Zdravstveni dom Nova Gorica Rejčeva 4, 5000 Nova Gorica
2 1. UVOD 1.1. BESEDA DIREKTORJA Leto 2009 je svet zaznamovala globalna gospodarska recesija, ki se je začela v ZDA, se kot plaz širila po svetu in tudi Slovenijo ni zaobšla. Drastično poslabšanje poslovanja v realnem sektorju, stečaji družb, odpuščanje in rast števila brezposelnih se odražajo tudi v zmanjšanih prilivih v zdravstveno blagajno. Na zmanjšane prilive se je Vlada RS odzvala tako, da je namesto pričakovanega povišanja prihodkov (zaradi rasti cen) s 01.04.2009 za 2,5 % znižala prihodke vseh zdravstvenih zavodov in za 20% zmanjšala predvidena sredstva za amortizacijo. Obenem je vlada s sindikati dogovorila tudi ukinitev izplačevanja redne delovne uspešnosti (2%). Ukrepe je spremljala ambicija, da se obseg in dostopnost zdravstvenih storitev za uporabnike ne sme zmanjšati. Vodstva zdravstvenih zavodov so bila postavljena pred nalogo, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za racionalizacijo stroškov in odhodke uskladijo z razpoložljivimi prihodki. Ocenjevali smo, da je z ukrepi racionalizacije mogoče nadomestiti tako realni izpad, ki je posledica rasti cen kot tudi nominalno zmanjšanje prihodkov. Ker pa sredstva zdravstvenih blagajn niso zadoščala za pokritje vseh potreb, so sledili novi predlogi za zmanjšanje prihodkov zdravstvenih zavodov. Po neuspešnih usklajevanjih je Vlada RS 30.07.2009 sprejela Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2009 in (za nazaj, od 01.05.2009 dalje) znižala priznana sredstva za plače za en tarifni razred. Ker aneksu ni sledilo znižanje plač, so se prihodki zdravstvenih zavodov zmanjšali za nadaljnjih 4,6%. Kumulativno zmanjšanje prihodkov je po analizi Ministrstva za zdravje znašalo skoraj 7%. Takšnega zmanjšanja pa tudi z najbolj drastičnimi ukrepi ni bilo mogoče sanirati, tekoče poslovanje domala vseh izvajalcev na primarni ravni je ukrep pripeljal do rdečih številk. O nastalih razmerah smo obvestili svet zavoda in se preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije tudi aktivno vključili v reševanje nastalih razmer. Ministrstvo za zdravje in tudi širšo javnost smo opozarjali, da je neselektiven ukrep najbolj prizadel prav zdravstvene domove. Opozarjali smo, da bodo sporne odločitve povzročile negativno poslovanje in nelikvidnost oziroma plačilno nesposobnost, kar vodi v dokončno potopitev zdravstvenih domov. Na težave zdravstvenih domov še dodatno vpliva kronično primanjkuje zdravnikov, katerega posledica je veliko število nadur in s tem povezano povečevanje stroškov. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so pogosto izgoreli in iztrošeni, saj njihov obseg dela preprosto presega normalne in pričakovane obremenitve.
3 Na številna opozorila se je Ministrstvo za zdravje odzvalo s poglobljeno analizo poslovanja zdravstvenih zavodov v letu 2009 in Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2009, ki ga je vlada sprejela 17.12.2009. Z navedenim aneksom je vlada v zdravstvenih domovih in ambulantni dejavnosti na sekundarni ravni od 01.10.2009 dalje odpravila sporni ukrep zmanjšanja priznanih sredstva za plače za en tarifni razred. Ukrep je za marsikateri zdravstveni dom, bo poslovno leto zaključil v rdečih številkah, prišel prepozno. Tudi v našem zavodu se opisane razmere kažejo v bistveno slabših poslovnih rezultatih, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih. Ob zgoraj opisanih okoliščinah in pogojih financiranja pa je tudi poslovno leto 2009 vendarle mogoče šteti za uspešno. Poročilo o delu in poslovanju v letu 2009 je tudi zadnje poročilo v mojem mandatu, ki se letos zaključuje. Že pred mojih prihodom je zavod beležil dobre poslovne rezultate. Z dobrim delom sodelavk in sodelavcev ter učinkovitim vodenjem, smo jih uspeli še izboljšati. Povedano velja tudi za pogoje dela, opremljenost, strokovnost, usposobljenost ter krajevno in časovno dostopnost storitev. Uspešno smo prenovili informacijski sitem, vzpostavili sodobno notranje komuniciranje, izpeljali najbolj nujne investicije in vzdrževalna dela. Manj uspešni smo bili pri izgrajevanju skupne pripadnosti ustanovi in takšne organizacijske kulture, ki zasleduje skupne cilje in pripadnost ustanovi, na katero so zaposleni lahko upravičeno ponosni. Takšno zavedanje, ki ne vodi le k večjemu zadovoljstvu bolnikov, svojcev, partnerjev, ustanoviteljev in pozitivnemu odzivanju javnosti, temveč tudi k večjemu zadovoljstvu samih sodelavk in sodelavcev, ostaja priložnost in izziv za kolektiv. Pred štirimi leti sem v viziji razvoja med riziki, poleg spremembe politike in zakonodaje izpostavil tudi nevarnost pomanjkanja ključnih kadrov. Čeprav sem vseskozi aktivno iskal rešitve, so trenutne razmere kritične. Da zmoremo se lahko zahvalimo tudi sodelavkam in sodelavcem, ki ostajajo z nami, čeprav so že izpolnili pogoje za upokojitev. Med svojim delom sem uspel podrobno spoznati pogoje dela in poslovanja v zdravstvu, notranja razmerja, medsebojne odnose ter poslovno okolje. Naš zdravstveni sistem zagotovo ni rezultat skrbno načrtovanega razvoja ali širšega družbenega konsenza, razvija tudi v primežu ekonomskih in političnih interesov, prizadevanj poklicnih in drugih interesnih skupin, včasih celo pritiskov, izsiljevanj in izvršenih dejstev. Življenjska doba se podaljšuje, potrebe po zdravstvenih storitvah se povečujejo, stroški rastejo, zdravstvo se mora pripraviti na nove izzive. Prepričan sem, da zdravstveni domovi niso preživela oblika izvajanja javne zdravstvene službe, rezultati dela sodelavk in sodelavcev in tudi to letno poročilo dokazujejo, da jih je vredno ohraniti in dograjevati.
4 Novi zakonski predlogi predvidevajo okrepljeno vlogo zdravstvenih domov, kot temeljnih nosilcev in koordinatorjev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Žal ne prinašajo tudi nujno potrebnih motivov za dobro delo zaposlenih, ne prinašajo orodij za uspešno vodenje. Zaposlene, njihova vodstva in cele zdravstvene ustanove potiskajo v nevzdržno sivo povprečje. Sivina povprečja je eden bistvenih razlogov za nezadovoljstvo, pomanjkanje orodij za vodenje pa težava, ki jo občutim tudi sam. Terja temeljit razmislek. Direktor: Marjan Pintar
5 1.2. BESEDA STROKOVNE VODJE Zadovoljna sem, da smo navkljub pomanjkanju zdravnikov tudi leto 2009 zaključili uspešno. Sodelavci in sodelavke so s svojim požrtvovalnim delom uspeli ublažiti kadrovski deficit, tako da smo lahko nemoteno izvajali preventivno in kurativno zdravstveno dejavnost na območju občin ustanoviteljic Zdravstvenega doma Nova Gorica. Zavedamo se, da se bomo s tem problemom srečevali tudi v bodoče, saj je pomanjkanje zdravnikov in njihova starostna struktura glavni problem. Med zdravniki, ki so redno izvajali zdravstveno dejavnost je le 44,7% mlajših od 50 let, povprečna starost zdravnikov pa je kar 57,3 let. S takšno kadrovsko zasedbo smo se prvi v Sloveniji julija soočili s pandemsko gripo, povzročeno z virusom A(H1 N1)v, jo uspešno obvladali in kasneje v cepilnem centru nemoteno izvajali cepljenje prebivalcev. Prav gotovo bodočnost prinaša nove bolezni, nove izzive, ki jih bomo poskusili obvladati v skladu z našo strokovno usposobljenostjo. Skrb za pacienta, pridobivanje novih znanj, povezovanje z drugimi zdravstvenimi ustanovami doma in po svetu in strokovna prepoznavnost Zdravstvenega doma Nova Gorica nas bodo še naprej vodili pri našem delu. Delo strokovnega sveta Vodje vseh služb so vključeni v strokovni svet. Občasno so na sestanke strokovnega sveta povabljeni tudi drugi zdravstveni delavci in sodelavci. Kot predsednica strokovnega sveta sem vabljena na seje poslovnega kolegija, člani strokovnega sveta pa so občasno vabljeni na seje razširjenega kolegija, kjer se seznanijo z izvajanjem ter realizacijo programov in podajo predloge za izboljšanje dela in poslovanja. V letu 2009 smo imeli tri sestanke strokovnega sveta na katerih smo obravnavali strokovne in organizacijske teme in predloge zaposlenih v zvezi z: poročilo o rednih strokovnih nadzorih s svetovanjem v ambulantah in predlogi za izboljšanje organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti; organizacijo dela na področju nujne medicinske pomoči in spremljanjem aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem urgentnega centra izvajanjem pediatrične dežurne službe posodabljanjem smernic za organizacijo dela ob pandemiji gripe spremljanjem novosti v zvezi s cepljenjem proti pandemski gripi pripravo, organizacijo in izvajanjem cepljenja deklet 7-9 razredov osnovne šole proti HPV stalnem podiplomskem strokovnem izobraževanju zaposlenih vpeljavo novih metod zdravljenja na bolnikovem domu.
