Strukturni kazalnik ZDRAVA LETA ŽIVLJENJA

Transcription

1 Strukturni kazalnik ZDRAVA LETA ŽIVLJENJA Pripravili: Metka Zaletel, Darja Lavtar, IVZ Datum: maj 2013 Kazalo vsebine 1 Uvod Način izračuna zdravih let življenja Viri podatkov za HLY v Sloveniji Vrednosti kazalnika HLY za Slovenijo Možni razlogi upada vrednosti kazalnika Sprememba vprašanja Splošna družbena klima v letu 2010 (prvo občutenje ekonomske krize) Vpliv proxy-respondentov in načina anketiranja Zaključek in nadaljnje delo Viri in reference

2 1 Uvod Kazalnik Zdrava leta življenja oz. v angleščini Healthy Life Years (v nadaljevanju HLY) je izračunan kot kombinacija podatkov o umrljivosti in oviranosti na način, da v okviru pričakovanih let življenja pri katerikoli starosti prikaže število ali delež tistih let, ki jih bomo preživeli brez oviranosti. Kazalnik torej razlikuje med leti življenja brez omejitev pri običajnih aktivnostih in leti življenja, ko so osebe dlje časa ovirane pri običajnih aktivnostih zaradi zdravstvenih težav. Ta kazalnik je bolj priljubljen kot ostali sorodni kazalniki pričakovanega zdravja, ki so DALY (»Disability Adjusted Life Year«), Life expectancy in good percieved health,. Kazalnik HLY je eden izmed strukturnih kazalnikov. V okviru lizbonske strategije je bil kazalnik HLY prepoznan kot trden kazalnik za spremljanje zdravja kot dejavnika produktivnosti/ekonomskih dejavnikov. Na podlagi uvrstitve kazalnika HLY med strukturne kazalnike je Evropska komisija podprla projekt»european Health Expectancy Monitoring Unit«(EHEMU) in njegovo nadaljevanje»european Health and Life Expectancy Information Systems«(EHLEIS), ki poteka še do konca letošnjega leta. Aktivnosti EHLEIS so prikazane na spletni strani 2 Način izračuna zdravih let življenja Kazalnik Zdrava leta življenja se v Evropski uniji izračunava s pomočjo Sullivanove metode. Sullivanova metoda izračunavanja pričakovanega trajanja zdravja odraža trenutno zdravstveno stanje dejanske populacije, prilagojeno glede na stopnje umrljivosti, neodvisno od starostne strukture populacije. Pričakovano trajanje zdravja, izračunano s pomočjo Sullivanove metode, predstavlja število preostalih let življenja ob določeni starosti, za katera lahko posameznik pričakuje, da bo preživel v zdravju/brez oviranosti/brez kroničnih bolezni. Kazalnik izračunavamo ločeno za moške in ženske. Za izračun HLY po Sullivanovi metodi potrebujemo naslednje podatke: starostno-specifične prevalenčne stopnje populacije v različnih obdobjih zdravja (v dobrih in slabih obdobjih zdravja) in starostno-specifične stopnje umrljivosti. 2

