RAZLOGI IN NALOŽBENE MOŽNOSTI ZA INVESTIRANJE V ZLATO

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE RAZLOGI IN NALOŽBENE MOŽNOSTI ZA INVESTIRANJE V ZLATO ANA RAZPOTNIK

2 IZJAVA Študent/ka Razpotnik Ana izjavljam, da sem avtor/ica te zaključne strokovne naloge, ki sem jo napisal/a pod mentorstvom doc.dr.simona Čadeža, in da dovolim njeno objavo na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis:

3 KAZALO UVOD SPLOŠNO O ZLATU ZGODOVINA ZLATA ZAKONODAJA OSNOVNI POJMI PRI TRGOVANJU Z ZLATOM INVESTIRANJE V ZLATO UDELEŽENCI GLOBANEGA TRGA ZLATA POVPRAŠEVANJE IN PONUDBA PO ZLATU POVPRAŠEVANJE PO ZLATU Povpraševanje po namenu predelave v nakit Povpraševanje v industriji Povpraševanje po zlatu, kot investiciji PONUDBA ZLATA Proizvodnja zlata Centralne banke Reciklirano zlato MANIPULACIJE S CENO ZLATA CENA ZLATA V ZADNJEM LETU VRSTE NALOŽB V ZLATO ZLATI NALOŽBENI KOVANCI ZLATE NALOŽBENE PALICE DRUGE NALOŽBE V ZLATO TERMINSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO OPCIJSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO GARANCIJE CERTIFIKATI Z ZLATO PODLAGO ZLATI RAČUNI ETF SKLADI RAZLOGI ZA INVESTIRANJE V ZLATO SKLEP LITERATURA IN VIRI PRILOGE i

4 KAZALO SLIK Slika 1: Udeleženci globalnega trga zlata... 6 Slika 2: Povpraševanje po zlatu izračunano iz povprečja let od 2002 do Slika 3: Zlato v zadnjem letu (od julija 2007 do julija 2008) Slika 4: Zlato v zadnjih 5 letih Slika 5: Mešanica tretjin portfelja žlahtnih kovin Slika 6: Pregled bolj znanih naložbenih zlatnikov Slika 7: Pregled zlatih naložbenih palic Slika 8: Cena zlata od leta 1970 do leta ii

5 UVOD Povečano zanimanje razvijajočih se držav po novih surovinah, recesija v Združenih državah Amerike, upadanje vrednosti dolarja, pretresi na kreditnih trgih, nepredvidljivi kapitalski trg, povečanja števila ljudi in rekordne cene zlata, pšenice, riža in nafte so glavni pokazatelj, da je trenutno idealen čas za razpršitev naložbenega portfelja z naložbeno priložnostjo surovinami. Ljudski pregovor narekuje:»ni vse zlato, kar se sveti«, pa vendar je zlato v kriznih časih edino, kar se pametnim investitorjem splača. V klasičnih kapitalskih deželah pametni investitorji v obdobju finančnih kriz (kadar borze ne nudijo dovolj velikega zaslužka) investirajo kapital v sigurni donos, ki ga predstavlja ta svetleča kovina - zlato. Znano je, da premožnejši investitorji v takih obdobjih dobesedno tekmujejo med seboj, kdo bo uspel»pospraviti«več naložbenih palic. Predmet obravnave moje zaključne naloge se osredotoča na vlogo zlata v finančnem svetu. Preučuje njegovo vlogo tako v industriji, privatnem sektorju, kot tudi v državnem sektorju. Namen zaključne naloge je preučiti možnosti investiranja v zlato. Ob tem želim preučiti sodoben trg zlata, analizirati vrste naložb v zlato ter opredeliti prednosti investiranja v zlato. V skladu s tematiko in namenom je cilj moje zaključne naloge, da predstavim naložbeno priložnost zlato, ter da dokažem: da igra zlato v kriznih razmerah vlog varnega pribežališča kapitala, zato njegova vrednost takrat narašča in da ohranja vrednost premoženja Zaključna naloga je sestavljena iz štirih poglavij. Prvo poglavje zajema osnovne značilnosti zlata. V njem opisujem kako je zlato pridobilo svoj značaj skozi dolgo zgodovino, opredeljujem osnovne pojme pri trgovanju z zlatom in zakonodajo s področja plemenitih kovin. Drugo poglavje predstavlja zlato kot investicijo in sicer so v tem poglavju zajeti udeleženci globalnega trga zlata, ter podroben opis ponudbe in povpraševanja po zlatu. V tem poglavju so tudi opisani dejavniki, zaradi katerih se cena zlata spreminja; razloženo je tudi kaj se je dogajalo s ceno zlata v zadnjem letu. Naložbe v zlato so razčlenjene in opisane v tretjem poglavju, zadnje poglavje pa opisuje razloge za investiranje v zlato. 1

6 1. SPLOŠNO O ZLATU Aurum (AU) 79, element v kemijskem periodičnem sistemu, bolj znan kot zlato, je eden najbolj redkih elementov v našem življenjskem okolju. Predelava zlata je znana že od približno 4000 let pred našim štetjem. Ta kovina je ohranila svoj čar kot kultni predmet, kot plačilno sredstvo, okras ter kot industrijska surovina. Danes zlato spet in čedalje bolj pridobiva na pomenu kot sredstvo za ohranjanje vrednosti. Zlato spada poleg srebra in bakra med najboljše prevodnike toplote in električnega toka, skoraj v popolnosti odbija infrardečo svetlobo, poleg tega pa se v zadnjem času zlato vedno bolj uporablja tudi v medicinske namene zaradi svoje velike odpornosti proti bakterijam in v filtrirnih sistemih za prečiščevanja vode in zraka. Zlato je hkrati tudi najbolj raztegljiva kovinama, lahko se jo predeluje do lista z debelino 1/ mm; ena unča (31, 1035 gramov) zlata se lahko raztegne v nit dolžine do 80,5 km (Jereb, 2008, str. 102) ZGODOVINA ZLATA Denar velja za osnovni temelj gospodarstva in celotne družbe. Tako je bilo že pri naših prednikih, ki so večinoma kot pridelovalci za lastne potrebe živeli v naturalnem menjalnem gospodarstvu, kar pomeni, da so svoje pridelane proizvode menjali za proizvode drugega proizvajalca. Med procesom specializacije in delitve dela pa je ta postopek postajal vedno bolj zamuden in je oviral produktivnost. Po pripovedih so v 4. tisočletju pr. n. št. egiptovski delavci našli prvo srebro in tudi zlato; to odkritje je pomenilo začetek širjenja zlata in srebra, hkrati pa je odpravilo naturalen menjalni sistem takratnega gospodarstva. V 7. stoletju pr.n.št. je kralj Krez iz Lidije majhne kepe zlata prvič opremil z žigom; tako je izumil kovanec. Stoletja pozneje, enkrat v poznem srednjem veku, so začeli ljudje zlate in srebrne kovance (ali palice) iz varnostnih razlogov shranjevati pri zlatarjih, ki so zanje izdajali hrambna potrdila. Z vnočitvijo potrdila je lastnik pri zlatarju dobil svoje zlato; nazadnje so ta potrdila sama uporabljena kot menjalno sredstvo, tj. nekakšen papirnati denar s 100 odstotnim kritjem v zlatu. V 17. stoletju je bilo po tem načelu ustanovljenih vedno več zasebnih bank, tako da je bilo v obtoku veliko različnih potrdil, ki so bila nadomestila za denar (t.i.»denarni substitut«). Kmalu so zlatarji in banke spoznali, da so lastniki hrambnih potrdil unovčili le majhen del zlata. Tako so za povečanje svojega dobička dali v obtok več potrdil, kot je bilo v resnici na voljo zlata in s tem iznašli parcialni zlati standard. Prva centralna banka, ki je izdala stroge smernice za kritje bankovcev v obtoku v zlatu, je bila Bank of England, ustanovljena leta Ker pa je bila Anglija takrat vodilna gospodarska sila na svetu, je sčasoma vedno več držav sprejelo njena pravila in okoli leta 1900 je parcialni zlati standard uporabljalo 50 držav. 2