6 Strokovni svet je obravnaval poročili o dveh rednih strokovnih nadzorih s svetovanjem v ambulantah družinske medicine in sprejel nekatere predloge za izboljšanje delavnih pogojev in nabavo dodatne medicinske opreme. Izobraževanje zaposlenih Zdravstveni delavci in sodelavci se v zavodu redno izobražujemo na strokovnih sestankih posameznih služb, zdravnikov in medicinskih sester. Izpopolnjevanje zdravnikov zavoda in koncesionarjev je koordinirala vodja službe družinske medicine Damjana Pavlin dr. med. Priznani slovenski strokovnjaki so nam predstavili najnovejše diagnostične metode in terapevtske pristope na vseh področjih medicine. Za izobraževanje medicinskih sester je skrbela pomočnica direktorja za zdravstveno nego Marčela Krpan, po njeni upokojitvi pa njena naslednica Nelida Casarsa. Zdravniki so bili mentorji študentom medicine, zdravnikom pripravnikom in specializantom družinske medicine. Medicinske sestre so bile mentorice pripravnikom-diplomiranim med. sestram in tehnikom zdravstvene nege. Zaposlenim je bila omogočena tudi pasivna in aktivna udeležba na strokovnih srečanjih doma in v tujini. Zdravniki so večinoma bili individualno vključeni v različne raziskovalne študije zlasti na področju post-marketinških raziskav o učinkovitosti zdravil. Zaključene so bile tudi epidemiološke raziskave v zvezi z rizičnimi dejavniki za nastanek bolezni, rezultati katerih so bili objavljeni na strokovnih srečanjih doma in v tujini. Pridobili smo tudi dva nova specialista. V letu 2009 sta zaključila specializacijo in uspešno opravila specialistični izpit Tatjana Lukner dr.med. in Milan Milanović dr. med. Strokovna prepoznavnost Tudi v letu 2009 smo zaposleni poskrbeli za strokovno prepoznavnost Zdravstvenega doma Nova Gorica. Kot predavatelji smo sodelovali na strokovnih srečanjih: v Sloveniji: Prim. Vlasta Vodopivec-Jamšek: Kakovostno odpustno pismo-izziv za boljšo zdravstveno oskrbo. Shrottovi dnevi 2009 na mednarodnih kongresih: Prim. Lilijana Besednjak-Kocijančič: Povezava med pleničnim dermatitisa pri otroku izpuščajem in razvojem atopijskega (European academy of allergology and clinical immunology. June 6-10, Warsaw 2009), Ali je sekretorni otitits povezan z nastankom alergijskih bolezni pri otroku? (European academy of allergology and clinical immunology. June 6-10, Warsaw 2009),
7 Pogostost glivičnega izpuščaja (candidiaze) pri otrocih z atopijskim dermatitisom in sočasnim pleničnim izpuščajem.(paam 2009, November 12-14, Venice-Italy, 2009), Vpliv daljšega dojenja na pojav respiratornih okužb, vnetij ušes, gastroenterokolitisov in alergij pri otroku. (Evropski simpozij o socialni in preventivni medicini-essop 2009; Maribor, 30.9 do 3.10.2009) in Vpliv zdravljenja nosečnic, žensk v času dojenja in otrok z antibiotiki na pojav alergijskih bolezni pri otroku. (Letno srečanje slovenskih zdravnikov iz Avstrijskega zdravniškega društva March 27, Lutmannsdorf, 2009). Prav tako smo strokovne prispevke objavljali v zbornikih in strokovnih revijah: v Sloveniji: Prim. Lilijana Besednjak-Kocijančič: Onesnaženje zraka z ozonom negativno vpliva na urejenost astme pri otrocih. Zdrav Vestn 2009;78: 540 547; Influence of longer breastfeeding on prevalence of acute respiratory infections, otitis media, gastroenterocolitis and allergic diseases in child. Zbornik predavanj ESSOP 2009; Športne poškodbe otrok in mladostnikov s severne Primorske. Slov Pediatr 2009; 16: 242-248 in kot soavtorica članka Golja, H. Šterlinko-Grm, M. Arsenijević, L. Besednjak-Kocijančič. Physical activity of children and adolescents, who do or do not participate in sports clubs. Zdrav Vestn 2009; 78: 225 30. Mag. Lara Beseničar Pregelj Izkušnje s cepljenjem proti HPV v dispanzerju za ženske v Novi Gorici, Zbornik MSD, Portorož 2009. Prim. Vlasta Vodopivec-Jamšek in soavtorji: Patient's satisfaction with family practice in Slovenia Zdrav Var 2009; 48: 145-151; Kakovostno odpustno pismo-izziv za boljšo zdravstveno oskrbo. Med Razgl 209: 48:155-161. v tujini: Prof. dr. Marija Laškoska Vlčkova in soavtorji: Palmoplantar pustolosis treated with itroconazole: a single, active arm pilot study. Dermatologic therapy,2009; vol 22: 85-89. Prim. Lilijana Besednjak-Kocijančič: Are children with atopic dermatitis and coincident diaper dermatitis more susceptible for infection with candida albicans (candidiasis). Pediatric allergy and immunology 2009; vol 2 suppl. 20: 29..
8 Cilji za leto 2010 Najpomembnejši cilji za leto 2010 so: zaposlitev zadostnega števila zdravnikov; dvig izobrazbene strukture zaposlenih preko opravljenih diplom na ustreznih izobraževalnih institucijah zdravstvene smeri in opravljenih specialističnih izpitih; spodbujanje zaposlenih k stalnemu podiplomskemu izobraževanju, k aktivni udeležbi na strokovnih srečanjih doma in v tujini in k objavam v strokovnih publikacijah; dvig nivoja znanja vseh zaposlenih na internih sestankih s pomočjo konstruktivnega poročanja pasivnih udeležencev izobraževanj o pridobljenih novih znanjih; ohranjanje oz. povečanje števila mentorjev specializantom različnih vej medicine; oblikovanje strokovne publikacije namenjene zaposlenim in pacientom. Kaj pa bodočnost? Predstavlja jo zadovoljen pacient. Kot strokovna vodja se zavedam, da bo v času ekonomske krize, naraščajoče brezposelnosti, pojavljanju novih bolezni in naraščajoči nestrpnosti pacientov, ki zelo pogosto poskušajo rešiti svoje socialne probleme pri osebnem zdravniku, to nov izziv za vse zaposlene. Prizadevali si bomo, da bo imel bolnik še naprej osrednjo vlogo v sistemu zdravstvenega varstva in zagotavljali bomo kakovostno izvajanje preventivnih in kurativnih programov, tako da bo Zdravstveni dom Nova Gorica še naprej temeljni izvajalec zdravstvene dejavnosti v občinah ustanoviteljicah. Tudi v bodoče si bom še naprej prizadevala za krepitev partnerskih odnosov z drugimi izvajalci zdravstvenih storitev v korist in zadovoljstvo uporabnikov. Strokovna vodja: prim. Lilijana Besednjak- Kocijančič
9 1.3. BESEDA GLAVNE MEDICINSKE SESTRE Izziv za novo delovno mesto sem sprejela v avgustu 2009, ko se je upokojila dolgoletna glavna medicinska sestra Marčela Krpan. Kako voditi najbolj številčno poklicno skupino v sistemu zdravstvenega varstva na primarnem nivoju po vseh razvejanih deloviščih, ne glede na organizacijski nivo medicinske sestre, je naloga, ki jo sprejemam z odgovornostjo in zavzetostjo. Pomen zdravstvene nege Definicija zdravstvene nege po Virginiji Henderson (1957), ki opredeljuje poslanstvo in delo medicinske sestre na preventivni, kurativni in specialistični dejavnosti se glasi:»medicinska sestra pomaga zdravemu ali bolnemu posamezniku ali skupini v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrt in bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Na tem področju je medicinska sestra ekspert in ima pravico do pobude in nadzora. Medicinska sestra sodeluje pri realizaciji diagnostično-terapevtskega programa, katerega iniciator je zdravnik. Medicinska sestra je član širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe bolnika oziroma varovanca.«zaposlenim v zdravstveni negi je bila predstavljena vizija dela s poudarkom na: uporabniku zdravstvenih storitev zadovoljstvu pacientov, ki temelji na nudenju kompetentne zdravstvene nege in primernega profesionalnega odnosa izvajalcu zdravstvene nege skrb za strokovno izpopolnjevanje in dobre medosebne odnose procesu zdravstvene nege kakovostne storitve v okviru kompetenc, znanja in izkušenj v okviru finančnih zmožnosti. Cilji zdravstvene nege Cilji na področju zdravstvene nege so zlasti: zagotavljati pravočasne, strokovne in kakovostne storitve zdravstvene nege izgrajevati in izboljševati medsebojne odnose do uporabnikov, članov medicinskega in negovalnega tima ter vseh drugih ravneh delovanja dosegati čim večjo kadrovsko in strokovno fleksibilnost in nadaljevati s kontinuiranim izpopolnjevanjem zaposlenih v zdravstveni negi gojiti vrednote na področju zdravstvene nege (strokovnost, prijaznost, kolegialnost in timsko delo) ter sodelovati z drugimi ustanovami in institucijami. Dejavnost zdravstvene nege se je izvajala v okviru službe oziroma organizacijskih enote.
10 Poseben poudarek je bil dan aktivnostim za preprečevanje in obvladovanje okužb: pregled in dopolnitev programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb ter priprava operativnih navodil v okviru programa; sodelovanje pri pripravi načrta za primer pandemije, priprava pisnih gradiv za zaposlene na področju zdravstvene nege in uporabnike, izvedba učnih delavnic za cepljenja ter sodelovanje pri organizaciji cepilnega centra; izvedba učnih delavnic razkuževanja rok za zaposlene v zdravstvena nega in čistilni ekipi motiviranje zaposlenih za aktivno izvajanje ukrepov proti okužbam (dezinfekcija, čiščenje, sortiranje odpadkov...) pregled preceplejnosti zaposlenih - hepatitis B in sprejem ukrepov za cepljenje. Zaposleni v zdravstveni negi so se strokovno izpolnjevali na strokovnih srečanjih organiziranih v okviru strokovnih združenj in sekcij ter internih predavanjih. Po vsakokratni udeležbi so zaposleni pripravili poročilo o izobraževanju. V okviru učne delavnice»zagotavljanje kakovosti cepiv«smo obnovili organigram odgovornih oseb v sistemu hladne verige, navodila za delo s cepivi ter prenovili dokumente Prejem in izdaja cepiv, Knjiga kontrole temperature v hladilniku in Kartica cepiva. Udeleženci so prejeli potrdilo o opravljenem izobraževanju, ki je pogoj za delo s cepivi. Informiranje zaposlenih je potekalo preko sestankov zaposlenih, kjer smo obravnavali strokovne in organizacijske teme, pisnih navodili, elektronske pošte ter osebnih kontaktov. Redni nadzori zdravstvene inšpekcije, ki so po izbranih deloviščih potekali preko celega leta, niso odkrili večjih pomanjkljivosti, dana opozorila in predloge pa smo v celoti upoštevali. Pri opravljanju pripravništva sodelujemo s Splošno bolnišnico»dr. Franc Derganc«Nova Gorica. Zaposleni v zdravstveni negi delujejo tudi v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Nova Gorica. Z uvajanjem sprememb na področju zdravstvenega varstva, skrajševanjem ležalnih dob ter večjim poudarkom na primarni ravni, se povečuje tudi pomen zdravstvena nega. Z nudenjem kompetentne zdravstvene nege in toplim, človeškim ter profesionalnim pristopom se bomo zaposleni v zdravstveni negi trudili zadovoljiti pričakovanja uporabnikov in sodelavcev. Glavna medicinska sestra: Nelida Casarsa
11 2. PREDSTAVITEV ZAVODA 2.1. RAZVOJ Po drugi svetovni vojni je območje Goriške izgubilo svoje regijsko središče in ostalo brez organizirane zdravstvene službe. Leta 1950 je bilo v Okraju Gorica, ki je obsegal tudi Ajdovščino z okolico, vsega 5 zdravnikov, 6 farmacevtov, 1 medicinska sestra, 1 sanitarni tehnik, 4 dentisti, 1 zobotehnik in 22 babic. Leta 1952 je na območju delovalo že 8 splošnih ambulant, 6 zdravstvenih postaj in en protituberkulozni dispanzer. Leta 1956 so ustanovili zdravstvena domova v Novi Gorici in Šempetru ter zdravstveni postaji v Kanalu in na Dobrovem. Leta 1969 je prišlo do združevanja in takratni zavod je pokrival tudi območje Ajdovščine in Tolmina. Leta 1991 je prišlo do ponovne razdružitve in Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica odtlej deluje kot samostojen javni zavod. 2.2. USTANOVITELJI Ustanovitelji zavoda so: Mestna občina Nova Gorica, Trg. E. Kardelja 1, 5000 Nova Gorica Občina Brda, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo Občina Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal Občina Miren-Kostanjevica, Miren 129, 5291 Miren Občina Šempeter-Vrtojba, Cesta Goriške fronte 11, 5290 Šempeter pri Gorici Zavod opravlja dejavnost na območju občin ustanoviteljic in na območju Občine Renče- Vogrsko. 2.3. DEJAVNOST Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica je neprofiten javni zavod, vključen v javno zdravstveno mrežo in opravlja dejavnost v skladu z: Zakonom o zdravstveni dejavnosti, (Ur.l. RS, št. 36/04) in Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 72/06- UPB3, 91/07, 71/08 in 76/08) Zavod načrtuje svoje delo in razvoj z letnimi načrti, v skladu s sprejetim planom zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji.