3 Pričakovano trajanje zdravja izračunano po Sullivanovi metodi je razmeroma neobčutljivo na velikost starostnih skupin, vendar je vseeno priporočljivo uporabiti pet, včasih tudi deset letne starostne intervale, saj je starostno-specifična prevalenčna stopnja v različnih obdobjih zdravja v večini uporabljenih raziskav premajhna, da bi lahko omogočala manjše starostne intervale. To je še posebej pomembno v primeru višjih starosti, kjer ponavadi končni starostni interval vsebuje osebe stare 85 let in več. 3 Viri podatkov za HLY v Sloveniji HLY je izračunan kot kombinacija podatkov o umrljivosti in obolevnosti. Vir podatkov o umrljivosti je zbirka podatkov o umrlih osebah, ki jo v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov v zdravstvu (ZZPPZ) in z Zakonom o državni statistiki (ZDSta) upravlja Inštitut za varovanje zdravja RS. Vir podatkov o obolevnosti je vprašanje GALI (Global Activity Limitation Indicator) iz t.i.»mini zdravstvenega modula«(mehm oz. Mini European Health Module), ki je vključen v Anketo o življenjskih pogojih (EU- SILC), ki jo v skladu z ZDSta letno izvaja in obdeluje Statistični urad RS. Anketno vprašanje, katerega rezultat po spolno-starostnih skupinah je eden od vhodnih podatkov za HLY, se v angleškem jeziku glasi: For at least the past 6 months, to what extent have you been limited because of a health problem in activities people usually do? Would you say you have been 1. severely limited 2. limited but not severely, or 3. not limited at all? V letih je bil v državah EU izveden prvi krog Ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (European Health Interview Survey, v nadaljevanju EHIS). Takrat so države članice in Eurostat ob podpori strokovnjakov ponovno pregledale nacionalne prevode vprašanja MEHM ter poenotile ubeseditev vprašanj v EU-SILC in EHIS. Večina držav je popravke v EU-SILC izvedla že v letu 2008, Slovenija pa je popravek prevoda vključila v EU-SILC Vprašanje o oviranosti v EU-SILC do vključno leta 2009: AC3 Ali je bila 'Ime Priimek (letnica)' v zadnjih 6 mesecih dlje časa oviran/-a pri običajnih dejavnostih zaradi zdravstvenih težav? 1. Da, zelo ovirana. 2. Da, ovirana. 3

4 3. Ne, ni bila ovirana. Zaradi netočnosti v prevodu je bilo vprašanje o oviranosti v EU-SILC v letu 2010 popravljeno in se od vključno leta 2010 dalje glasi: AC3 V kolikšni meri je 'Ime Priimek (letnica)' zadnjih 6 mesecev ali dlje oviran/-a zaradi zdravstvenih težav pri obicajnih aktivnostih? 1. Da, zelo oviran/-a. 2. Da, oviran/-a. 3. Ne, ni oviran/-a. Pričakovano je bilo, da se bo delež zelo oviranih ali oviranih oseb po popravku prevoda zmanjšalo, saj smo prej anketirance spraševali po daljši oviranosti v okviru zadnjih šestih mesecev, z novim prevodom pa jih vprašujemo po oviranosti, ki traja vsaj šest mesecev (ali dlje). Na vprašanja o zdravstvenem stanju in oviranosti odgovarjajo samo osebe, izbrane v vzorec (tj. samo ena oseba v gospodinjstvu), kar pomeni, da je na vprašanja MEHM v raziskavi EU-SILC 2010 odgovorilo oseb. Na večino drugih vprašanj v raziskavi EU-SILC odgovarjajo vse osebe v gospodinjstvu izbrane osebe, tj. v letu oseb. 4 Vrednosti kazalnika HLY za Slovenijo Kazalnik HLY je bil za Slovenijo prvič izračunan za leto 2005, ko je bila prvič izvedena raziskava EU-SILC. V nadaljevanju prikazujemo vrednosti kazalnikov za oba spola ob rojstvu, v starosti 50 let in v starosti 65 let v primerjavi s povprečjem EU-27. Tabela 1: Kazalnik Zdrava leta življenja po spolu v različnih starostnih obdobjih (ob rojstvu, pri 50 letih, pri 65 letih), Slovenija in EU-27, Starost Spol Geo Leto Ob rojstvu Ž SI 60, ,3 60,8 61,5 54,6 53,8 Ob rojstvu Ž EU-27 62,5 62,5 62,6 62, ,7 62,2 Ob rojstvu M SI 56,4 57,7 58,7 59,5 60,6 53,4 54 4