7 Valute teh držav so torej vedno ustrezale določeni količini zlata (ali srebra), zaradi česar je bil menjalni tečaj med valutami stabilen. Leta 1914 se klasični zlati standard odpravi v samo nekaj tednih, zaradi financiranja v prvo svetovno vojno, ob koncu druge svetovne vojne pa se svet spet vrne k njegovi različici. V ameriškem BrettonWoodsu so leta 1944 dosegli sporazum o zlato-deviznem standardu, ki je na različne narodne valute trdno vezal na dolar, slednjega pa s tečajem 35 dolarjev za unčo na zlato (Müller, 2007, str. 98). Pomembno je opozoriti, da zlati standard v določeni meri oblast omeji, saj lahko v obtok vedno dajo samo toliko denarja, kolikor je nekje v trezorju zlata. Brez zlate osnove lahko poslovne banke ustvarjajo poljubne količine nekritega papirnatega denarja, kar pripelje do naraščajoče inflacije, katere davek plača ljudstvo. V začetku 70-ih let prejšnjega stoletja se je končal t.i. brettonwoodski sistem. Zadnja povezava med papirnatim denarjem in zlatom je bila ukinjena, ko je predsednik Nixon enostransko ukinil konvertibilnost dolarja v zlato. Razlog je bil v tem, da so ZDA svojo glavno valuto rezerv tako močno razvrednotile, da ameriška centralna banka (FED) ni imela dovolj zlatih rezerv za kritje vedno več natiskanega denarja. Ameriški dolar je torej leta 1973 odstranjen iz zlatega standarda in cena zlata se lahko določa prosto, po t.i. principu»float«. 1.2 ZAKONODAJA V Republiki Sloveniji ureja preskušanje in označevanje izdelkov iz plemenitih kovin Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (Ur. List RS št. 4/06). Nadzor nad pravilnim izvajanjem zakona o izdelkih iz plemenitih kovin pa ureja v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Urad RS za meroslovje (MIRS): sektor za plemenite kovine. Posebna ureditev k Zakonu o davku na dodatno vrednost (ZDDV-1) po Uradnem listu Republike Slovenije 117/06 str definira investicijsko zlato po 118. členu tega zakona, in sicer: zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1g; zlate kovance: s čistino, enako ali večjo od 900 tisočink, skovane po letu 1800, ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla in ki se običajno prodajo po ceni, ki ne presega za več kot 80% vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih. Po tej ureditvi se šteje, da se taki kovanci ne prodajajo v zbirateljske namene. 3

8 Po 119. členu ZDDV-1 so plačila DDV oproščene: dobave, pridobitve znotraj Skupnosti in uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, ki ga predstavljajo potrdila za alocirano ali nealocirano zlato ali s katerimi se trguje na računih za zlato, predvsem posojila v zlatu in zamenjalni (swap) posli, ki vključujejo lastninsko pravico ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom, kot tudi transakcije z investicijskim zlatom, ki vključujejo terminske posle in terminske pogodbe, ki pripeljejo do prenosa lastninske pravice ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom; storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun drugega, kadar posredujejo pri dobavah investicijskega zlata za svojega principala. 1.3 OSNOVNI POJMI PRI TRGOVANJU Z ZLATOM Osnovna utežna mera za zlato je ena čista unča zlata (fine troy ounce)....slednje izvira iz imena francoskega mesta Troyers, kjer se je takšna mera za zlato začela uporabljati že v srednjem veku. V tem merskem sistemu je 1 funt vreden 12 unč (Baker, 2001, str. 6). Čistost (fineness) je mera za vsebnost zlata v zlati palici, izražena v enotah do Zlata palica (bullion) 1 je osnovna trgovalska enota, s katero se trguje na trgu zlata. Standardna teža zlate palice se giblje med 350 in 430 unčami (ponavadi blizu 400 unč oziroma 12.5 kg), njena minimalna čistost pa znaša 995,0 oziroma 99,5% (Baker, 2001, str. 6). Tako definirana zlata palica je standardna trgovalna oblika zlata na londonskem trgu zlata (Standard Bar London Good Delivery). Teža zlate palice je izražena z mnogokratnikom 0,025 unče zlata, ki je najmanjša enota v unčah zlata, ki se uporablja na trgu. Vsaka posamezna zlata palica, s katero se lahko trguje na trgu zlata, mora imeti serijsko številko, letnico izdelave, žig priznanega predelovalnega podjetja, označeno čistost, pri čemer morajo biti vse te oznake na tisti strani zlate palice, ki je največja. Konverzijska razmerja: 1 kg = 32, unče zlata 1 unča zlata = 31, g 1 tona = , 7465 unč zlata 1 zlata palica = 400 unč zlata 1 izraz»bullion«se nanaša na zlato in srebro v palicah.»bullion Market«torej pomeni trg zlata in srebra. 4

9 Vrednost oziroma cena zlata je največkrat izražena v ameriških dolarjih za unčo zlata, če pa je potrebno, se preračuna v druge valute. Standardna trgovalna količina zlata na spot trgu, kjer se posli poravnajo dva dni po sklenitvi, je od do unč zlata. Za standardno trgovalno količino zlata po terminskem (forward) trgu, kjer pride do poravnave poslov čez več kot dva dni po sklenitvi pa velja, da se npr. kotacije za finančne instrumente zamenjave zlata za USD na londonskem trgu zlata nanašajo na vsaj unč zlata. Glavni svetovni trgovalni centri za zlato so London, New York, Zürich, Tokyo in Sydney. Londonski trg zlata je daleč najbolj likviden od vseh naštetih trgovalnih centrov za zlato. Cena, ki predstavlja osnovo za trgovanje z zlatom, je t.i. Loco London (lokacija London) cena, to je tista, ki se oblikuje na londonskem trgu zlata. Cene poslov v zlatu, ki so sklenjene na vseh ostalih lokacijah (trgih), so s premijo ali z diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni zlata.. V Londonu se vsak delovni dan dvakrat določa cena zlata (London Gold Fixing) v dolarjih za unčo zlata, in sicer ob pol enajstih dopoldan in ob treh popoldan po londonskem času (McCaffrey, 1999, str. 4). Pri določanju te cene sodeluje pet bank članic t.i. komisije za določanje cene zlata (Fixing Committee), ki jo imenuje London Bullion Market Association, katerega člani so poslovne banke, centralne banke, proizvajalci zlata, predelovalci zlata, podjetja zadolžena za transport zlata ter brokerji, ki opravljajo svoje aktivnosti na londonskem trgu zlata. Cena zlata sicer prosto niha, zato tako določena cena zlata v Londonu služi predvsem za primerjavo (benchmark) (Koren, 2003, str. 33). 2. INVESTIRANJE V ZLATO Več tisoč let je zlato cenjeno kot mednarodna valuta, kot potrošna dobrina, kot investicija ali pa preprosto kot simbol lepote. Zaradi hitrega razvoja finančnih trgov med leti 1980 in 1990 je bilo zlato potisnjeno v ozadje, posledično je veliko investitorjev izgubilo interes za investiranje v zlato, kar pa ne velja za zadnja leta, saj se zanimanje za zlato močno povečuje. Praktično od leta 2001 dalje beležimo na ceni zlata bikovski trend (rast), v zadnjih mesecih pa zlato prebija zgodovinsko najvišje vrednosti izražene v ameriških dolarjih. Cena naj bi v prihodnosti pridobivala na vrednosti, saj je zlato izredno dobra zaščita pred inflacijo (ki smo ji zaradi vedno večjih količin novonatisnjenega denarja izpostavljeni že danes), obnaša pa se rastoče tudi v časih večjih političnih in finančnih negotovostih. 5