12 V skladu s sprejeto mrežo zavod opravlja dejavnost na 17 lokacijah: Nova Gorica, Rejčeva 4 Nova Gorica, Gradnikove b. 7 5 splošnih ambulant ambulanta za nujno medicinsko pomoč 2 otroška dispanzerja 3 dispanzerji za ženske ambulanta za bolezni dojk dispanzer za medicino dela ultrazvočna ambulanta fiziatrija in fizioterapija ambulanta za bolezni ščitnice in diabetes reševalna služba laboratorij 3 šolski dispanzerji ambulanta za zdravljenje odvisnosti center za mentalno zdravje dermatovenerološki dispanzer patronažna služba nevrofizioterapija zdravstvena vzgoja in materinska šola Šempeter pri Gorici 3 splošne ambulante ženski dispanzer šolski dispanzer otroški dispanzer patronažna služba laboratorij citološki laboratorij sterilizacija. Kanal 2 splošni ambulanti patronažna služba Deskle fizioterapija Čepovan splošna ambulanta patronažna služba Dobrovo splošna ambulanta patronažna služba Miren 2 splošni ambulanti patronažna služba fizioterapija Kostanjevica na Krasu splošna ambulanta Renče splošna ambulanta Dornberk splošna ambulanta Branik splošna ambulanta patronažna služba Socialni zavodi DU Nova Gorica DU Gradišče DU Podsabotin DU Medic hotel Renče VDC Stara Gora Zapori Solkan Razvojna ambulanta Osnovna šola Kozara (fizioterapija)
13 Zavod opravlja zlasti naslednje dejavnosti: splošna oziroma družinska medicina; zdravstveno varstvo otrok in mladine; zdravstveno varstvo žensk: nujno medicinsko pomoč; diagnostične in specialistične dejavnosti: o ultrazvočna diagnostika, o dermato-venerološka dejavnost, o okulistika, o medicina dela, o ambulanta za bolezni ščitnice in diabetes o ambulanta za motnje v razvoju, fiziatrija in fizioterapija; zdravljenje odvisnosti; patronažno varstvo z zdravstveno nego; laboratorijske storitve (hematološki, urinski, biokemični in citološki laboratorij); reševalna služba; sterilizacija in pomožne dejavnosti. Reševalna služba in specialistične dejavnosti pokrivajo tudi širše območje Goriške. 2.4. ORGANIZACIJA V zavodu so organizirane naslednje službe: Služba za družinsko medicino Služba za varstvo otrok in mladine Služba za nujno medicinsko pomoč Služba za varstvo žensk in zdravljenje neplodnosti Služba za diagnostično in sekundarno dejavnost Služba za fiziatrijo in fizioterapijo Patronažna služba in zdravstvena vzgoja Služba za laboratorijsko diagnostiko Reševalna služba Center za zdravljenje odvisnosti Uprava zavoda
14 2.5. VODENJE IN UPRAVLJANJE Organi zavoda so: svet zavoda direktor zavoda strokovni vodja pomočnica direktorja za zdravstveno nego strokovni svet zavoda 2.5.1 SVET ZAVODA Svet zavoda je kolektivni organ upravljanja zavoda, ki je v letu 2009 deloval v sestavi: IME IN PRIIMEK PREDSTAVNIK Pavlin Damjana, dr.med. Predsednica, predstavnica zaposlenih mag. Lara Beseničar Pregelj, dr.med. Namestnica predsednice, predstavnica zaposlenih Mateja Srebrnič Članica, predstavnica zaposlenih Matjaž Bric Član, predstavnik zaposlenih Vasja Medvešček, univ. dipl. soc. Član, predstavnik Mestne občine Nova Gorica Aljoša Polenčič, dr.med. Član, predstavnik Mestne občine Nova Gorica Katjuša Bizjak, univ.dipl.prav. Članica, predstavnica Občine Šempeter-Vrtojba Marko Bucik Član, predstavnica Občine Kanal ob Soči Goran Simčič, univ.dipl.ekon. Član, predstavnik Občine Brda Stojan Cotič Član, predstavnik Občine Miren-Kostanjevica Tanja Drmota, univ.dipl.prav. Članica, predstavnica zavarovancev/uporabnikov Svet zavoda ima zlasti naslednje pristojnosti: sprejema statut s soglasjem ustanovitelja in splošni akt o notranji organizaciji zavoda; sprejema poslovni in finančni načrt ter poslovne usmeritve za delovanje zavoda; spremlja finančno in materialno poslovanje zavoda in sprejema zaključni račun ter poslovno poročilo; odloča o nabavi, zamenjavi, prodaji in odpisu osnovnih sredstev ter oddaji poslovnih prostorov v najem; daje soglasje k sklepanju pogodb za investicije in nabave v vrednosti nad 200.000 in odloča o najemanju dolgoročnih kreditov v soglasju z ustanovitelji; imenuje in razrešuje direktorja v soglasju z ustanovitelji ter strokovnega vodjo na predlog direktorja, po predhodnem mnenju strokovnega sveta;
15 odloča o spremembi ali razširitvi dejavnosti ter ustanovitvi organizacijskih enot; odloča o delovni uspešnosti za zaposlene ter delovni uspešnosti direktorja v skladu s predpisi ter v soglasju z ustanoviteljicami, razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, odlok o ustanovitvi ter statut zavoda. 2.5.2 DIREKTOR ZAVODA Direktor zavoda je Marjan Pintar, univ. dipl. pravnik. Direktor ima zlasti naslednje pristojnosti: vodi, organizira ter nadzira delo in poslovanje zavoda, odgovarja za poslovanje in zakonitost dela; je odredbodajalec in podpisuje pravne akte, listine, pogodbe idr. dokumente, ki se nanašajo na delo in poslovanje zavoda; predlaga poslovni in finančni načrt, odloča o razporejanju sredstev v skladu s sprejetim finančnim načrtom in poroča o rezultatih dela in poslovanja, predlaga svetu zavoda strokovnega vodjo, po predhodnem mnenju strokovnega sveta in imenuje vodilne delavce zavoda, sprejema splošne akte, izdaja in izvršuje posamične akte ter odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti zavoda, odloča o razdelitvi sredstev za delovno uspešnost zaposlenih v skladu z veljavno zakonodajo in finančnimi možnostmi; imenuje posebne delovne skupine, stalne in občasne komisije, razen tistih, katerih imenovanje je v pristojnosti sveta, posreduje svetu zavoda gradiva, potrebna za njegovo delo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom, odlokom o ustanovitvi in statutom zavoda. 2.5.3 STROKOVNI VODJA ZAVODA Strokovna vodja zavoda je Lilijana Besednjak Kocijančič, dr.med., spec.pediatrije. Strokovni vodja vodi strokovno delo zavoda v obsegu kot ga določi direktor in je odgovoren za strokovnost dela zavoda, zlasti uresničevanje strokovnega razvoja in strokovnega povezovanja z drugimi zdravstvenimi zavodi ter za skladnost razvoja stroke s finančnimi možnostmi in cilji zavoda.
16 Strokovni vodja ima zlasti naslednje naloge in pristojnosti: vodi in sklicuje strokovni svet, skrbi za kakovost dela v zavodu ter odloča o strokovnih vprašanjih; strokovnemu svetu in svetu zavoda daje predloge glede organizacije dela; predlaga prioritete razvoja strokovne in izobraževalne dejavnosti zdravstvenega varstva; nadzira izpolnjevanje standardov kakovosti dela in sprejema ukrepe ob njihovem neizpolnjevanju; predlaga direktorju zavoda imenovanje in razreševanje vodij služb in glavne medicinske sestre zavoda ter sodeluje pri zaposlovanju medicinskih kadrov; v soglasju z direktorjem zavoda imenuje mentorje zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem; v okviru strokovnega sveta predlaga komisijo za stalni interni strokovni nadzor in komisijo za izredni interni strokovni nadzor; odloča o pritožbah uporabnikov na strokovnost dela zdravstvenih delavcev zavoda in predlaga ustrezne ukrepe; organizira in vodi interni strokovni nadzor ter v soglasju z direktorjem imenuje člane komisije za strokovni nadzor; strokovno odloča o drugih vprašanjih v skladu z zakonom, odlokom o ustanovitvi in statutom zavoda. 2.5.4 STROKOVNI SVET ZAVODA Strokovni svet zavoda obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih iz dejavnosti zavoda: določa strokovne podlage za programe dela in razvoja, daje svetu in direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti in izboljšanje kakovosti dela, daje predhodno mnenje o imenovanju in razrešitvi strokovnega vodje zavoda, predlaga direktorju program izobraževanja, obravnava druga vprašanja s področja strokovnega dela zavoda. Strokovni svet je kolegijski strokovni organ zavoda, ki ga sklicuje in vodi strokovni vodja. Sestavljajo ga vodje medicinskih služb in glavna sestra zavoda.
17 2.6 OSEBNA IZKAZNICA Ime zavoda: Skrajšano ime: Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica Zdravstveni dom Nova Gorica Sedež: Registrski podatki: Matična številka: 5107148 Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica Register Okrožnega sodišča v Novi Gorici Registrski vložek 1/1904/00 ID številka za DDV: Transakcijski račun: Direktor zavoda: SI77057767 01284-6030922852 pri UJP Nova Gorica Marjan Pintar, univ.dipl.prav. Strokovna vodja: Telefon: Lilijana Besednjak Kocijančič. dr.med., spec.pediater centrala (05) 33 83 200 uprava (05) 33 83 260 Telefax: (05) 33 83 357 Elektronski naslov: info@zd-go.si
18 3. PRAVNE PODLAGE Poslovno poročilo javnega zavoda Zdravstveni dom Osnovno varstvo nova Gorica temelji na določbah naslednjih predpisov: Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/99, 30/02) Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06- ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09 ) Slovenski računovodski standardi s pojasnili (Ur.l. RS, št. 118/05, 9/06, 119/08) Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08, 112/09) Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta (Ur.l. RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09) Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur.l. RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/2009) Pravilnik o načinu rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 117/02, 134/03) Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08) Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur.l. RS, št. 12/01, 10/06, 8/07) drugi zakonski in podzakonski akti, izvedbeni predpisi in splošni akti, organizacijska navodila ter sklepi organov zavoda.
19 4. RAČUNOVODSKO POROČILO Računovodski izkazi, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, so sestavni del letnega poročila, ki ga predpisuje Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava: Bilanca stanja s prilogami: o 1/A stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, o 1/B stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb, Izkaz prihodkov in odhodkov s prilogami: o 3/A izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka, o 3A-1 izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov, o 3A-2 izkaz računa financiranja določenih uporabnikov, o 3/B izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti. 4.1. BILANCA STANJA Bilanca stanja je računovodski izkaz, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. Slovenski računovodski standardi zahtevajo, da mora bilanca stanja prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Pri sestavi bilance stanja smo upoštevali te zahteve ter stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev uskladili z letnim popisom. 4.1.1. DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju so: neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročno dana posojila in depoziti, dolgoročne terjatve iz poslovanja 4.1.1.1. Neopredmetena dolgoročna sredstva Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev v znesku 102.312,80 predstavlja računalniško programsko opremo in jo izkazujemo med temi sredstvi kot dolgoročne premoženjske pravice za opravljanje funkcij v obdobju, daljšem od enega leta. Zanje smo oblikovali popravke vrednosti v višini 98.392,44, kar pomeni, da je sedanja (knjigovodska) vrednost teh sredstev na obračunski dan 3.920,36.