5 Ob rojstvu M EU-27 61,1 61,8 61,7 61,1 61,3 61,9 61,8 50 let Ž SI 17,4 18,6 19,3 18,6 18,9 14,5 14,1 50 let Ž EU-27 18,3 18,3 18,4 17,8 17,6 18,4 17,9 50 let M SI 15, ,5 17,4 17,7 13,5 13,5 50 let M EU-27 17,4 17,7 17,7 17,1 17,3 17,7 17,5 65 let Ž SI 8,6 9,6 10 9,4 9,9 7,2 6,9 65 let Ž EU-27 8, ,5 8,4 8,9 8,6 65 let M SI 7,4 8,3 9,1 9,2 9,3 6,6 6,2 65 let M EU-27 8,6 8,8 8,8 8,3 8,4 8,7 8,6 V gornji tabeli je viden upad vrednosti kazalnika za Slovenijo v letu 2010 v vseh starostnih obdobjih. Ženske v Sloveniji so lahko ob rojstvu v letu 2011 pričakovale še 53,8 zdravih let življenja (62,2 let v EU-27), moški v Sloveniji pa so bo rojstvu v letu 2011 pričakovali 54 zdravih let (61,8 let v EU-27). Pred letom 2010 so bile vrednosti pričakovanih zdravih let življenja v Sloveniji za oba spola blizu povprečja EU-27 (vendar še vedno pod povprečjem). V starosti 50 let so ženske v Sloveniji v letu 2011 pričakovale še 14,1 zdravih let življenja (17,9 let v EU-27), moški pa 13,5 zdravih let (v EU-27 17,5 let). Vrednosti kazalnika v Sloveniji so bile pred letom 2010 nad povprečjem EU-27, od leta 2010 pa so padle pod povprečje. V starosti 65 let so ženske v Sloveniji v letu 2011 pričakovale še 6,9 zdravih let življenja (8,6 let v EU-27), moški pa 6,2 zdravih let (v EU-27 8,6 let). Vrednosti kazalnika v Sloveniji so bile pred letom 2010 nad povprečjem EU-27, od leta 2010 pa so padle pod povprečje. 5

6 Grafikon 1: Zdrava leta življenja ob rojstvu, po spolu, Slovenija in EU-27, EU-27 ženske EU-27 moški Slovenija ženske Slovenija moški Vir podatkov: SURS, IVZ, Eurostat 6

7 Grafikon 2: Zdrava leta življenja pri starosti 65 let, po spolu, Slovenija in EU-27, EU-27 ženske EU-27 moški Slovenija ženske Slovenija moški Vir podatkov: SURS, IVZ, Eurostat 5 Možni razlogi upada vrednosti kazalnika Kot je že omenjeno zgoraj, so bila pričakovanja statistikov po spremembi vprašanja glede na nov način ubeseditve vprašanja ravno nasprotna od končnega rezultata. Možnih razlogov tako velike spremembe vrednosti kazalnika v vseh spolnostarostnih skupinah je seveda več: 5.1 Sprememba vprašanja Podobno izkušnjo kot Slovenija ima tudi nekaj drugih držav, ki so spremembo vrednosti kazalnika prav tako zaznale v istem letu, ko je bila izvedena sprememba ubeseditve vprašanja GALI. V grafikonu 3 prikazujemo države (poleg primerjalnih vrednosti EU-27), ki so zabeležile več kot 5 odstoten upad vrednosti kazalnika za ženske ob rojstvu. 7

8 Grafikon 3: Zdrava leta življenja, ženske ob rojstvu, izbrane države (upad HLY) in EU-27, Eu-27 Bolgarija Danska Italija Nizozemska Slovenija Slovaška Vir podatkov: Eurostat Na spletni strani skupne EU aktivnosti EHLEIS ( so na voljo tudi nacionalna poročila o pričakovanem zdravju, ki med drugim tudi komentirajo spremembe vrednosti HLY za posamezno državo. Vse države, za katere so vrednosti prikazane v zgornjem grafikonu, spremembe utemeljujejo s spremembo vprašanja oz. prilagoditvijo le-tega standardu; Danska zaradi velikega upada oz. neprimerljivosti celo ne prikazuje celotne časovne vrste, pač pa šele od leta 2008 dalje. 8

