delimo tako kot jih deli organizacija Združenje bank Slovenije. Ta jih deli na: 2 dolgove do bank, dolgove do strank, ki niso banke, dolžniški vrednostni papirji, kapital, druge obveznosti. 2 Delitev po Združenju bank Slovenije

28 Slika 3: Povprečna struktura obveznosti bank na dan 31.12.2006 (Združenje bank Slovenije 2007) Tudi iz te tabele lahko ugotovimo, da v povprečju največji del pasive bilance poslovnih bank predstavljajo obveznosti do nebančnega sektorja, temu sledijo obveznosti do bank, kapital, dolžniški vrednostni papirji, podrejene obveznosti ter ostalo. V letu 2007 pa se je strukturi obveznosti pridružila še postavka finančne obveznosti do Centralne banke. Slika 4: Povprečna struktura obveznosti bank na dan 31.12.2007 3% 3% 0% 35% 48% Obveznosti do bank Kapital Podrejene obveznosti Finančne obveznosti do CB 3% 8% Dolžniški vrednostni papirji Obveznosti do nebančnega sektorja Ostalo (Banka Slovenije, 2008)

29 Tabela 8: Obveznosti poslovnih bank do domačih sektorjev (Banka Slovenije, 2008)

30 3.4 Obveznosti poslovnih bank do domačih sektorjev (domača pasiva) Obveznosti do domačih sektorjev najprej delimo na: obveznosti do denarnih sektorjev in obveznosti do nedenarnih sektorjev. 3.4.1 Obveznosti do denarnih sektorjev Med obveznosti do denarnih sektorjev uvrščamo vloge, prejeta posojila ob BS; vloge, prejete od drugih MFI ter izdane dolžniške vrednostne papirje. Največji delež predstavljajo vloge, prejeta posojila od drugih MFI, ki so meseca aprila obsegala največji delež in sicer 1.683 mio EUR. V letu 2007 so se dokaj enakomerno zviševala, največja sprememba pa je opazna med julijem in avgustom 2007, vendar spremembe niso tako velike. Vloge, prejeta posojila od BS, so aprila 2008 bile 226 mio EUR. Tudi te so se venomer spreminjale, januarja letos pa so bile precej nižje, skoraj za polovico nižje kot decembra 2007. Nato pa so se februarja spet zelo povzpele in dosegle kar 222 mio EUR, kar je za 285% več kot so bile januarja letos. Izdani dolžniški vrednostni papirji se od januarja 2007 pa do aprila 2008 niso bistveno spreminjali, le počasi naraščajo. 3.4.2 Obveznosti do nedenarnih sektorjev Obveznosti do nedenarnih sektorjev pa sestavljajo vloge v domači valuti, vloge v tuji valuti in izdani dolžniški vrednostni papirji. Med vlogami v domači valuti prevladujejo vezane vloge, ki so aprila 2008 znašale 10.828 mio EUR, januarja 2007 pa so te vloge znašale 8.897 mio EUR. Skozi leto so se približno enakomerno zviševale. Bistvenih razlik ni opaziti. Tudi pri vlogah čez noč ni bilo bistvenih sprememb, rahlo so nihale, vendar spremembe niso velike. Vloge na odpoklic so bile v letu 2007 najvišje meseca novembra 1.439 mio EUR, najnižje pa v februarju 980 mio EUR. V letu 2008 so ravno v februarju dosegle najvišji znesek in sicer 1.447 mio EUR in najnižjega aprila 1.398 mio EUR. Tudi te so med letom v povprečju počasi dvigovale. Med obveznosti do nedenarnih sredstev spadajo tudi vloge v tuji valuti, katere so se od avgusta 2007 zniževale. V januarja 2008 so se dvignile iz 488 mio EUR na 515 mio EUR, nato pa so spet začele padati in so aprila 2008 znašale 479 mio EUR. Izdani dolžniški vrednostni papirji ostajajo skoraj nespremenjeni oziroma se skoraj neopazno višajo. Januarja 2007 jih je bilo v vrednosti 668 mio EUR, decembra 2007 752 mio EUR, aprila 2008 pa 757 mio EUR. Glede na tabelo obveznosti do domačih sektorjev lahko rečemo, da se te obveznosti zmeraj povečujejo, saj so januarja 2007 znašale 19.500 mio EUR, decembra 2007 21.726 mio EUR, aprila 2008 pa 22.455 mio EUR. Medtem ko se posamezne postavke do domačih sektorjev spreminjajo navzgor in navzdol, se povprečno oziroma obveznosti seštete skupaj le povečujejo.