20 4.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva So vrednotena po nabavnih vrednostih, zmanjšana za vrednost popravka vrednosti, oblikovanega na osnovi. Navodila o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. 4.1.1.2.1 Nepremičnine Lastnice nepremičnin, ki jih ima zavod v upravljanju, so občine ustanoviteljice. Vrednost nepremičnin je znašala: na dan 01.01.2009 skupaj 3.096.308,99 na dan 31.12.2009 skupaj 2.965.145,75 Vrsta sredstva nabavna Popravek sedanja vrednost vrednosti vrednost Zemljišča 91.015,10 / 91.015,10 Stavbe 5.341.933,03 2.469.955,18 2.871.977,85 V gradnji 2.152,80 2.152,80 Skupaj 5.410.977,61 2.469.955,18 2.965.145,75 Zmanjšanje vrednosti nepremičnin med poslovnim obdobjem znaša 131.163,24 in je posledica: popravka vrednosti po predpisanih amortizacijskih stopnjah v višini 155.286,56 ; povečanja nabavne vrednosti v višini 21.970,52 zaradi izgradnje nadstreška na stavbi zdravstvenega doma na Rejčevi ulici v Novi Gorici novih nabav (idejne zasnove za III. fazo) v vrednosti 2.152,80 4.1.1.2.2 Oprema Razvrščanje, pripoznavanje, začetno računovodsko merjenje in razkrivanje opreme je opravljeno v skladu z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi. Vrsta opreme nabavna vrednost popravek vrednosti sedanja vrednost Odpis % Medicinska oprema 1.631.657,39 1.260.925,36 370.732,03 77,28 Pohištvo 865.524,45 790.667,93 74.856,52 91,35 Računalniška oprema 315.157,44 262.796,60 52.360,84 83,39 Vozila in oprema 891.077,83 448.336,79 442.741,04 50,31 Drobni inventar 271.436,17 271.436,17 0,00 100,00 Druga oprema 444.267,04 256.364,64 187.902,40 57,71 Skupaj 4.419.120,32 3.290.527,49 1.128.592,83 74,46 Izkazane nabavne vrednosti predstavljajo fakturne vrednosti v njihove naložbe, zmanjšane za delež vstopnega davka na dodano vrednost in povečane za revalorizacijo, opravljeno do
21 leta 2001 pri tistih osnovnih sredstvih, ki so bila nabavljena do tega leta. Med opremo je uvrščen tudi drobni inventar z življenjsko dobo nad 12 mesecev, če posamična nabavna vrednost po ne presega vrednosti 500,00. Pri njih smo oblikovali 100% popravek vrednosti, ki ga obračunavamo skupinsko. Opremo uvrstimo v register osnovnih sredstev, ko jo pripravljena za uporabo, popravek vrednosti začnemo obračunavati prvi dan v naslednjem mesecu. Vrednost novo pridobljene opreme in drobnega inventarja, danega v uporabo v letu 2009 znaša 333.052,75. Največja posamezna vlaganja v letu 2009 so: Vrsta opreme Vrednost Kombi za reševalno službo 40.985,26 Vozila za patronažno službo 38.372,00 Računalniška oprema s strežnikom 35.468,47 EKG aparati 32.303,44 Oprema za fizioterapijo 25.306,24 Klimatizacija prostorov 22.068,15 Video nadzor 9.959,76 Tipanometri s tiskalnikom 9.666,78 Ginekološka miza 8.315,67 Pahimeter za okulistiko 7.261,08 4.1.1.3 Dolgoročne kapitalske naložbe Dolgoročnih kapitalskih naložb zavod nima. 4.1.1.4 Dolgoročno dana posojila in depoziti Zavod je v preteklih obdobjih odobril zaposlenim stanovanjska posojila. V letu 2009 so zaposleni vrnili 40.360,00 posojil. Stanje posojil na dan 31.12.2009 znaša 86.013,05. 4.1.1.5 Dolgoročne terjatve iz poslovanja Med dolgoročne terjatve iz poslovanja sodijo terjatve, oblikovane za odkup stanovanj na podlagi stanovanjskega zakona. Vrednost neodplačanih kreditov je na dan 31.12.09 znašala 1.744,80. V letu 2008 so bili odplačani obroki v znesku 591,48. Oblikovan popravek vrednosti terjatev iz naslova kupnine, ki ga nakazujemo Stanovanjskemu skladu in Slovenski odškodninski družbi znaša 542,30. 4.1.2 KRATKOROČNA SREDSTVA 4. 1.2.1 Denarna sredstva v blagajni zavoda Denarna sredstva v blagajni zavoda obsegajo gotovino v glavni blagajni in ambulantah do višine določenega blagajniškega maksimuma. Stanje sredstev v gotovini na dan 31.12.2009, ki ga je popisala inventurna komisija znaša 256,18.
22 4.1.2.2 Dobroimetje pri finančnih ustanovah Dobroimetje pri finančnih ustanovah so sredstva na podračunu zavoda pri UJP Nova Gorica na dan 31.12.2009 in znašajo 4.581,56. in depoziti na odpoklic pri poslovni banki v višini 62.250,00. Finančno poslovanje zavoda poteka preko podračuna v elektronski obliki. Drugih računov pri finančnih ustanovah zavod nima. 4.1.2.3 Kratkoročne terjatve do kupcev Kratkoročne terjatve do kupcev na dan 31.12.2009 znašajo 119.158,97, upoštevajoč njihov popravek vrednosti. Izkazan znesek je posledica načina fakturiranja, saj račune izstavljamo v pretežni meri kupcem v naslednjem obračunskem mesecu (storitve za december fakturiramo v januarju naslednjega leta), plačilni rok je od 15 do 30 dni. Terjatve imamo zlasti do Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, Zavarovalnice Adriatic, Zdravstvene zavarovalnice Triglav, terjatve za izstavljene račune za preventivne zdravstvene preglede, terjatve do samoplačnikov, zasebnim zdravstvenim delavcem in druge. Kot dvomljive in sporne terjatve izkazujemo zneske dolžnikov v stečajnih postopkih in prisilni poravnavi. Pri terjatvah smo oblikovali popravke vrednosti tistih terjatev, za katere domnevamo, da ne bodo poravnane. Za postopek izterjave neplačanih terjatev imamo izdelana interna navodila. 4.1.2.4 Dani predujmi Zavod ne izkazuje danih predujmov na dan 31.12.2009. 4.1.2.5 Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta v znesku 67.541,72 so terjatve do posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov t.j. do ZZZS, do Ministrstva za zdravje, občin ustanoviteljic, Zavoda za zaposlovanje in drugih posrednih proračunskih uporabnikov. 4.1.2.6 Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe znašajo 5.020.643,24 in predstavljajo kratkoročna finančna sredstva zavoda pri poslovnih bankah na dan 31.12.2009 4.1.2.7 Kratkoročne terjatve iz financiranja Kratkoročne terjatve iz financiranja v znesku 68.316,52 so terjatve iz naslova obračunanih obresti od kratkoročnih naložb. 4.1.2.8 Druge kratkoročne terjatve Druge kratkoročne terjatve v znesku 20.064,08 so terjatve za refundacijo boleznin in invalidnin, terjatve za preplačane akontacije davka od dohodka pravnih oseb v višini 79.529,90
23 in druge kratkoročne terjatve (za vstopni DDV, za vračila stroškov strokovnih izobraževanj zaradi neizpolnitve pogodbenih določil, odškodninski zahtevki do zavarovalnic in podobno). Skupni znesek drugih kratkoročnih terjatev znaša 7.309,54. 4.1.2.9 Aktivne časovne razmejitve Aktivne časovne razmejitve so razmejeni stroški vnaprej obračunanih šolnin, vnaprej plačane zavarovalne premije in podobno, ki na dan 31.12.2009 znašajo 25.379,88. 4.1.2.10 Zaloge Na dan 31.12.2009 je vrednost zalog znašala 21.558,91. Struktura je razvidna iz preglednice. Vrsta 31.12.2008 31.12.2009 Indeks % Zdravstveni material in zdravila 9.500 7.146 75,22 33,15 Pisarniški material 6.068 715 11,78 3,32 Material v sterilizaciji 3.226 7.379 228,74 34,23 Laboratorijski material 1.190 4.681 393,39 21,71 Material za vzdrževanje 400 86 21,51 0,40 Drugi material 769 1.551 201,73 7,20 Skupaj 21.153 21.559 101,92 100,00 Strukturo zalog prikazuje grafikon: 0% 7% Struktura zalog Zdravstveni material in zdravila Pisarniški material 22% 33% Material v sterilizaciji Laboratorijski material Material za vzdrževanje Drugi material 3% 35%
24 4.1.3 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Obveznosti do virov sredstev so: kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve lastni viri dolgoročnih obveznosti 4.1.3.1 Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve 4.1.3.1.1 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih Kratkoročne obveznosti do zaposlenih v znesku 619.417,45 so obveznosti za plače in prejemke zaposlenih z obračunanimi dajatvami iz bruto plač in prejemke za mesec december 2009, ki so izplačane v januarju 2010. 4.1.3.1.2 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in uporabnikov EKN Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta se tako kot pri terjatvah vodijo ločeno za dobavitelje, ki niso proračunski uporabniki in ločeno za dobavitelje, ki so posredni ali neposredni uporabniki proračuna. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2009 znašajo 175.884,73. Zavod svoje obveznosti do dobaviteljev izpolnjuje pravočasno in v polnem obsegu. Plačilni rok pri dobaviteljih je pretežno 60 dni. Za plačila pred iztekom plačilnega roka se dogovarjamo za cassasconto v višini 0,03% za vsak dan predčasnega plačila. Obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta na dan 31.12.2009 znašajo 17.639,09. Največji dobavitelji zavoda v letu 2009 so: Dobavitelj Vrednost Zavod za zdravstveno varstvo 115.372,56 Petrol 91.584,07 Inštitut za varovanje zdravja 78.206,30 Sanolabor 74.525,75 Avto Batič d.o.o. 52.398,60 4.1.3.1.3 Druge kratkoročne obveznosti Med druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja zavod uvršča kratkoročne obveznosti iz poslovanja do državnih in drugih inštitucij. Na dan 31.12.2009 zavod izkazuje na tem kontu vrednost 155.709,22. To so kratkoročne obveznosti za dajatve delodajalca za decembrske plače, obveznosti za izplačila po podjemnih pogodbah, kratkoročne obveznosti za prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov, obveznosti za premije dodanega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, obveznost za davek na dodano vrednost in obveznost na podlagi odtegljajev do prejemkov zaposlenih.
25 4.1.3.1.4 Kratkoročne obveznosti do financerjev in iz financiranja Kratkoročne obveznosti do financerjev predstavljajo najeta kratkoročna likvidnostna posojila pri banki. Teh obveznosti zavod nima, kar velja tudi za kratkoročnih obveznosti iz financiranja 4.1.3.1.4 Pasivne časovne razmejitve Pasivne časovne razmejitve so obračunani stroški za storitve, ki so bile opravljene, vendar računov zavod še ni prejel. Med pasivne časovne razmejitve štejemo tudi delovno uspešnost za direktorja in pomočnika za leto 2008. Pasivne časovne omejitve na dan 31.12.2009 znašajo 6.441,02, 4.1.3.2 Lastni viri in dolgoročne obveznosti 4.1.3.2.1 Dolgoročno razmejeni prihodki Dolgoročno razmejeni prihodki v bilančnem znesku 240.391,81 so oblikovani v skladu s Pravilnikom o razčlenjevanju prihodkov in odhodkov za neporabljen del, ki je namenjen pokrivanju stroškov amortizacije. Razliko med obračunano amortizacijo po predpisanih amortizacijskih stopnjah in neporabljenimi amortizacijskimi sredstvi, prejetimi od ZZZS in vračunanimi v cenah zdravstvenih storitev drugih naročnikov, smo preko časovnih razmejitev prenesli v naslednja obračunska obdobja. V okviru tega konta uvrščamo tudi prejete donacije, namenjene nadomeščanju stroškov amortizacije. Zavod izkazuje obveznosti za donacije v višini 13.900,87. Zavod je v letu 2009 prejel donacije v višini 4.196,30 in obračunal amortizacijo iz naslova donacij v višini 6.711,72. 4.1.3.2.2 Dolgoročne rezervacije Pravne osebe, ki se financirajo iz javnih financ, v skladu z Zakonom o računovodstvu ne smejo oblikovati dolgoročnih rezervacij, zato zavod na tem kontu na dan 31.12.2009 nima stanja. 4.1.3.2.3 Obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena OS Obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva so sredstva ustanoviteljic dana v upravljanje zavodu in sredstva iz državnega proračuna za vlaganja v investicije. Vrednost teh sredstev na dan 31.12.2009 znaša 4.578,821,97 in se v primerjavi s preteklim letom ni spremenila. V skladu z Zakonom o računovodstvu je treba premoženje v upravljanju evidentirati ločeno po ustanoviteljicah. Na dan 01.01.2000 so bile nepremičnine v bilanci stanja razdeljene po nahajališču, po letu 2000 pa vodimo podatke o vlaganjih ustanoviteljic ločeno po občinah. Podatki v bilanci stanja so bili, po stanju na dan 31.12.2009, usklajeni s knjigovodskimi podatki občin ustanoviteljic.