10 Rudniki zlata se praznijo, povpraševanje zasebnih in institucionalnih vlagateljev se naglo povečuje, industrijski uporabniki ga zaradi unikatnih lastnosti porabijo čedalje več, v tujini tudi pokojninski skladi vlagajo v zlato, spisek centralnih bank, ki želijo zlato prodati, se hitro krajša, hkrati pa se povečuje seznam bank, ki bi želele zlato dokupiti; skratka tako fizične osebe kot tudi druge institucije želijo uvrstiti zlato v svoj premoženjski portfelj. 2.1 UDELEŽENCI GLOBANEGA TRGA ZLATA Med glavne udeležence globalnega trga zlata sodijo rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji in špekulanti ter industrijski uporabniki zlata (posredno tudi končni potrošniki, ki so lahko fizične osebe). Trg zlata lahko razdelimo tudi drugače: na finančni trg zlata, ki ga sestavljajo centralne banke in poslovne banke, ter na fizični trg zlata, ki ga sestavljajo podjetja zlatokopi, predelovalna podjetja ter proizvajalci nakita. Slika 1: Udeleženci globalnega trga zlata Vir: Woelfe Chsrlesl J. (1994). Encyclopedia of Banking and Finance, str

11 2.2 POVPRAŠEVANJE IN PONUDBA PO ZLATU Cena zlata je rezultat ponudbe in povpraševanja na trgu. Sama proizvodnja v rudnikih je relativno neelastična. Zlata se namreč ne da umetno proizvesti in je njegov izkop relativno kompleksen proces. Na drugi strani pa se kaže veliko povečanje povpraševanja (v dokaz imamo povečan prihodek na ključnih tržiščih zlata) POVPRAŠEVANJE PO ZLATU Po zlatu povprašujeta dve pomembne skupini odjemalcev in sicer tisti, ki zlato kupujejo kot surovino za nadaljnjo predelavo ter tisti, ki zlato vidijo kot investicijsko premoženje. Kot pri večini kovin, se povpraševanje po zlatu zadovolji tako iz novonastale proizvodnje (izkopa zlata), kot tudi iz recikliranega zlata, ki je bil izkopan v prejšnjih letih. Največ se ga reciklira na trgu nakita. Letno povpraševanje po zlatu lahko razdelimo na tri kategorije, in sicer povpraševanje za porabo zlata za predelavo nakita, v industriji ter po namenu investiranja. Slika 2: Povpraševanje po zlatu izračunano iz povprečja let od 2002 do 2006 Povpraševanje po zlatu ( ) 19% 12% 69% Investicije Industija Nakit Vir: World Gold Council (avgust 2007). Gold Market Knowledge, str.1. 7

12 Povpraševanje po namenu predelave v nakit Največja med njimi z 69% deležem v celotnem povpraševanju je trg za predelavo nakita (zlatarne), katerega povpraševanje je leta 2006 znašalo 44 milijonov ameriških dolarjev. Povpraševanje po nakitu se po državah razlikuje. Predvsem je odvisno od kulture ter socialnih dejavnikov, hkrati pa so razlogi za nakup povsod isti (darila, obletnice, zaroke, ). Največji trg zlatega nakita je v Indiji, saj je bilo leta 2006 proizvedenega 522 ton nakita iz zlata, v povprečju z 22 karati. V Združenih državah Amerike je bilo proizvedenih 306 ton zlatega nakita, prodanega pa za kar 90 milijonov ameriških dolarjev. Pomembne države, ki vplivajo na povečano povpraševanje so Kitajska, Združeni Arabski Emirati, Turčija in Italija (Gold Supply & Demand, 2007, str. 5). Na največjih svetovnih trgih prodaje zlatega nakita velja napeta konkurenca, za katero je ključna intenzivna promocija; slednja vpliva na povečano povpraševanje, saj v kupcih prebudi potrebo po tovrstnih proizvodih Povpraševanje v industriji Povpraševanje na trgu industrije znaša 12% od celotnega povpraševanja, kar znaša v povprečju 400 ton letno (če vzamemo povprečje od leta 2000 do leta 2006). Na trgu industrije prevladuje sektor elektronike, 7% celotne porabe v industriji je poraba zlata za elektronske komponente, kot prevodnik toplote in elektrike, ter zaradi njegove odpornosti proti koroziji. Večina zlata v industrijske namene se porabi v Severni Ameriki, Vzhodni Evropi ter Zahodni Aziji. Zlato se uporablja tudi v neno tehnologiji, predvsem v LCD monitorjih, mobilnih telefonih ter prenosnih računalnikih (Gold Supply & Demand, 2007, str. 7). Pod to kategorijo spada tudi poraba v medicinske namene, najbolj je uporabljen v zobozdravstvu. Zaradi pozitivnih lastnosti, ki jih ima zlato (odpornost na bakterije, odpornost proti koroziji) je slednjega možno uporabiti za zdravljenje notranjih organov (sedanja biomedicina uporablja zlate žice pri presaditvah srca, ter za krepitev šibkih sten žil) Povpraševanje po zlatu, kot investiciji Tretja kategorija povpraševanja so investicije, katere vključujejo zlate palice, zlatnike, medalje, ter ostale naložbene oblike zlata. Naložbeno zlato prihaja iz kovnic. V svetu so najbolj znane belgijska Umicore, avstrijska Münze Österreich, švicarska Argor Heraeus, kanadska Royal Canadian Mint, avstralska Perth Mint, britanska British Royal Mint, kitajska China Gold Coin in južnoafriška South African Mint. Razlogi ter opis tovrstne investicije so obrazloženi v naslednjih poglavjih PONUDBA ZLATA Celotno ponudbo zlata predstavljajo proizvodnja zlata (zlatokopi), zaloge centralnih bank ter ponudba ostankov zlata (reciklirano zlato). 8

13 Proizvodnja zlata Podjetje GFMS Ltd. je konec leta 2006 izdalo oceno o celotni količini izkopanega zlata, ki znaša ton, od tega 66% izkopanega od leta V zadnji 10 letih je bilo izkopanih ton zlata, na novo odkritih pa samo ton zlata, kar v povprečju pomeni ton letno izkopanega zlata, povpraševanje po zlatu pa pri tem predstavlja ton letno (Gold Supply & Demand, 2007, str. 2-3). Iz teh podatkov je mogoče pričakovati tudi 30% upad proizvodnje v naslednjem desetletju. Pravzaprav je vseeno, katero leto bo v prihodnosti zaznamovalo konec proizvodnje zlata, pomembno je samo dejstvo, da bodo nahajališča slej kot prej izrabljena. Zlato je izkopano iz rudnikov po vseh kontinentih na svetu, razen na Antarktiki, kjer je izkop rud prepovedan. Največja nahajališča zlata na svetu so: Severna Amerika, Avstralija, Južna Afrika in Rusija. Iz tone rude v povprečju pridobijo pet gramov čistega zlata, zaradi čedalje višje cene pa se splača kopati tudi rudo z vse manjšo vsebnostjo zlata. Strokovnjaki potrjujejo, da če najdejo nahajališče t.i. zlate rude, lahko traja približno 8 let, da iz tega nahajališča nastane delujoč rudnik. Podjetja, ki delajo v smeri razvoja rudniških projektov, pogosto naletijo na različne ovire glede političnih zahtev, pridobivanja kapitala, gradnje prometne infrastrukture na nedostopnih predelih, itd. Na novo odprti rudniki še komaj dohajajo upad izčrpanih nahajališč. Zaradi vedno večje globine, potrebne za izkop surovin v rudnikih in rasti cen energije, se s tem povečujejo tudi stroški izkopov zlate rude in ostalih za gospodarstvo nujnih surovin. Iz večjih rudnikov sta izkopani že pribl. 2/3 vseh zalog, kar predstavlja na področju zlata 7% primanjkljaj na letni globalni ravni Centralne banke Centralne banke ter druge mednarodne organizacije v svetu hranijo ton zlata od tega pripada največji delež Ameriški centralni banki. Banka Slovenije hrani v svojih trezorjih 3,2 tone zlata. Priporočljivo je, da država hrani 10% svojih rezerv v zlatu (Gold Supply & Demand, 2007, str. 4). Poleg nakupa in prodaje se centralne banke vključujejo na trg zlata preko posojil, menjav ter drugih izvedenih aktivnosti; so glavni dobavitelji, ki dajejo zlato v najem oziroma na posodo. Banke, ki si zlato sposodijo, slednjega prodajo na trgu (ponavadi družbam, ki se ukvarjajo s prodajo zlata); ko pa je potrebno zlato vrniti centralni banki ga banka odkupi od proizvajalca. Tako banke vplivajo na čas ponudbe zlata na trgu, saj je z vidika rudnika zlato prodano preden je proizvedeno (v prilogi 1 so navedene zaloge zlata držav in mednarodnih institucij). 9