9 Grafikon 4: Zdrava leta življenja, ženske ob rojstvu, izbrane države (porast HLY) in EU-27, EU-27 Estonija Ciper Švedska Islandija Vir podatkov: Eurostat Tudi te države v večini primerov (pri katerih nacionalna poročila obstajajo) komentirajo te spremembe kot posledico spremembe vprašanja. 5.2 Splošna družbena klima v letu 2010 (prvo občutenje ekonomske krize) Anketni podatki so običajno občutljivi ne samo na klasične metodološke predpostavke (velikost vzorca, anketarji, način anketiranja, ubeseditev vprašanja, ipd), pač pa tudi na širšo družbeno klimo. Merjenje družbene klime in optimizma je kompleksen problem, eden od približkov pa je lahko tudi kazalnik zaupanja potrošnikov, ki ga v Sloveniji merimo s pomočjo Ankete o mnenju potrošnikov (AMP, SURS). 9

10 Grafikon 5: Kazalnik zaupanja potrošnikov (desezonirane vrednosti), Slovenija, V grafikonu je razvidno, da je kazalnik zaupanja potrošnikov močno upadel v začetku leta 2009, se potem dvignil in v času anketiranja EU-SILC 2010 spet upadel za okrog 5 točk. Upad v letu 2009 se ni odrazil na rezultatih EU-SILC, zato na podlagi tega kazalnika ne moremo trditi, da je bilo občutenje krize tako močno, da bi vplivalo tudi na rezultate EU-SILC oz. vprašanja GALI. 5.3 Vpliv proxy-respondentov in načina anketiranja Anketa EU-SILC pri večini vprašanj dopušča t.i. proxy respondente, kar pomeni, da eden od članov gospodinjstva (običajno nosilec gospodinjstva ali pa oseba z največ informacijami) lahko odgovarja tudi na vprašanja za ostale gospodinjske člane. Vprašanja o oviranosti in splošnem zdravstvenem stanju so za tak način anketiranja še posebej neprimerna, zato na splošno ankete o zdravju in zdravstvenem stanju odsvetujejo uporabo proxy-respondentov. V Sloveniji pri anketi EU-SILC proxyrespondenti izjemoma lahko odgovarjajo tudi na vprašanja o zdravstvenem stanju in oviranosti. V analizi proxy respondentov smo se osredotočili zlasti na leta 2009, 2010 in 2011 zaradi spremembe vrednosti kazalnika v letu V letu 2010 je med respondenti na GALI vprašanje 75% oseb odgovarjalo zase, ostali odgovori so bili 10

11 zbrani kot proxy respondenti. Deleži proxy respondentov so bili podobni tudi v ostalih letih. Spodnji grafikon predstavlja delež proxy respondentov po spolu in po letih. Grafikon 6: Deleži proxy respondentov po spolu in po letih, Slovenija, Delež odgovorov, zbranih med proxy respondenti, je med moškimi kar tretjino, v letu 2011 je delež celo nekoliko upadel. Delež med ženskami je okrog 17% in je približno konstanten po letih. Seveda pa proxy respondenti lahko vplivajo na končni rezultat kazalnika. V naslednjem grafikonu prikazujemo deleže oviranih in zelo oviranih oseb glede na vir odgovora (proxy / ne-proxy). 11