26 4.1.3.2.4 Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe v znesku 86.013,05 predstavljajo obveznosti za dolgoročne kapitalske naložbe in dolgoročno dana posojila. 4.1.3.2.5 Presežek prihodkov nad odhodki Presežek prihodkov nad odhodki je kumulativni znesek presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih in tekočega leta, povečan za znesek odplačanih obrokov stanovanjskih posojil, ki so v letu 2009 znašale 40.360. Presežek prihodkov nad odhodki se je v poslovnem letu 2009 povečal za 309.113,93, kolikor znaša realizirani presežek tekočega leta, zmanjšan za plačan davek iz dobička. 4.2. POSLOVANJE V LETU 2009 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov izkazuje prihodke in odhodke po načelu nastanka poslovnega dogodka, kar pomeni, da so prihodki in odhodki nastali v obravnavanem obračunskem obdobju in so izkazani po vrstah. Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti so računovodski izkaz, vsebinsko identičen izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov. V njem izkazane skupne prihodke in odhodke razmejimo med prihodke in odhodke za izvajanje javne službe in posebej za izvajanje tržne dejavnosti. Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po načelu denarnega toka so računovodski izkaz, ki ga določeni uporabniki na osnovi medletnih evidenčnih knjiženj izdelujejo zaradi zagotavljanja primerljivosti podatkov, potrebnih za spremljanje gibanja sredstev javnih financ. Zato vzporedno izkazujemo podatke tako po načelu fakturirane kot plačane realizacije v skladu s pravili, ki veljajo za določene uporabnike enotnega kontnega načrta. 4.2.1 PRIHODKI Celotni prihodki iz poslovanja v letu 2009 so znašali 10.221.514,20 in so razmejeni na: prihodke od izvajanja javne službe v višini 9.368.901,00 prihodke in naslova tržne dejavnosti v višini 852.613,20 Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti smo upoštevali interni Pravilnik o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki je usklajen s Pravilnikom o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS 25/09) ter Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS št 109/07, 68/09).
27 Delež prihodkov iz naslova tržne dejavnosti je v primerjavi z letom 2008 ostal nespremenjen in znaša nekaj nad 8% vseh prihodkov. Graf prikazuje razmerje med prihodki javne službe in prihodki tržne dejavnosti. 8% Struktura prihodkov Javna služba Tržna dejavnost 92% Prihodki za izvajanje javne službe obsegajo prihodke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (plačnik je ZZZS), prihodke od prostovoljnega zavarovanja, prihodke iz državnega proračuna, prihodke iz občinskih proračunov in druge prihodke za opravljanje javne službe. Prihodki iz obveznega zavarovanja so bili za 1,6% višji, prihodki od prostovoljnega zavarovanja pa za 7,99 % višji kot v predhodnem letu. V strukturi prihodkov predstavljajo prihodki za obvezno zavarovanje leto 77 % vseh prihodkov (leto prej 79 %). Izredni prihodki poslovnega leta 2009, ki so bili višji od izrednih prihodkov predhodnega leta in tudi višji od planiranih, predstavljajo: 21.701,19 prodaja rabljenih vozil, 20.228,40 odpisane terjatve v preteklih letih, 17.940,02 prejeta odškodnina od SB Šempeter, 11.743,98 prejete donacije za izobraževanje., 23.474,00 prejete odškodnine od zavarovalnic.
28 Preglednica prikazuje strukturo prihodkov v poslovnem letu 2009. Vrsta prihodkov Realizacija 2008 Plan 2009 Realizacija 2009 Indeks Real. 2009 /plan 2009 Indeks Realiz. 09 /realiz. 08 v v v Idx Idx 1. Prihodki od poslovanja 9.569.829 10.027.532 9.892.474 98,65 103,37 Obvezno zavarovanje 7.763.958 8.198.275 7.888.526 96,22 101,60 Prostovoljno zavarovanje 903.758 917.921 975.999 106,33 107,99 Konvencije, dializni in onkološki prevozi 156.535 159.352 167.830 105,32 107,22 Drugi prihodki za opravljanje javne službe in refundacije 149.757 141.561 166.590 117,68 111,24 Najemnine 51.618 56.423 56.414 99,98 109,29 Prihodki od podjetij, samoplačniki idr. prihodki iz trga 544.203 554.000 637.114 115,00 117,07 2. Prihodki od obresti 226.369 175.000 226.741 129,57 100,16 3. Izredni prihodki 23.036 17.000 102.299 601,76 444,08 Skupaj prihodki 9.819.234 10.219.532 10.221.514 100,02 104,10 Grafikon prikazuje strukturo prihodkov v letu 2009. Struktura prihodkov 2% 2% 6% 2% Obvezneo zavarovanje Prostovoljno zavarovanje 10% Konvencije, dializni in onkološki prevozi Drugi prihodki za opravljanje javne službe in refundacije Prihodki od podjetij, samoplačniki idr. prihodki iz trga 77% Prihodki od obresti Izredni prihodki
29 4.2.2 ODHODKI Skupni odhodki zavoda za leto 2009 v znesku 9.912.401 so za 6,8 % višji od realiziranih odhodkov v predhodnem letu: stroški dela so se povečali za 7,35 %, stroški materiala so se povečali za 17,59 %, stroški storitev za so se povečali za 7,35 %, stroški amortizacije so se povečali za 7,1%. Struktura prihodkov je razvidna iz preglednice: ODHODKI Plan za leto Realizacija Realizacija Realiz. 09 Realiz. 09 2009 I-XII 2009 I-XII/2008 /plan 09 /realiz. 08 v v v Idx Idx Skupaj stroški dela 7.293.603 7.192.454 6.699.878 98,61 107,35 Skupaj stroški storitev 1.394.922 1.320.601 1.233.260 94,67 107,08 Skupaj stroški materiala 653.462 731.794 622.345 111,99 117,59 Amortizacija 606.182 610.918 570.440 100,78 107,10 Drugi in izredni odhodki 80.000 56.634 155.071 70,79 36,52 Skupaj odhodki 10.028.169 9.912.401 9.280.994 98,85 106,80 Strukturo odhodkov prikazuje grafikon: 1% Struktura odhodkov 7% 6% Stroški dela 13% Stroški storitev Stroški materiala 73% Amortizacija Drugi odhodki
30 4.2.2.1 Stroški dela V poslovnem letu 2009 je bilo v zavodu 226 zaposlenih iz ur, kar je za 2,16 % manj kot leto prej (231 ur). V primerjavi s predhodnim letom beležimo 7,35 % povečanje bruto plač, ki je posledica uveljavitve novega plačnega sistema. Stroški dela Real. 09 Plan 09 Real. 08 Realiz. 09 /plan 09 Realiz. 09 /realiz 08 Bruto plače 5.611.533 5.706.799 5.068.478 98,33 110,71 Regres, odpravnine, jub. nagrade 231.062 219.550 218.133 105,24 105,93 Prispevki in davki na plače 907.685 918.795 996.130 98,79 91,12 Prehrana med delom 175.361 178.342 171.648 98,33 102,16 Prevoz na delo 170.971 169.488 153.010 100,87 111,74 Dodatno pokojninsko zavarovanje 95.842 100.629 92.479 95,24 103,64 Skupaj stroški dela 7.192.454 7.293.603 6.699.878 98,61 107,35 V skladu z. 22.i členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se del sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se lahko nameni za plačilo delovne uspešnosti.
31 Obseg razpoložljivi sredstev za izplačilo dela plače iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu zavod izkazuje na predpisanem obrazcu, ki ga določa Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Ur.l. RS, št. 97/09). Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za zaposlene določi direktor po predhodnem dogovoru s sindikati. (1. odst 22. k člena ZSPJS) Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki se izplača direktorju zavoda določi organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja - svet zavoda. (2. odst 22. k člena ZSPJS) 4.2.2.2 Stroški materiala Stroški materiala so za 17,59% presegli realizirane stroške predhodnega leta in bili za 11,99% višji od planiranih. Najbolj so se povečali stroški za zdravila (110,17%), kar je posledica uvajanja novih cepljenj (HPV in druga samoplačniška cepiva, ki jih ne krije zdravstvena zavarovalnica). Razlog za povečanje stroškov nabave zdravstvenega materiala, ki so za 16,7 % višji od predhodnega leta, je nabava določenih materialov, ki so povezani z epidemijo gripe, povečali pa so se tudi stroški za čistilni material in vodo. Največji porast beležimo pri stroških za električno energijo (kar 30,14 % v primerjavi s stroški preteklega leta) kar je v največji meri posledica povečanja cen električne energije. Realiz.09 Realiz. 09 Stroški dela Real. 09 Plan 09 Real. 08 /plan 09 /realiz 08 v v v Idx Idx Porabljena zdravila 122.016 60.960 58.057 200,16 210,17 Porabljen zdravstveni material 241.917 217.663 207.298 111,14 116,70 Porabljeni ne-zdravstveni material 6.211 8.962 8.535 69,31 72,77 Pisarniški material in obrazci 53.551 57.215 54.490 93,60 98,28 Čistilni material 27.427 25.696 24.472 106,74 112,08 Porabljena voda 12.325 12.135 11.557 101,57 106,65 Material za vzdrževanje in rez. deli 22.751 23.385 22.271 97,29 102,16 Električna energija 92.588 74.707 71.147 123,93 130,14 Pogonsko gorivo 83.083 94.706 90.196 87,73 92,11 Kurivo za ogrevanje 65.877 72.872 69.402 90,40 94,92 Strokovna literatura in časopisi 4.048 5.163 4.917 78,41 82,33 Skupaj stroški materiala 731.794 653.462 622.342 111,99 117,59
32 4.2.2.3 Stroški storitev Stroški storitev so se povečali zlasti zaradi: uvajanja novih postopkov v zvezi z ravnanjem z zdravstvenimi odpadki povečanje obsega zavarovanja za strojelom, oddaje prevoza dializnih bolnikov zunanjim izvajalcem (konec leta 2008) stroškov računalniških storitev zaradi uvedbe projekta KZZ on line višjih stroškov strokovnega izobraževanja zaposlenih plačil po podjemnih pogodbah zaradi pomanjkanja zdravnikov. Realiz.09 Realiz. 09 Stroški storitev Real. 09 Plan 09 Real. 08 /plan 09 /realiz 08 v v v Idx Idx Telefon in poštne storitve 79.929 82.395 78.471 97,01 101,86 Komunalne storitve 38.867 33.360 31.771 116,51 122,33 Tekoče vzdrževanje 131.481 178.661 170.153 73,59 77,27 Investicijsko vzdrževanje 7.981 28.032 26.697 28,47 0,00 Zavarovalne premije 49.133 47.721 45.449 102,96 108,11 Najemnine 11.713 17.005 16.195 68,88 72,32 Reprezentanca 1.300 3.404 3.242 38,19 40,10 Plačilni promet in bančne storitve 2.756 3.213 3.060 85,78 90,07 Laboratorijske storitve 172.908 198.340 188.895 87,18 91,54 Dežurstva in druga dela zdravnika 236.083 248.344 236.518 95,06 99,82 Prevoz bolnikov 154.039 137.500 25.593 112,03 601,88 Računalniške storitve 43.926 27.300 26.000 160,90 168,95 Druge storitve 82.968 104.627 109.766 79,30 75,59 Specializacije + šolnine 26.638 26.148 24.903 101,87 106,97 Strokovno izpopolnjevanje 92.905 112.763 107.393 82,39 86,51 Pogodbe o delu in avtorski honorarji 187.974 146.111 139.153 128,65 135,08 Skupaj stroški storitev 1.320.601 1.394.922 1.233.259 94,67 107,08 4.2.2.4 Amortizacija in drugi odhodki Amortizacija osnovnih sredstev v višini 566.954,88 je bila obračunana v skladu z Navodili o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in v višini 43.962,85 za drobni inventar in zaščitno delovno obleko. V primerjavi s predhodnim letom je višja za 7,1% in je v okviru planiranega amortizacijskega načrta. Med druge odhodke uvrščamo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, davek od dohodka pravnih oseb, prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov, prispevke in članarine združenju zdravstvenih zavodov in druge izredne odhodke. V letu 2009 so znašali 56.633 in so trikrat nižji od predhodnega leta, zaradi spremenjene razmejitve pridobitne in nepridobitne dejavnosti v skladu s sprejetim pravilnikom.