14 Reciklirano zlato Zanimiva značilnost zlata je, da je neuničljivo, kar pomeni, da je teoretično možno vso zalogo že izkopanega zlata reciklirati in uporabiti za nadaljnjo porabo; možno ga je preoblikovati iz večine oblik v katerih je bil rabljen. To storijo tako, da zlato pretopijo, prečistijo ter ponovno uporabijo. Zaloga zlata za reciklažo je odvisna od tržnih razmer ter od nihanja cen zlata MANIPULACIJE S CENO ZLATA V nadaljevanju želim opisati dejavnike katerih sprememba ima vpliv na ceno zlata. Na ceno zlata vpliva cena dolarja, saj šibak dolar poganja ceno zlata navzgor. Trg zlata je precej usmerjen na dogajanje v ameriški monetarni politiki, kar dokazuje tudi podatek, da je cena zlata poskočila za približno 50 % od lanskega avgusta, ko je Ameriška centralna banka (FED) prvič začela z ukrepi zniževanja centralne obrestne mere od njihovega rekordno visokega nivoja 6,25 % (Mendiževec, 2007, str. 8). V zadnjem času se dogaja, da je korelacija med ceno zlata in ceno nafte vedno šibkejša. Glede na preteklost je več kot 35-letno povprečje razmerja med ceno zlata in ceno nafte okoli 15 sodčkov nafte za unčo zlata (Müller, 2007, str. 141). Trenutno to razmerje znaša okoli 7, torej za polovico manj od dolgoletnega zgodovinskega povprečja (Mesar, 2008, str. 2). Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko strahovi, da bo višja cena nafte vzpodbudila inflacijo, kombinirani s skrbmi potencialnih izgub na delniških trgih in poglabljanjem recesije v Ameriki, poženejo ceno zlata še višje. Seveda pa ni samo cena teh dejavnikov (cena nafte, cena dolarja) tista, ki vpliva na ceno zlata: le-to lahko navzgor potisnejo vsi faktorji, ki lahko ustvarijo resne pritiske na svetovni delniški trg. Tako je bil nedavni padec cene zlata (pred zadnjo rastjo) povezan z operacijami centralnih bank po svetu, ko so z zniževanjem obrestnih mer poskušale omejiti inflacijo. Na splošno lahko rečemo, da korelacija med vsemi tremi (zlato, cena dolarja, nafta) pojavi obstaja, vendar je vedno šibkejša, poleg tega so nekateri strokovnjaki mnenja, da je skrajni čas, da se ta korelacija maksimalno zmanjša. Velikokrat je tudi težko določiti, kateri dejavnik oz. pojav igra vlogo vzroka in kateri vlogo posledice. Nedvomno nam je korelacija v pomoč, da lahko ocenjujemo prihodnja dogajanja na različnih makroekonomskih segmentih po svetu CENA ZLATA V ZADNJEM LETU V zadnjem letu se je cena zlata gibala precej spremenljivo. Razlog za tako volatilno ceno v zadnjem letu vidijo strokovnjaki predvsem v ameriški gospodarski krizi, katera je svoj dodatni zagon, poleg političnega, dobila še na nepremičninskem trgu. 10

15 Razlogi za spremenljivost cene zlata so tudi poizkusi ameriške centralne banke, da osveži gospodarstvo in poveča zaupanje v trg, ter da z znižanjem obrestne mere okrepi ameriški dolar. Ameriška centralna banka je obrestno mero znižala s 5,25% v septembru lani na 2,25% (Marchant, 2008, str.1). Vsakokratno znižanje obrestne mere je povzročilo okrepitev dolarja ter padec cene zlata, pa čeprav le za kratek čas. Povprečna borzna cena zlata je junija 2007 po pričakovanjih rahlo nižja raven prejšnjih mesecev - znašala 648 USD za unčo. Ta se je jeseni zvišala na 754,60 USD v mesecu oktobru, novembra pa je presegla 800,00 USD. Pričakovano umiritev rasti cene v januarju 2008 (889,60 USD/unčo) je preprečilo zaostrovanje političnih razmer v Južni Afriki, cena zlata se je strmo zviševala do 17. marca, ko je dosegla vrhunec 1.002,80 USD za eno unčo. 18. marca letos je ameriška centralna banka (FED) ponovno znižala obrestno mero, na 2,25 %. S tem dnem je začela cena zlata padati. V tem času je tudi IMF objavil možnost prodaje 400 ton zlata. Svoj minimum v tem obdobju je cena zlata dosegla 1. in 2. maja, ko je unča znašala 853,00 USD. V maju je nato cena naraščala in dosegla svoj mesečni maksimum 927,50 USD za unčo 23. maja. Ponovni padec ni bil tako močan in sicer na 883,00 USD 29. maja Od takrat se cena giblje dokaj umirjeno okoli 890,00 USD za unčo (Levin, 2007, str. 65). Slika 3: Zlato v zadnjem letu (od julija 2007 do julija 2008) Vir: Cene zlata,

16 Slika 4: Zlato v zadnjih 5 letih Vir: Cene zlata,

17 3. VRSTE NALOŽB V ZLATO Na trgu obstajajo za vlagatelje različne naložbene možnosti vlaganja v zlato. S tem so mišljene investicije v fizično obliko te plemenite kovine, certifikati, terminske in opcijske pogodbe, možnosti vlaganja v tovrsten sektor preko vzajemnih skladov, delnic itd. Pri tem je potrebno omeniti, da se pri finančnem svetovanju ne upošteva samo en sektor gospodarstva, ampak je govora tudi o različnih naložbenih možnostih in priložnostih, ki so lahko zanimiv sestavni del dobro razpršenega portfelja za doseganje zadovoljivih donosov. Zlato je visoko likvidno, kar pomeni, da ga lahko prodate kadar koli tako v Sloveniji kot v večini evropskih bank. Pri posamezni investiciji se vedno postavi vprašanje koliko vložiti, kam vlagati. Za dobro razpršen investicijski portfelj se smatra, da je premoženje razdeljeno v tri investicijske razrede; in sicer v nepremičnine, v vrednostne papirje vseh vrst ter v žlahtne kovine. Za slednje je priporočljivo, da je vanje vloženega minimalno 10% premoženja, ter da se smatrajo kot srednjeročna do dolgoročna naložba. V nadaljevanju bom opisala mešanico tretjin, kakršno priporočajo za portfelj žlahtnih kovin. Sestavni del te mešanice so zavarovanje, naložba in špekulacija, s čimer se porazdeli tveganje. Kakšna naj bo odstotna razdelitev piramide je odvisna od posameznega vlagatelja. Slika 5: Mešanica tretjin portfelja žlahtnih kovin Vir: Müller J. (2007). Generacija zlato, str