12 Grafikon 7: Deleži oviranih in zelo oviranih oseb po spolu in po letih, Slovenija, % 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 44% 44% 36% 35% 32% 32% 33% 31% 32% 23% 24% 22% Moški Ženske Proxy Ne-proxy V grafikonu vidimo, da se deleži oviranih in zelo oviranih oseb ne razlikujejo bistveno pri moških; pri ženskah, kjer je sicer delež proxy-respondentov le 17%, pa je razlika med odgovori bistveno večja: ženske, ki so odgovarjale same, so bile v letu 2011 v 44% ovirane ali zelo ovirane, med proxy-respondentkami pa je bilo oviranih ali zelo oviranih le 32%. Način anketiranja (osebno, z računalniško podporo, telefonsko, ipd) prav tako lahko vpliva na rezultat ankete. EU-SILC je v prvem valu izveden osebno ob podpori prenosnih računalnikov (CAPI), v naslednjih valovih pa po telefonu, prav tako ob podpori računalnika (CATI) ali pa osebno, če anketiranec bodisi nima telefona bodisi ni želel posredovati svoje telefonske številke. V skladu z Eurostatovimi navodili se za anketirance beleži tip anketiranja, ki ima sicer pet možnih vrednosti, vendar so v Sloveniji v uporabi le tri: (2) CAPI, (3) CATI, (5) proxy respondent. V zadnjih letih v Sloveniji opažamo upad dosegljivosti anketirancev po telefonu (zaradi skritih številk, neuporabe fiksnih telefonov, ipd). Zato nas je zanimalo, ali ima način anketiranja tudi vpliv na končni rezultat pri spremenljivki GALI. Pri tem moramo opozoriti, da podatki niso bili uteženi ločeno glede na tip anketiranja, zato lahko neusklajena spolno-starostna struktura vpliva na rezultat. 12

13 Grafikon 8: Deleži anketirancev glede na stopnjo oviranosti v vsakodnevnem življenju v zadnjih 6 mesecih, utežene vrednosti, glede na način anketiranja, moški, EU-SILC 2010, Slovenija 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Skupaj CAPI CATI CAPI+CATI Proxy Zelo oviran Oviran Ni oviran 13

14 Grafikon 9: Deleži anketirank glede na stopnjo oviranosti v vsakodnevnem življenju v zadnjih 6 mesecih, utežene vrednosti, glede na način anketiranja, ženske, EU-SILC 2010, Slovenija 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Skupaj CAPI CATI CAPI+CATI Proxy Zelo ovirana Ovirana Ni ovirana Iz gornjih dveh grafikonov lahko razberemo, da tip anketiranja nima bistvenega vpliva na končni rezultat. 6 Zaključek in nadaljnje delo V dokumentu smo prikazali uvodne analize možnih razlogov za bistven upad vrednosti kazalnika HLY v letu 2010 za Slovenijo. Glede na izkušnje drugih držav in analize, ki so prikazane, lahko zaključimo, da ima verjetno največji vpliv sprememba vprašanja GALI, ki smo ga v Sloveniji uvedli v letu Ne glede na ta zaključek pa lahko zapišemo, da bo tudi v prihodnje potrebno temeljito spremljati vse metodološke vplive na kazalnik, saj je le-ta zelo občutljiv tudi na manjše spremembe v metodologiji. Način izračuna kazalnika HLY s seboj prinaša tudi nekatere izzive: Primerjava rezultatov vprašanja GALI v EU-SILC z drugimi podobnimi anketami (EHIS2007, EHIS2014, SHARE, ESS) Ovrednotenje vpliva načina anketiranja na končni rezultat HLY Ocena vrednosti HLY za nekatere populacijske podskupine 14

15 IVZ bo v naslednjih letih na te izzive poskušal odgovoriti v sodelovanju z drugimi institucijami: SURS, UMAR, IER,. 7 Viri in reference [1] Seznam strukturnih kazalnikov: rs/documents/correspondence%20table%20all.pdf [2] Objava podatkov na Eurostatu: ge=en&pcode=tsdph100&plugin=1 [3] EU-SILC health questions in national languages and back translations to English by the country experts uestions_traduction.pdf [4] Health expectancy indicators: [5] Objava podatkov na IVZ: [6] Moravec Berger D., Lavtar D., Zupanič T.: Novi kazalnik zdravja: leta zdravega življenja ( Healthy Life Years HLY), Statistični dnevi 2008, [7] 15