33 4.2.3 POSLOVNI REZULTAT Zdravstveni dom osnovno varstvo Nova Gorica je zaključil poslovno leto 2009 s pozitivnim poslovnim rezultatom in realiziral presežek prihodkov nad odhodki v višini 309.114,93. Presežek prihodkov nad odhodki 2008 v 2009 v Idx 09/08 Skupni prihodki 9.819.234,33 10.221.514,20 104,10 Skupni odhodki 9.170.004,69 9.912.400,27 108,10 Presežek prihodkov nad odhodki 649.229,64 309.113,93 47,61 Ne glede na dosežen pozitivni poslovni rezultat pa tekoče poslovanje izkazuje res minimalen presežek v višini 8.885,00 (manj kot 3% presežka preteklega leta). Takšen rezultat je posledica zmanjšanih prilivov zaradi ukrepov vlade: ne-uskladitve prihodkov zaradi rasti cen; dodatnega znižanja prihodke vseh zdravstvenih zavodov za 2,5%; 20% zmanjšala predvidena sredstva za amortizacijo; znižanja priznanih sredstva za plače za en tarifni razred v času od 01.05. do 01.10.2009. 800.000 700.000 600.000 622.119 676.343 649.230 500.000 400.000 300.000 426.945 309.114 2005 2006 2007 2008 2009 200.000 100.000 0 Presežek prihodkov nad odhodki v Grafikon, ki prikazuje realizacijo presežka prihodkov nad odhodki v letih 2005-2009 dovolj zgovorno prikazuje pogoje poslovanja v preteklem poslovnem letu. Brez stroškovne učinkovitosti zavoda in skrbi zaposlenih za racionalno in stroškovno učinkovito poslovanje, tudi takšnega rezultata ne bi dosegli.
34 5. POSLOVNO POROČILO 5.1. CILJI Dolgoročni cilji, ki izhajajo iz vizije, poslanstva in politike zavoda so: zagotavljanje zdravstvenega varstva na strokovnem in organizacijskem nivoju, ki omogoča kar največjo možno korist posamezniku in skupnosti; stalna skrb za doseganje najvišje možne ravni zadovoljstva uporabnikov, plačnikov, zaposlenih in poslovnih partnerjev; načrtovanje, izvajanje, nadzor in izboljševanje delovnih postopkov z namenom izboljševanja ponudbe zdravstvenih storitev in večanja zadovoljstva naših pacientov; nenehno strokovno in splošno izpopolnjevanje zaposlenih in ustvarjanje pozitivnega ustvarjalnega vzdušja med zaposlenimi v zavodu; pozitivno poslovanje zavoda; prilagajanje spremembam v nacionalni zdravstveni politiki in ohranjanje dobrega imena in ugleda zavoda v družbeni skupnosti. 5.2. OCENA POSLOVANJA Pri analizi poslovanja smo podatke za leto 2009 primerjali s podatki zavoda za leto 2008 in s povprečjem zdravstvenih domov v Sloveniji v letu 2008 in pripravili naslednje kazalnike.. 5.2.1 KOEFICIENT CELOTNE GOSPODARNOSTI celotni prihodki Koeficient celotne gospodarnosti = celotni odhodki K1 Zd09 = 1,032 K1 Zd08 = 1,056 K1 Slo = 1,018 Načelu gospodarnosti je zadoščeno, kadar je vrednost kazalca enaka ali večja od 1. 5.2.2 KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA prihodki od poslovanja Koeficient gospodarnosti poslovanja = odhodki od poslovanja K2 Zd09 = 1,001 K2 Zd08 = 1,033 K2 Slo = 1,009 5.2.3 STOPNJA DONOSNOSTI presežek prihodkov Stopnja donosnosti = celotni prihodki K3 Zd09 = 3,0 K3 Zd08 = 5,5 K3 Slo = 1,8
35 5.2.4 KOEFICIENT OBRAČANJA SREDSTEV celotni prihodki Koeficient obračanja sredstev = povprečno stanje sredstev K4 Zd09 = 1.053 K4 Zd08 = 1,079 K4 Slo = 1,467 Koeficient ponazarja kolikokrat na leto se sredstva v poslovnem procesu obrnejo. Rezultat nam pove koliko enot celotnega prihodka ustvarimo z vloženo enoto sredstev. 5.2.5 ODPISANOST OSNOVNIH SREDSTEV popravek vrednosti OS Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev = nabavna vrednost OS K5 Zd09 = 58,84 K5 Zd08 = 56,10 K5 Slo = 54,28 5.2.6 ODPISANOST OPREME popravek vrednosti opreme Stopnja odpisanosti opreme = oprema in druga opredmetena OS K6 Zd09 = 74,46 K6 Zd08 = 71,9 K6 Slo = 76,51 5.2.7 STOPNJA KRATKOROČNEGA FINANCIRANJA kratkoročne obveznosti Stopnja kratkoročnega financiranja = obveznosti do virov K7 Zd09 = 10,04 K7 Zd08 = 13,30 K7 Slo = 18,74 5.2.8 STOPNJA DOLGOROČNEGA FINANCIRANJA lastni in tuji dolgoročni viri Stopnja dolgoročnega financiranja = obveznosti do virov K8 Zd09 = 89,96 K8 Zd08 = 86,70 K8 Slo = 81,26 5.2.9 POSPEŠENI KOEFICIENT kratkoročna sredstva in aktivne časovne razmejitve Pospešeni koeficient = kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve K9 Zd09 = 5,643 K9 Zd08 = 4,023 K9 Slo = 1,838
36 5.2.10 KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV IN NORMALNIH ZALOG Koeficient dolgoročne lastni viri + dolgoročne rezervacije + dolgoročne obveznosti pokritosti dolgoročnih = sr. in normalnih zalog OS + dolgoročne fin. naložbe + dolgoročne terjatve + zaloge K10 Zd09 = 2,076 K10 Zd08 = 1,863 K10 Slo = 1,240 Kazalnika sta najpomembnejša pokazatelja plačilne sposobnosti, ki vključuje v izračun vse bilančne strukture iz razmerja med stalnimi sredstvi zavoda in obveznostmi do njihovih virov. 5.3 REALIZACIJA PROGRAMOV Plan storitev za leto 2009 je bil za obdobje januar-marec določen na osnovi pogodbe z ZZZS za leto 2008, za obdobje od aprila do decembra pa na osnovi pogodbe za leto 2009, ki je bila podpisana 23.07.2009. Splošni in področni dogovor za zdravstvene domove ni prinesel bistvenih sprememb v obsegu zdravstvene dejavnosti, sprememba je le v načinu financiranja splošni ambulante, ki jo izvajamo v zaporih, plačana je v pavšalu in ne po opravljenem delu. Zavod je planirano realizacijo po pogodbi z ZZZS pretežno dosegel, v nekaterih službah tudi presegel, realizacija ni bila v celoti dosežena le v ambulanti za diabetes. Glavarina je v splošnih, šolskih in otroških dispanzerjih bila ob koncu leta presežena za 4,73%, v ženskem dispanzerju pa za 2,69 %. 5.3.1 SPLOŠNE AMBULANTE IN AMBULANTE V SOCIALNIH ZAVODIH Služba za družinsko medicino zagotavlja celovito in stalno zdravstveno oskrbo posamezniku, družinam in skupnosti, ne glede na starost, spol ali bolezen. V okviru službe za družinsko medicino delujejo: splošne ambulante, ambulante v socialno-varstvenih zavodih, ambulanta v zaporu. Na področju splošne medicine smo priča kroničnemu pomanjkanju zdravnikov, ki jih ni mogoče zagotoviti, kljub permanentnemu iskanju zdravnikov. V splošni medicini je bilo v letu 2009 povprečno opredeljenih 1.723 oseb na zdravnika. Zdravstvene storitve v socialnih zavodih Stara gora in Podsabotin so bile v celoti opravljene s strani pogodbenih izvajalcev.
37 V splošnih ambulantah in ambulantah v socialnih zavodih je bilo v letu 2009 opravljenih 143.807 pregledov oz. povprečno 8.459 pregledov na zdravnika. Splošna ambulanta leto 2009 leto 2008 Idx 09/08 /zdravnika Kratek obisk 55.949 54.710 102 3.291 Prvi kurativni obisk 50.412 52.270 96 2.965 Ponovni kurativni 34.649 36.333 95 2.038 Preventivni pregled odraslega 1.999 1.985 101 118 Priprava bolnika na IK 180 161 112 11 Obsežen pregled 163 45 362 10 Hišni obisk 2.598 2.578 101 153 Poseg 5.582 5.536 101 328 S K U P A J 151.532 153.618 99 V letu 2009 smo dokončali on line naročanje laboratorijskih preiskav, kar nam olajša delo in je prijaznejše do pacientov. Zdravnikom smo omogočili računalniško vodenje stalne terapije pacientov. Organizirano je bilo tudi računalniško opismenjevanje za zaposlene, ki so to želeli. Vse leto so potekala redna strokovna srečanja zdravnikov v okviru Zdravstvenega doma. Preglednica kaže število opravljenih K-jev za plačnika ZZZS SPLOŠNA MEDICINA IN Plan 09 Realiz. 09 IDX Plačano SOCIALNI ZAVODI v K-jih v K-jih real/plan od ZZZS Splošna medicina (skupaj) 458.787 452.834 99 100% Splošna medicina (preventiva) 27.395 25.947 95 100% Ambulante v socialnih zavodih 49.341 58.400 118 100% S K U P A J 535.523 537.181 100. 5.3.2 ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK IN MLADINE Služba za varstvo otrok in mladine zagotavlja celovito in stalno zdravstveno oskrbo za otroke in mladino do dopolnjenega 19. leta starosti. V okviru službe delujejo: otroški dispanzerji šolski dispanzerji posvetovalnice V šolskih dispanzerjih je bilo v letu 2009 povprečno 1978 opredeljenih na zdravnika, v otroških dispanzerjih pa 1.354 otrok na enega pediatra. Obseg opravljenih storitev je razviden iz preglednice. Obseg kurativne dejavnosti je odvisen od neposrednih potreb po tovrstnih storitvah, obseg preventive pa smo dolžni izvajati v skladu s sprejetim planom, ki je bil v celoti realiziran.