18 3.1 ZLATI NALOŽBENI KOVANCI Temelj piramide predstavljajo majhni zlati in srebrni kovanci, ki naj bi jih hranili v svojem neposrednem dosegu. Te kovanci predstavljajo zavarovanje za primer, da se državnega denarja ne sprejema več v dnevnem plačilnem prometu in te kovance potrebujete za kritje svojih eksistencialnih potreb. Ob tem pa se postavlja vprašanje kateri kovanci so najbolj primerni za ta namen. Najbolj znan zlatnik je južnoafriški Krugerand, ki tehta eno unčo. Zaradi visoke naklade je najcenejši zlatnik, kar pomeni, da dobite veliko zlata za ta denar. Slednji ima v primerjavi z drugimi kovanci (npr. kanadski Javorjev list ali Britanija Velike Britanije), majhno stroškovno predanost okoli 1,2% (november 2006). Največjo nominalno vrednost, ima britanski kovanec Britanija s 100 britanskimi funti. Krugerand pa ima nominalno vrednost randa, ki je 0,11. Poleg Krugeranda kot najcenejšega zlatnika in Britanije kot zlatnika z največjo nominalno vrednostjo veljajo za zelo dobro vrednostno naložbo tudi švicarski Vreneli (ljubkovalno ime za Venera). Ti kovanci vsebujejo neto samo 5,81 grama zlata, kar je količina, s katero je v kriznih časih mogoče trgovati v vsakodnevnem življenju. Velika vrednost Vreneli je njihov zgodovinski izvor, saj veljajo za na pol starinske zbirateljske kovance (Müller, 2007, str. 203). Slika 6: Pregled bolj znanih naložbenih zlatnikov PREGLED ZLATNIKOV Wiener Philharmoniker Južnoafriški Krugerrand Kanadski Maple Leaf Kitajska Panda Ameri ški Buffalo Britanska Britannia Vir: Naložbeni zlatniki,

19 3.2 ZLATE NALOŽBENE PALICE Nad temeljem zavarovanja je raven naložb v žlahtne kovine. Za to so posebno primerne fizične palice v kolikor je mogoče velikih enotah, ker je za te tako imenovani pribitek relativno majhen (pribitek: stroški, ki presegajo dejansko vrednost materiala; stroški izdelave palic, trgovske marže, stroški skladiščenja, ). Gotovo največja in najlepša med njimi je 400 unčna velikanka, imenovana Good Delivery Gold Bar, slednja velikost je edina, ki se uporablja na večjih mednarodnih trgih; v tej obliki oziroma teži hranijo centralne banke svoje zlate rezerve. Tudi cena, ki je dnevno objavljena na borzah v ameriških dolarjih za eno unčo, je cena za unčo v taki palici. Po tej ceni kovnice kupujejo 400 unčne palice, ki jih pretalijo in nato naredijo palice manjših enot, to je od gramske pa vse do 1000-gramske palice, in različno težke kovance. Zlato, ki je primerno za investicije ima naslednje značilnosti: Zlate palice z žigosano čistino / 1000 Teža zlatih palic od 1 unče ( g) do 1 kg Oznaka good delivery s strani združenja London Bullion Market Association, ki pomeni razpoznavnost zlate palice v svetovnem merilu. Pri naložbah do 1 kg se priporoča razdrobljen nakup, s tem si investitor priskrbi likvidnost sredstev in lahko v primeru kriznih časov odproda le del naložbe. Slika 7: Pregled zlatih naložbenih palic PREGLED ZLATIH PALIC Znamka Naziv 250 g Čistina Te ža g Serijska številka 1000 g 500 g Vir: Naložbene palice,

20 3.3 DRUGE NALOŽBE V ZLATO Vrh naložbene piramide lahko predstavljajo špekulativne naložbe v delnice upravljavcev rudnikov ali izpeljani finančni instrumenti TERMINSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO Terminska pogodba je sporazum med kupcem in prodajalcem, da bo prodajalec na določen dan v prihodnosti dostavil oziroma kupec prevzel določeno količino in kvaliteto zlata po vnaprej dogovorjeni ceni in predstavlja obveznost. Pogodbeni stranki lahko opravita dejansko dostavo oziroma prevzem, vendar to ni običajna praksa. Na investicijo v terminsko pogodbo, ne glede na to ali je ta kratkoročna ali dolgoročna vpliva cena zlata in njena spremenljivost, zaradi česar je investicija sama tudi spremenljiva. Največja prednost terminske pogodbe je, da se z njimi trguje le delno, kar pomeni, da je le del pogodbe potrebno plačati vnaprej. Cene terminskih pogodb so določene s tržno percepcijo, kakšni bodo stroški imetja zlata. Ti stroški vključujejo stroške obresti izposoje zlata, stroške zavarovanja in hrambe. Strošek terminske pogodbe je določen z začetnim kapitalom, ki ga je potrebno plačati posredniku. Ta predstavlja le del cene zlata določene v pogodbi, zaradi česar lahko investitor (kupec) upravlja z občutno višjo vrednostjo zlata od vloženega kapitala. V primeru večjih premikov v ceni zlata, ki bi lahko vodila v izgubo, lahko borzni posrednik pozove vlagatelja, da vplača na kreditni račun dodatna gotovinska sredstva (margin call) OPCIJSKE POGODBE, KATERIH PREDMET JE ZLATO Opcija da lastniku pravico (vendar ne obveznost), do določenega dneva v prihodnosti kupiti (nakupna opcija»call option«) ali prodati (prodajna opcija»put option«) določeno količino zlata po vnaprej določeni ceni. Strošek opcije je odvisen od trenutne»spot«cene zlata, ravni pred-določene cene, obrestnih mer, pričakovane volatilnosti cene zlata in obdobja, ki preostane do dneva, ki je določen kot zadnji dan za uveljavitev pravice (opcije). Kot pri terminski pogodbi daje opcija lastniku občutno prednost. Seveda, če ciljna cena ni dosežena, potem opcijo ni smiselno realizirati in s tem je izguba omejena na premijo plačano ob nakupu opcije. S terminskimi pogodbami in opcijami se trguje preko borznih posrednikov, kot z delnicami. Pri ceni opcije moramo biti pozorni, višja kot je ciljna cena, cenejša je nakupna opcija in dražja je prodajna opcija. Obe opciji postaneta dražji, daljši kot je čas zapadlosti. 16

21 3.3.3 GARANCIJE Garancije»warrants«izvirajo iz sredine 1980-ih let katere so izdajali rudniki zlata. Danes so v domeni vodilnih investicijskih bank in dajejo kupcu pravico na določen dan v prihodnosti kupiti zlato po vnaprej določeni ceni. Cena garancije je premija ob nakupu. Za garancije je značilno, da jih kupec lahko proda izdajatelju v katerem koli času do zapadlosti. Navkljub njihovi podobnosti z opcijami so garancije zavarovalni instrument in je trgovanje z njimi enostavnejše od opcij. Z nekaterimi garancijami se trguje tudi na borzah CERTIFIKATI Z ZLATO PODLAGO Certifikate je izdajala ameriška zakladnica (U.S. Treasury) vse od državljanske vojne do leta Denominirani v dolarjih so bili ti certifikati del zlatega standarda in jih je lastnik lahko zamenjal za enakovredno vrednost zlata. Čeprav so danes ti certifikati zbirateljski, so izven obtoka že vrsto let. Prvotno so jih zamenjali certifikati s srebrno podlago in kasneje državne obveznice (Federal Reserve Notes). Danes certifikati z zlato podlago ponujajo vlagateljem lastništvo zlata brez fizičnega prevzema zlata. Izdajajo jih posamezne banke, še posebej v državah kot sta Nemčija in Švica. Certifikati potrjujejo posameznikovo lastnino medtem ko banke hranijo kovino v lastnikovem imenu. Lastniki zlata tako prihranijo pri shranjevanju in varnosti in pridobijo likvidnost v smislu, da lahko prodajo del imetja v zlatu preprosto s klicem hranitelja ZLATI RAČUNI Obstajata dve vrsti zlatih računov: locirani in nelocirani. Zlato v obliki lociranih računov je podobno kot imeti zlato v varnostnem sefu. Točno določene palice (ali kovanci), ki so oštevilčene in identificirane s kovnico, težo in čistino, so locirane na posameznega določenega vlagatelja, ki mora hranitelju plačati hrambo in zavarovanje. Mnogo vlagateljev ima raje zlato na nelociranih računih, ki so podobni tujim računom. V primeru, da vlagatelji prevzamejo zlato (običajno v dveh delovnih dneh), palice niso razvrščene na določenega vlagatelja. Prednost nelociranih računov je, da vlagateljem ni potrebno plačati hrambe in zavarovanja. Vseeno so izpostavljeni kreditni sposobnosti banke, ki ponuja storitev na enak način kot bi, če bi imel kateri koli drug tip računa. 17