38 Doseganje realizacije programa je razvidno iz preglednice: Otroški in šolski dispanzer leto 2009 leto 2008 Idx 09/08 /zdravnika Kratek obisk 9.230 9.167 100,69 1.319 Prvi kurativni obisk 22.380 22.080 101,36 3.197 Ponovni kurativni 9.075 8.840 102,66 1.296 Priprava bolnika na IK 1 1 100,00 0 Obsežen pregled 2 0 0,00 0 Hišni obisk 2 3 66,67 0 Poseg 1.510 1.268 119,09 216 Pregled pred cepljenjem - predš. 1322 1122 117,83 189 Pregled pred cepljenjem - šolski 1.196 1.266 94,47 171 Cepljenje - šolski in predšolski 5.550 5.715 97,11 793 Preventivni pregled otroka 8.207 8.212 99,94 1.172 Pregled pred vstopom v VVO 175 223 78,48 25 Kratek preventivni pregled 425 726 58,54 61 Namenski pregled dojenčka 486 436 111,47 69 Pregled po sistem. pregledu 90 115 78,26 13 S K U P A J 59.651 59.174 100,81 Zaradi uvajanja novih oblik študija in povečevanja vpisa, se v preventivne programe vključuje vse več študentov. Ker preventivna dejavnost ni posebej financirana, jo bomo lahko izvajali samo v okviru sprejetega plana službe. Dejansko povečevanje obsega preventivnega dela bo možno šele po vzpostavitvi ambulante za študente, ki bo imela tudi svojo glavarino in zagotovljene vire financiranja dejavnosti. Iz preglednice je razvidno doseganja plana v K-jih za otroške in šolske dispanzerje. OTROŠKI IN ŠOLSKI Plan 09 Realiz. 09 IDX Plačano DISPANZER v K-jih v K-jih real/plan od ZZZS Otroški dispanzer - kurativa 66.911 63.382 94,73 100% Otroški dispanzer - preventiva 54.861 59.818 109,04 100% Šolski dispanzer kurativa 83.767 75.155 89,72 100% Šolski dispanzer preventiva 47.838 43.714 91,38 100% S K U P A J 253.377 242.069 95,54 5.3.3 ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽENSK IN ZDRAVLJENJE NEPLODNOSTI V okviru službe za varstvo žensk in zdravljenje neplodnosti se izvaja zdravstveno varstvo v zvezi z načrtovanjem družine in zdravljenjem neplodnosti, zdravstveno varstvo med nosečnostjo in po porodu ter zdravstveno varstvo žensk zaradi preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja ginekoloških bolezni.
39 V okviru službe delujejo: dispanzerji za ženske ambulanta za bolezni dojk in mamografija citološki laboratorij V ženskih dispanzerjih je bilo v letu 2009 povprečno opredeljenih 5.265 žensk na ginekologa. Na področju zdravstvenega varstva žensk beležimo trend naraščanja števila opredeljenih pacientk. Opazno je naraslo število nosečnic in mladostnic do 20 leta starosti. Iz preglednice je razvidno doseganja plana v K-jih v dispanzerjih za ženske. DISPANZER ZA ŽENSKE Plan 09 Realiz. 09 IDX Plačano v K-jih v K-jih real/plan od ZZZS Dispanzer za ženske - kurativa 101.893 82.209 81 100% Dispanzer za ženske - preventiva 4.774 4.381 92 100% S K U P A J 106.667 86.590 81 Obseg opravljenih storitev je razviden iz preglednice. Dispanzer za ženske leto 2009 leto 2008 Idx 08/07 /zdravnika Kratek obisk 5.352 9.003 59 1.574 Prvi kurativni pregled 4.300 3.919 110 1.265 Ponovni kurativni pregled 617 746 83 181 Kontracepcijsko svetovanje 725 1.001 72 213 Klinični pregled dojk 270 122 221 79 Prvi sistematski pregled nosečnice 559 542 103 164 Ponovni sistematski pregled nosečnice 3.502 3.671 95 1.030 Ginekološki poseg 6.348 5.952 107 1.867 Kurativni pregled nosečnice 766 573 134 225 Preventivni - preprečevanje raka 3.586 3.640 99 1.055 Preventivni ginekološki pregled 1250 1179 106 368 Odvzem brisa na maligne celice 4.381 4.225 104 1.289 S K U P A J 31.656 34.573 92 9.311 Zaposleni strokovno in uspešno delujejo na področju vodenja nosečnosti, načrtovanja družine in v celoti izpolnjujejo sprejeti program ZORA za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu. Aktivno se vključujejo tudi v izobraževanje srednješolk v novogoriških šolah ter v program šole za starše. Sodelujejo tudi z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva, osteološkim društvom in drugimi subjekti na področju zdravstvenega varstva žensk in zdravljenja neplodnosti..
40 V ambulanti za mamografijo in bolezni dojk je bil načrtovani obseg dela presežen. Ambulanta za bolezni dojk in mamografija Realizirano Planirano Realizirano Idx Idx Plačano leto 2009 leto 2009 leto 2008 09/eal08 09/plan09 od ZZZS Bolezni dojk 12.878 8.755 12.340 104 147 100 Mamografija 13.200 9.795 10.742 123 135 100 Citološki laboratorij opravlja cito-patološke brise materničnega vratu za dispanzerje za žene, ki so zaposleni v našem zavodu in za druge izvajalce. Obseg realizacije se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 8%. Storitve: Realizirano Realizirano Idx leto 2008 leto 2009 2009/2008 Naši zdravniki 13.858 17.658 127 Uporabniki izven zavoda 36.483 36.922 101 Skupaj 50.341 54.580 108 5.3.4 PATRONAŽNA SLUŽBA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA 5.3.4.1 Patronažna služba Patronažna služba izvaja: zdravstveno nego bolnikov po delovnem nalogu zdravnika, zdravstveno obravnavo nosečnic, otročnic in otrok do tretjega leta starosti, preventivne obiske invalidov, kroničnih bolnikov ter oseb z motnjami v razvoju ter fizioterapijo in delovno terapijo na domu. V patronažni službi je bilo opravljenih 32.450 obiskov: 6.557 preventivnih obiskov 25.893 kurativnih obiskov (aplikacije injekcij, infuzije, preveze in ostali postopki in posegi. PATRONAŽNA SLUŽBA Plan 09 Realiz. 09 IDX Plačano v točkah v točkah real/plan od ZZZS Patronažna služba 411.425 453.434 110 100% 5.3.4.2 Zdravstvena vzgoja Zdravstvena vzgoja zajema šolo za starše, dejavnosti za otroke, mladino in študente ter zdravstveno vzgojo in preventivno dejavnost za odraslo populacijo. Šola za starše beleži kazalce rasti števila udeležencev.
41 Pri delu s šolsko in predšolsko mladino služba tesno sodeluje s šolami in vrtci. Svoje delo načrtuje v okviru šolskega leta in poteka v obliki delavnic na temo zdravo življenje, problemi odvisnosti, gibanje, spolna vzgoja, problemi odraščanja. Zdravstvena vzgoja odraslih poteka po programu CINDI v obliki delavnic. Opravljene delavnice za preventivo odraslih oseb so razvidne iz preglednice. Delavnice: Realizirano Planirano Realizirano Idx Idx leto 2008 leto 2009 leto 2009 09/08 09/plan09 Zdravo hujšanje 6 6 6 100 100 Zdrava prehrana 7 7 12 171 171 Telesna dejavnost - gibanje 5 8 7 140 87 Da, opuščam kajenje 0 2 0 0 0 Krajša delavnica - življenjski slog 28 28 28 100 100 Krajša delavnica - test hoje 31 23 34 110 148 Krajša delavnica - dejavniki tveganja 20 20 20 100 100 Čeprav rezultati dela na področju zdravstvene vzgoje odraslih, na nekaterih segmentih, ne dosegajo planiranega obsega, so se v primerjavi s predhodnim letom bistveno izboljšali. Izvedenih je bilo tudi 5 tečajev nordijske hoje, v katere je bilo vključenih 82 udeležencev. Kljub temu je potrebno delo na področju zdravstvene vzgoje odraslih še naprej intenzivno razvijati in izboljšati komunikacijo med ambulantami in izvajalci zdravstvene vzgoje. 5.3.5 FIZIATRIJA IN FIZIOTERAPIJA Služba za fiziatrijo in fizioterapijo izvaja diagnostično obdelavo in rehabilitacijo zaradi vzdrževanja, vzpostavljanja in izboljšanja psihofizičnih sposobnosti ter zmogljivosti pacientov, katerih zdravje je ogroženo ali prizadeto. Služba za fiziatrijo in fizioterapijo obsega: ambulanto za fiziatrijo fizioterapijo in delovno terapijo nevrofizioterapijo pri motnjah živčevja in športnih poškodbah razvojno ambulanto za otroke in mladino Ambulanta za fiziatrijo dela v polni zasedbi in s polnim delovnim časom, čeprav imamo po pogodbi z ZZZS dogovorjen program samo v obsegu 0,64 tima. Pri sklepanju splošnega dogovora smo predlagali širitev, ki pa zaradi težkih gospodarskih razmer ni bila odobrena.
42 V ambulanti za fiziatrijo je bilo opravljenih 4.418 obiskov. Specialistična ambulanta za fiziatrijo ni realizirala planiranih točk za samoplačnike, saj doslej ni bilo mogoče zagotoviti potrebnega števila pacientov. FIZIATRIJA Plan 09 Realiz. 09 Realiz. 08 IDX Plačano v točkah v točkah v točkah real/plan od ZZZS Fiziatrija 24.294 30.204 30.110 124% 100% Fizioterapija 220.073 239.007 236.142 109% 100% V fizioterapiji je bilo obravnavanih 3.632 bolnikov in je bil plan števila primerov presežen za 7 %. Na podlagi analize službe po posameznih izvajalcih, je bil s strani vodstva pripravljen nabor ukrepov za izboljšanje dela, zato je bil v letu 2009 v fizioterapiji plan števila primerov v letu 2009 presežen (v letu 2008 žal plana služba ni dosegla). 5.3.6 CENTER ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI Center za zdravljenje odvisnosti izvaja aktivnosti za odkrivanje, zdravstveno in psihosocialno obravnavo ter preventivno delovanje na področju odvisnosti od psiho-aktivnih substanc in odvisnosti od iger na srečo. V okviru centra za zdravljenje odvisnosti deluje tudi klub zdravljenih alkoholikov, v katerega je aktivno vključenih 108 uporabnikov, ki se srečujejo enkrat tedensko. Število vključenih v obravnavo zaradi kemičnih odvisnosti se v zadnjih letih nekoliko zmanjšuje, kar je na eni strani posledica kvalitetnega dela, deloma pa tudi prehoda na nekatere vrste drog, ki jih tako hitro ne zaznavamo in se bodo kot problem pojavile v prihodnje (kokain). Število vključenih zaradi odvisnosti od prepovedanih drog po občinah je razvidno iz preglednice. Občina Vključeni Občina Vključeni Ajdovščina 69 Miren-Kostanjevica 25 Bovec 15 Nova Gorica 180 Brda 20 Sežana 17 Kanal 15 Tolmin 24 Kobarid 10 Vipava 25 Komen 2 Šempeter-Vrtojba 45 Koper 10 Renče- Vogrsko 18 Center za zdravljenje odvisnosti pokriva tudi območje zdravstvenih domov Tolmin in Ajdovščina. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi zdravljenje odvisnosti izvajali tudi v zdravstvenih domovih Tolmin in Ajdovščina, so se izkazala za neuspešna.