22 Splošno pravilo je, da»bullion«banke ne poslujejo z manjšimi enotami od 1000 unč. V tem smislu lahko o njih razmišljamo kot o prodajalcih na debelo ali kot»business-to-business«podjetju, torej podjetju, ki posluje s podjetji. Njihove stranke so institucionalni vlagatelji, privatne banke, ki poslujejo v imenu svojih strank, centralne banke in vlagatelji prisotni na trgu zlata z namenom nakupa ali izposoje večjih količin zlata. Pomembnejše»bullion«banke so članice London Bullion Market Association in je podrobnejše podatke o pogodbah mogoče dobiti na seznamu članic»list of Members«na spletni strani LBMA. Obstajajo tudi druge priložnosti za vlagatelje, ki želijo odpreti zlate račune z vrednostjo pod 1000 unčami. Minimalna vloga avstralske kovnice Perth Mint (»Perth Mint Certificate programme«) je USD (približno 32 unč), medtem ko je minimalna vloga za Gold Pool Accounts ena unča. BullionVault sprejema naročila od enega grama in nima omejene maksimalne višine ETF SKLADI Prvi ETF sklad (Standard & Poor's Depository Receipts) je bil uveden leta 1993 na ameriški borzi»american Stock Exchange«v New Yorku. V Nemčiji obstaja prvi ETF sklad za delnice od leta 2000, na svetovnem trgu je število ETF skladov od leta 2003 naraslo na 283. V primerjavi s klasičnim naložbenim skladom je upravljanje premoženja v ETF skladih cenejše in sicer med 0,15% in 0,50%. ETF skladi plemenitih kovin so varnejši od bančnih certifikatov, ki se nanašajo na zlato, saj le ti nimajo podlage v fizičnem zlatu. Prvi ETF sklad je kotiral na borzi v Avstraliji leta Največji ETF sklad z zlato podlago je ameriški (ZDA)»StreetTRACKS Gold«in je bil najuspešnejši v letu Skupna vrednost do sedaj ponujenih ETF skladov znaša 23.3 milijonov USD oziroma 870 ton zlata (Trading and the Markets, 2007, str. 10). Zlato je v oblikah»london Good Delivery Bank«fizično shranjeno pri»depot«bankah. Tovrstno zlato se ne posoja. Pregled zlatih ETF skladov: NewGold Issuer Ltd. - ustanovljen 2004 StreetTRACKS, USA - ustanovljen 2004 Gold Bullion securities Ltd., Velika Britanija - ustanovljen 2003 ishares Comex Gold Trust, USA - ustanovljen 2005 Gold Bullion Securities Ltd., Avsralija - ustanovljen 2003 Pri naložbi v ETF-sklad obstaja nevarnost nekritja zlata za izdane delnice (Krivec, 2006, str. 3). 18

23 4. RAZLOGI ZA INVESTIRANJE V ZLATO Glede na krizne situacije v našem svetovnem denarnem sistemu postajajo vse bolj popularne investicije v plemenite kovine. V nadaljevanju bom opisala nekaj najpomembnejših razlogov zakaj je naložba v to plemenito kovino pametna investicija. Zlato ima veliko pozitivnih lastnosti Prednost žlahtnih kovin so predvsem, da so nepokvarljive, redke, ni jih mogoče poljubno množiti, splošno so znane in sprejete ter kljub svoji majhnosti predstavljajo veliko vrednost. Pomembna značilnost zlata in srebra v vlogi plačilnega sredstva je tudi ta, da sta to vlogo pridobila sama od sebe (ne z zakonom). Zlato je danes še vedno podcenjeno Zlato na svoji vrednosti pridobiva že od leta 2001, ko smo vstopili v sedmi naraščajoči megatrend surovin, pa realno še vedno ni doseglo zgodovinske najvišje vrednosti 850 ameriški dolarjev za troy unčo. Da bi realno (z upoštevano inflacijo) doseglo to vrednost, bi se moralo danes z njim trgovati po ceni okoli 2500 ameriških dolarjev (Štemulak, 2008, str. 100). Trenutna vrednost zlata je podcenjena tako v primerjavi z zgodovinskim razmerjem ameriškega industrijskega indeksa Dow Jones. Analitiki so mnenja, da bo trend rasti trajal še 20 let in da se trenutno nahajamo šele v prvi tretjini rastočega trenda, napovedujejo trend naraščajočega povpraševanja. Razmerje zlato: nafta Zgodovinsko gledano se je razmerje med nafto in zlatom gibalo okoli 1:15, kar pomeni, da je ena unča zlata stala toliko kolikor 15 sodčkov nafte. Sedaj se to razmerje giblje okoli 1:7, kar pomeni, da se je nafta občutno podražila, oziroma je zlato premalo vredno. Ob predpostavki 130 USD/sodček, bi morala unča zlata stati približno 1900 USD; pri trenutnih trendih na naftnem trgu bi bil nadaljnji dvig zlata pričakovan (Mesar, 2008, str. 2 ). Zlato predstavlja zaščito proti inflaciji Raziskava World Gold Councila iz leta 1998 z naslovom Zlato kot ohranjevalec vrednosti je pokazala, da valute vezane na zlato, niso bile podvržene inflaciji; glede na to raziskavo, je kupna moč zlata v obdobju 200 let ob določenih nihanjih ostala konstantna. Zlato je zato sredstvo zanesljivega in pred inflacijo varnega ohranjanja premoženja ter gospodarsko gledano zagotovilo za vrednostno stabilen denar in nizke obresti (Harmston, 1998, str. 55). 19

24 Razvrednotenje papirnatega denarja Ker se v svetu nenadzorovano tiska papirnati denar, ki povečuje pritisk na razvrednotenje denarja kar ustvarja predpogoje za (hiper)inflacijo. Uradni javni dolg ZDA znaša preko milijard $ in je 4.5 krat večji od vrednosti vsega nakopanega zlata, Amerika se samo v 1 mesecu zadolži za toliko, kot je vrednost izkopanega zlata v enem letu (Klemenčič, 2007, str.1). Dolar je v zadnjih sedmih letih izgubil več kot 50% vrednosti v primerjavi z evrom, kar je začelo skrbeti centralne banke, ki držijo dolarje v svojih rezervah. Tukaj gre predvsem za države BRIC in ostale države v razvoju, ki imajo svojo valuto oziroma gospodarstvo vezano na ameriški dolar in trg; te so začele del sredstev zamenjevati za zlato. Zaloge centralnih bank Centralne banke razvitih držav imajo v svojih rezervah tudi več kot 60% vseh deviznih rezerv, kar je najboljša zaščita pred propadom valut. Tudi centralne banke držav v razvoju želijo povečati delež zlata v svojih rezervah vsaj na 10%, to pa pomeni vsaj za ton, oziroma za več kot 2 in pol letni proizvodnji zlata na svetu (Gold Supply & Demand, 2007, str. 9).. Zlato skozi čas ohranja realno vrednost Zlato je zanesljiv hranilec vrednosti, saj ostaja njegova realna vrednost na dolgi rok precej stabilna, zato je mnogokrat uporabljeno kot sredstvo za zavarovanje pred inflacijo in nihanji vrednosti različnih valut (Naqvi, 2003, str.19) Zlato predstavlja zaščito pred neugodnimi razmerami na finančnih trgih Leta 2001 po terorističnih napadih na New York in slednjemu strmemu padcu delnic na svetovnih trgih (predvsem indeksov NASDAQ in DAX), so investitorji na zlato začeli gledati kot»safe haven«(o' Connell, 2005, str. 4). Ponudba ne dohaja povpraševanja Povpraševanje raste, proizvodnja pa ostaja na enakem nivoju. Do danes je skupaj nakopanih ton zlata, od tega je bilo več kot polovica porabljenega v industriji nakita, 1/6 v drugi industriji, 1/6 je v rokah centralnih bank, samo 1/6 je investicijskega značaja (Gold Supply & Demand, 2007, str. 1).. Trg potencialnih kupcev se povečuje Na Kitajskem je bila prodaja naložbenega zlata do leta 2005 prepovedana. Danes je še vedno delno omejena pa vendar povpraševanje ne dohiteva ponudbe. Kitajska ima v svojih rezervah le 1,3% zlata, vendar je že napovedala potrebo po povečanju teh rezerv na 3% do 4% celotnih rezerv v prihodnjih letih (s tem želi zmanjšati odvisnost od dolarja) (Mesar, 2008, str. 2). Kitajski se vsak mesec povečajo devizne rezerve za toliko, kolikor se v 8 mesecih nakoplje zlata na celem svetu. Tudi ostale centralne banke držav BRIC kot tudi ECB so se začele 20

25 zavedati pomena zlata v rezervah. Če bi Japonci samo 5% od svojih bančnih hranilnih vlog vložili v zlato, bi lahko kupili več kot za 3 letne proizvodnje vsega zlata na svetu. Neizkopane zaloge zlata se zmanjšujejo Ljudje so imeli v 70-ih letih prejšnjega stoletja glede na svoje premoženje med 15 in 20% zlata, danes pa ga imajo manj kot 1%. Danes lahko vsak zemljan glede na letno proizvodnjo kupi samo 0.36 g zlata, če pa bi upoštevali samo 1/6, ki je namenjeno investicijam, je številka visoka le 0.06g. Ker se poraba v proizvodnji povečuje, zaloga pa strmo upada, strokovnjaki ocenjujejo uradne zaloge samo še za 16 let (Slapšak, 2008, str. 1). Naložba v zlato, kot darilo Glede na povečano povpraševanje na trgu z nakitom lahko sklepamo, da je zlato med potrošniki dobro sprejeto in ima visoko notranjo vrednost. Naložbeno zlato je izredno cenjeno darilo, je vedno likvidno, prenos na dediče glede na nepremičnino je veliko lažji, pomembna prednost pa je tudi, da je nakup naložbenega zlata oproščen plačila DDV-ja ter davka na dobiček. Zlato je donosna investicija Spodnji graf prikazuje cene zlata od leta 1970 (cena je bila takrat 35 USD/ unčo), do leta 2007 (cena je znašala 850 USD/unčo) in predstavlja 2400 % povišanje cene v tem obdobju (Gold Prices & Pricing, 2007, str.1). Slika 8: Cena zlata od leta 1970 do leta 2007 Vir: Cena zlata,

26 SKLEP Zlato je več tisoč let cenjeno, kot mednarodna valuta, kot potrošna dobrina, kot investicija ali pa preprosto kot simbol lepote. Je naložba ki ohranja svojo privlačnost kot varen pristan za investitorje, ki poskušajo krmariti skozi razburkane vode volatilnih delnic, padajočega dolarja in poslabšanja makroekonomske situacije v gospodarstvih po svetu. Zlato je torej naložba v kriznih časih; je naložbena priložnost, ki ohranja realno vrednost, saj ostaja njegova realna vloga na dolgi rok precej stabilna. Ravno zato je velikokrat uporabljeno tudi kot sredstvo za zavarovanje pred inflacijo. Slednja trditev potrjuje mojo hipotezo, da zlato ohranja vrednost premoženja. Cena zlata je rezultat ponudbe in povpraševanja na trgu. Sama proizvodnja v rudnikih je relativno neelastična. Zlata se namreč ne da umetno proizvesti in je njegov izkop relativno kompleksen proces. Na drugi strani pa se kaže veliko povečanje povpraševanja. Po zlatu povprašujeta dve pomembne skupini odjemalcev in sicer tisti, ki zlato kupujejo kot surovino za nadaljnjo predelavo ter tisti, ki zlato vidijo kot investicijsko premoženje. Kot pri večini kovin, se povpraševanje po zlatu zadovolji tako iz novonastale proizvodnje, kot tudi iz recikliranega zlata, ki je bil izkopan v prejšnjih letih. Povpraševanje po zlatu lahko razdelimo na tri kategorije, in sicer povpraševanje za porabo zlata za predelavo nakita, v industriji ter po namenu investiranja. Celotno ponudbo zlata predstavljajo proizvodnja zlata, zaloge centralnih bank ter ponudba ostankov zlata. Cena zlata je odvisna tudi od stopnje zaupanja tržnih udeležencev v globalno gospodarstvo; izkazalo se je, da nižje kot je zaupanje višja je cena zlata. Primer, kot je teroristični napad na ZDA 11. septembra, je povzročili priliv kapitala v zlato in s tem dvignili njegovo ceno. Slednje potrjuje hipotezo, da ima zlato v kriznih razmerah vlogo varnega pribežališča, njegova vrednost pa takrat narašča. Na trgu obstajajo za vlagatelje različne naložbene možnosti vlaganja v zlato. S tem so mišljene investicije v fizično obliko te plemenite kovine (zlatniki, zlate palice), certifikati, terminske in opcijske pogodbe, garancije, zlati računi, ETF skladi itd. Pri tem je treba omeniti, da se pri finančnem svetovanju ne upošteva samo en sektor gospodarstva, ampak je govora tudi o različnih naložbenih možnostih in priložnostih, ki so lahko zanimiv sestavni del dobro razpršenega portfelja za doseganje zadovoljivih donosov. 22

27 Izbor naložbe je odvisen od več faktorjev: od časa vstopa v naložbo, časovnega obdobja v katerem vstopaš, od starosti vlagatelja, njegovega premoženjskega stanja in pripravljenosti na tveganje. Če je naložba, ki jo analiziram, zlato povzamem naslednje ugotovitve. Čas za vstop je primeren (še posebno, če dejavniki na trgu sprožijo padec cene), časovno obdobje je sprejemljivo, tveganje pa je majhno. Vrednost naložbe ima zaradi široke ponudbe velik razpon in je odvisna predvsem od premoženjskega stanja vlagatelja. Starost pri naložbi v zlato (predvsem v fizični obliki) ni pomembna, saj je nakup naložbenega zlata primerno darilo. 23

28 LITERATURA IN VIRI 1. Baker, A. (2001). A Guide to the London Bullion Market. London Bullion Market Association Naložbeni zlatniki in palice [podjetje Elementum d.o.o.]. Najdeno 1. junija 2008 na spletni strani 3. Gold Supply & Demand. (2007). World Gold Council, Gold Prices and Pricing. (2007). World Gold Council, Harmston, S. (1998). Gold as a Store of Value. London: World Gold Council. 6. Jereb, M. (2008, 14. april). Za realno vrednost. Kapital revijo za naložbo denarja, 17 (440), Cene zlata [Kitco]. Najdeno 30. julija.2008 na spletnem naslovu 8. Klemenčič, A. (2007, 29. december). Ameriški dolg napoveduje recesijo. Najdeno 1. avgusta 2008 na spletnem naslovu 9. Koren, K. (2003). Vloga zlata v mednarodnih denarnih rezervah. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 10. Krivec, V. (2006). Vrnitev zlatih časov. Najdeno 31. julija 2008 na spletnem naslovu Levin, E. (2006). Short-run and Long-run determinants of the Price of Gold. London: World Gold Council. 12. Marchant, R. (2008). Je dolar pripravljen na preobrat?. Delo FT, Ljubljana, (92), McCaffrey, H. (1999). The London Gold Fiy. Alchemist, 17 (10), Mendiževec, T. (2007). Globalni delniški trgi Smeri razvoja. Poteza Bilten, Mesar, M. (2008, 23. junij). Zlato kot špekulacija ali investicija?. Finančna točka. Najdeno 29. julija 2008 na spletnem naslovu Michaud, R. (2006). Gold as a Strategic Asset. London: World Gold Council Müller, J. (2007). Generacija zlato: oplemenitite svoje premoženje in prihranke. Tržič: Učila International, Naqvi, K. (2003). Not Just Another War Stroy. Alchemist, 30 (4), str O' Connell, R. (2005). What sets the presious metals apart from other commodities? London: World Gold Council, 8 str. 24

29 20. Slapšak, P. (2008). Naj vaša gotovina postane plemenita kovina. Heidelberger Vermögensverwaltung GmbH, Štemulak, M. (2008, 14. april). Na pohodu sedmi trend. Kapital revijo za naložbo denarja, 17 (440), Trading and the Markets.London. (2007). Worlg Gold Council, Zakonu o davku na dodatno vrednost.(2006). Uradni list RS. (Št. 117/06, 17. oktober. 2006). 24. Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin. (2005). Uradni list RS. (Št. 4/2006, 20. december 2005). 25. World official Gold holdings Statistics (2008, junij). World Gold Council,

30 PRILOGA 1: Količina monetarnega zlat (v tonah) in deleži tega zlata v mednarodnih denarnih rezervah (MDR) držav in mednarodnih finančnih institucij, ki poročajo Mednarodnemu denarnemu skladu (za junij 2008)* Država Količina zlata (tone) Delež zlata v MDR (%) Država Količina zlata (tone) Delež zlata v MDR (%) 1 ZDA 8.133,50 78,20 36 Egipt 75,60 6,20 2 Nemčija 3.417,40 66,30 37 Indonezija 73,10 3,50 3 IMF 3.217,30-38 Kazahstan 67,40 10,00 4 Francija 2.562,30 59,40 39 Norveška 66,50 4,90 5 Italija 2.451,80 68,10 40 Pakistan 65,30 14,20 6 Švica 1.100,70 39,80 41 Argentina 54,70 3,10 7 Japonska 765,20 2,10 42 Finksa 49,10 16,10 8 Nizozemska 621,40 61,20 43 Bolgarija 39,80 5,90 9 Kitajska 600,00 1,00 44 WAEMU** 36,50 9,40 10 ECB 563,60 24,80 45 Melzija 36,40 0,90 11 Rusija 457,90 2,40 46 Slovaška 35,10 5,00 12 Tajvan 423,30 4,00 47 Peru 34,70 3,00 13 Portugalska 382,50 86,80 48 Brazilija 33,60 0,50 14 Indija 357,70 3,30 49 Bolivija 28,30 12,20 15 Venezuela 356,80 33,30 50 Ekvador 26,30 13,10 16 Velika Britanija 310,30 14,80 51 Ukrajina 26,20 2,20 17 Libanon 286,80 36,90 52 Sirija 25,90-18 Španija 281,60 40,40 53 Maroko 22,00 2,40 19 Avstrija 280,00 41,40 54 Nigerija 21,40 1,00 20 Belgija 227,60 37,20 55 Belorusija 19,50 10,70 21 Alžirija 173,60 3,70 56 Koreja 14,30 0,20 22 Švedska 146,60 13,00 57 Jordanija 14,10 6,10 23 Libija 143,80 4,50 58 Ciper 13,90 31,80 24 Savdska Arabija 143,00 11,10 59 Češka 13,20 1,00 25 BIS 134,90-60 Nizozemski Antili 13,10 35,50 26 Filipini 130,80 10,10 61 Kambodža 12,40 14,60 27 Singapore 127,40 2,00 62 Katar 12,40 2,20 28 Južna Afrika 124,30 10,30 63 Srbija 12,20 2,30 29 Turčija 116,10 4,20 64 Laos 8,10 27,50 30 Grčija 112,80 89,90 65 Latvija 7,70 3,40 31 Romunija 103,70 6,90 66 Salvador 7,30 8,40 32 Poljska 102,90 3,80 67 CEMAC*** 7,10 1,60 33 Tajska 84,00 2,20 68 Gvatemala 6,90 4,30 34 Avstralija 79,80 6,70 69 Kolumbija 6,90 0,90 35 Kuvajst 79,00 11,90 70 Makedonija 6,80 8,10 * Za izračun deležev zlata v MDR je vrednost zlata preračunana v USD po ceni, ki je veljala na trgu konec junija 2008 ** WAEMU = Zahodnoariška ekonomska in monetarna unija (West African Economic and Monetary Union) *** CEMAC = Centralnoafriška ekonomska in monetarna skupost (cental African Economic and Monetary Community) Vir: World Official Gold Holdings Statistics (June 2008), 2008, str I

31 PRILOGA 1 (nadaljevanje): Količina monetarnega zlat (v tonah) in deleži tega zlata v mednarodnih denarnih rezervah (MDR) držav in mednarodnih finančnih institucij, ki poročajo Mednarodnemu denarnemu skladu (za junij 2008) Država Količina zlata (tone) Delež zlata v MDR (%) Država Količina zlata (tone) Delež zlata v MDR (%) 71 Tunizija 6,80 2,30 86 Albanija 2,20 2,70 72 Litva 5,80 2,30 87 Honk Kong 2,10 0,00 73 Urska 5,50 16,80 88 Islandija 2,00 2,00 74 Mongolija 5,20 11,30 89 PNG**** 2,00 2,60 75 Šri Lanka 5,20 3,90 90 Mavricij 1,90 2,50 76 Bahrain 4,70-91 Trinidad&Tobago 1,90 0,70 77 Bangladeš 3,50 1,70 92 Tadžikistan 1,80-78 Kanada 3,40 0,20 93 Jemen 1,60 0,50 79 Slovenija 3,20 8,40 94 Surinam 1,40 7,70 80 Aruba 3,10 17,00 95 Kamerun 0,90 0,90 81 Madžarska 3,10 0,30 96 Honduras 0,70 0,70 82 Mozambik 3,00 5,30 97 Dominik. Rep. 0,60 0,60 83 Mehika 2,80 0,10 98 Gabon 0,40 0,90 84 Kyrgyz 2,60 6,50 99 Malavi 0,40 7,90 85 Luxemburg 2,30 8, CAR***** 0,30 10,30 **** PNG = Papua Nova Gvineja ***** CAR = Centralnoafriška Republika Vir: World Official Gold Holdings Statistics (June 2008), 2008, str II

32 PRILOGA 2: Slovar slovenskih prevodov tujih izrazov ter okrajšav Bank of England Angleška centralna banka Brenchmark Primerjalna vrednost BRIC Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska (države v razvoju) ETF delniški indeksni skladi Fine Troy Ounce čista unča zlata Fineness čistost Gold Bullion zlata palica Good Delivery Status standrdna trgovalna oblika zlata LMBA London Bullion Market Association Loco London lokacija London London Fixing v Londonu določen cena zlata s strani posebne komisije London Good Delivery List seznam uradnih predelovalcev zlata v standardno trgovalno obliko London Gold Fixing Committee komisija, ki dvakrat na dan določi ceno zlata v Londonu Standard Bar London Good Delivery standardna trgovalna oblika zlatih palic na londonskem trgu U.S. Treasury Ameriška zakladnica Volatilnost obseg nihanja cen vrednostnih papirjev in deviz DDV Davek na dodano vrednost FED Angleška Centralna Banka pr.n.št. pred našim štetjem USD Ameriški dolar ZDA Združene države Amerike ZDDV-1 Zakon o davku na dodano vrednost III