43 5.3.6.1 Substitucijsko zdravljenje Substitucijsko zdravljenje poteka z uporabo zdravil Metadon, Buprenofrin in Substitol. V substitucijske programe je bilo v letu 2009 vključenih 225 oseb. Število vključenih v substitucijsko zdravljenje po oblikah terapije je razvidno iz preglednice: Zdravilo Vključeni Metadon 160 Buprenofrin 45 Substitol 20 Za doseganje optimalnih rezultatov bi bilo potrebno izboljšati sodelovanje z drugimi izvajalci in poenotiti doktrinarna izhodišča za delo z odvisniki. 5.3.6.2 Psihoterapevtske obravnave V okviru psiho-terapevtskega programa smo opravili 3187 storitev, ki zajemajo individualno, družinsko in skupinsko terapijo. Individualna obravnava je namenjena reševanju tekočih stisk posameznika. ki se sooča s problemom odvisnosti ali se mu želi izogniti. Družinska terapija je namenjena družinskim članom, ki imajo v svoji sredi odvisnika. V tej terapiji se družina usposablja za reševanje odvisnosti, spremljanje odvisnika. Tovrstna terapija ima pomembno nalogo, saj prepreči širitev konflikta na celotno družino. Skupinska terapija poteka v skupinah (6 8 oseb), ki obravnavajo določeno problematiko s ciljem poiskati korake, ki vodijo v razrešitev problema. 5.3.6.3 Zdravniška oskrba odvisnikov Zdravniška oskrba odvisnikov zajema zdravstvene preglede, splošno zdravstveno dejavnost in psihiatrična oskrbo. V letu 2009 je bilo na tem področju opravljenih 3.835 storitev. Program poteka tudi v zaporih, kjer je problem odvisnosti še posebej izrazit. Center izvaja urinska testiranja in ugotavlja dejansko stanje odvisnosti pri obravnavanih osebah (v letu 2009 je center opravil 710 testiranj). Zaradi preprečevanja hepatitisa in AIDS-je bilo pregledanih 90 in cepljenih 87 pacientov. Cilji, ki jih center zasleduje so zmanjšati uživanje drog in škodo, ki jo droge povzročijo uživalcem in skupnosti, v kateri ti živijo. Center sledi dobrim praksam in sodobnim prijemom na področju substitucijskega zdravljenja in psihoterapije 5.3.6.4 Svetovalno delo in preventiva Vse več ljudi prihaja po nasvet, kako naj ravnajo ob domnevi, da imajo v hiši zasvojenca. V takih primerih dobijo napotke za prve prijeme. Svetovanje je še posebej dragoceno, ker nudi pomembne podatke, ki omogočajo pravočasno in s tem učinkovito ukrepanje, tako staršev, partnerjev kot terapevtov. Svetovanje se izvaja tudi po šolah in podjetjih. V tem segmentu smo pripravili program svetovanja za podjetja (delodajalce) in strokovne službe po šolah.
44 Preventivno delo poteka za učence, dijake, starše in profesorje in to po predhodnem dogovoru. Vsa leta smo aktivno prisotni tudi pri izvajanju preventivnih programov tako po osnovnih kot srednjih šolah, ki jih usklajujejo in usmerjajo Lokalne akcijske skupine ter strokovne službe občin ustanoviteljic. Za preventivna izobraževanja se vse pogosteje odločajo tudi številna podjetja. 5.3.6.5 Zdravljenje ne-kemičnih odvisnosti Ne-kemične odvisnosti, ki zajemajo zasvojenost z igrami na srečo, internetom, glasbo so v stalnem porastu. Področje ne-kemičnih odvisnosti je še vedno velika neznanka tako za starše kot za institucije. center za zdravljenje odvisnosti si prizadeva slediti razvoju metod zdravljenja teh odvisnosti. Posebej intenzivne aktivnosti potekajo na področju patološkega hazardiranj, kjer je center organiziral vrsto izobraževanj in posvetovanj. Potekajo pa tudi intenzivna prizadevanja za vzpostavitev celovitega sistema zdravljenja, ki bo ustrezno podprt tudi z vidika financiranja. 5.3.6.6 Zaključki Ambulanta izvaja in dopolnjuje programe zdravljenja odvisnosti že od leta 1995. Poleg redno zaposlenih (psihiater, splošni zdravnik, terapevt, diplomirana medicinska sestra in dva medicinska tehnika) se v proces zdravljenja po potrebi vključujejo tudi zunanji sodelavci. 5.3.7 SPECIALISTIČNE DEJAVNOSTI Služba za diagnostično in sekundarno dejavnost izvaja diagnostične metode zaradi odkrivanja in ugotavljanja bolezenskih stanj in specialistično zdravstveno dejavnost. Obsega ambulanto za ultrazvočno diagnostiko, dermato-venerološki dispanzer, očesno ambulanto, ambulanto medicine dela, prometa in športa, ambulanto za bolezni ščitnice in diabetes, ambulanta za motnje v razvoju in psihološka ambulanta za odrasle. Obseg realiziranega programa je razviden iz preglednice. SPECIALISTIČNE SLUŽBE Realizirano Planirano Realizirano Idx Idx Plačano leto 2009 leto 2009 leto 2008 Real09/08 09/plan09 od ZZZS Dermatologija 35.388 37.959 23.565 150 93 100 Okulistična ambulanta 57.546 57.444 57.702 100 100 100 Pedopsihiatrija 42.685 36.300 41.235 104 118 100 Ultrazvok trebuha 59.917 54.307 61.209 98 110 100 Diabetologija 25.657 27.208 15.939 161 94 94 Tireologija 20.074 20.845 17.724 113 96 100 Medicina dela 73.544 62.645 71.189 103 117 /
45 Plan je bil v vseh službah realiziran ali presežen, razen v ambulanti za diabetes (ki je tudi financirana temu ustrezno). Glede na lanskoletne rezultate (59%) in trend rasti pa lahko tudi v tej dejavnosti v kratkem pričakujemo, da bo plan v celoti izpolnjen. DISPANZER ZA MENTALNO Plan 09 Realiz. 09 IDX Plačano ZDRAVJE V točkah V točkah real/plan od ZZZS Dispanzer za mentalno zdravje 95.398 143.819 151 100 V okviru dispanzerja za mentalno zdravje sta delovala dva klinična psihologa, psiholog, defektolog, logoped in klub zdravljenih alkoholikov. Obravnavali so 2.242 oseb in opravili 4.807 obiskov. 5.3.8 SLUŽBA NUJNE MEDICINSKE POMOČI Služba za nujno medicinsko pomoč nudi neprekinjeno nujno medicinsko pomoč osebam, ki so zaradi bolezni ali poškodb neposredno življenjsko ogrožene oziroma pri kateri bi, glede na bolezenske znake, v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Služba v skladu s predpisi izvaja tudi dežurstvo na javnih prireditvah. V okviru službe je organizirana prehospitalna enota, ki ob nastopu potrebe, v najkrajšem možnem času, vzpostavi in prične vzdrževati osnovne življenjske funkcije bolnika in ga oskrbi za prevoz v bolnišnico. Poleg zaposlenih v zavodu se v dejavnost nujne medicinske pomoči vključujejo tudi zasebniki s koncesijo, ki izvajajo javno zdravstveno službo in po potrebi zunanji sodelavci. Tudi službo NMP pestijo kadrovske težave, saj primanjkuje zdravnikov, ki jih ni mogoče zagotoviti. V preteklem letu je služba nujne medicinske pomoči obravnavala skoraj 700 nujnih primerov, kar je glede na število prebivalcev tudi primerno. Tudi število opravljenih reanimacij in intubacij je primerljivo s podatki v ostalih centrih. Odzivni čas je nekoliko daljši od zaželenega, zato bo v okviru službe potrebno sprejeti ukrepe za njegovo skrajšanje. 5.3.9 REŠEVALNA SLUŽBA Reševalna služba izvaja: nujne reševalne prevoze, nenujne reševalne prevoze, prevoze dializnih bolnikov, servisiranje in vzdrževanje voznega parka.
46 Reševalna služba je, zaradi dejanskih potreb po prevozih, tudi v letu 2009 bistveno presegla načrtovani obseg storitev. V letu 2009 smo tudi obnovili vozni park z novim vozilom. Vsakoletna prekoračitev plana kaže na potrebo po kadrovski okrepitvi službe. Število nenujnih reševalnih prevozov, kjer je potrebno spremstvo zdravstvenega delavca, se ja povečalo in trenutno znaša 50% vseh prevozov, medtem ko ZZZS priznava in financira samo 30% takšnih prevozov. Obseg načrtovanega in opravljenega dela v reševalni službi je razviden iz preglednice. REŠEVALNA SLUŽBA Planirano Realizirano Idx plačano leto 2009 leto 2009 09/plan09 od ZZZS Nujni reševalni prevozi / 62.145 Nenujni reševalni prevozi 410.770 766.163 187 100 Prevozi bolnikov - dializa 350.011 350.837 100 100 Prevozi bolnikov na OI 341.067 405.498 119 100 SKUPAJ 1.101.848 1.584.643 Preseganje planiranega obsega ne-nujnih reševalnih prevozov je plačano le v obsegu 70% priznane cene storitev. Glede na realiziran obseg bi bilo v prihodnje potrebno korigirati plan navedenih storitev, ki jih financira ZZZS. 5.3.10 LABORATORIJSKA DIAGNOSTIKA V okviru službe za laboratorijsko diagnostiko delujeta: hematološki, urinski in biokemični laboratorij v Novi Gorici hematološki in urinski laboratorij v Šempetru Laboratorijske storitve so v največjem delu financirane pavšalno v okviru sredstev za druge dejavnosti. V letu 2009 smo v okviru navedenih programov planiranih realizacijo 93.845 točk. Dejanska realizacija v okviru javnega programa je presegla 213.000 točk, od tega 121.702 na področju splošne medicine, 64.234 v otroških in šolskih dispanzerjih, 16.870 za potrebe ženskih dispanzerjev in nekaj nad 10.000 točk s strani drugih specialističnih ambulant. LABORATORIJSKE STORITVE Planirano Realizirano Idx 2009 2009 09/plan09 Javni program 93.845 točk 213.739 točk 228 Koncesionarji 25.000 33.288 133 Medicina dela in podjetja 35.000 33.373 95 Samoplačniki 20.000 23.345 117 Čeprav obseg storitev bistveno presega zagotovljena finančna sredstva, nismo posegali v odločitve zdravnikov, ki so jim laboratorijske analize pomemben pripomoček za diagnostiko.
47 5.4. KADROVSKO POROČILO 5.4.1 ŠTEVILO IN STRUKTURA ZAPOSLENIH Na področju zaposlovanja si prizadevamo ravnati skrajno racionalno in družbeno odgovorno. Zavod se sooča s kroničnim pomanjkanjem zdravnikov, zlasti na področju družinske medicine. Potrebnega števila zaposlenih nam doslej ni uspelo zagotoviti kljub permanentnim razpisom, kljub pomoči podjetja za iskanje kadrov, kljub intenzivnemu iskanju doma in v tujini ter ob sodelovanju lokalne skupnosti pri reševanju stanovanjske problematike. Načrtovane upokojitve in morebitne nenačrtovane odsotnosti (porodniški dopusti, bolezni ipd.) utegnejo stanje pripeljati do kritične meje. Na dan 31.12.2009 je bilo v zavodu 232 zaposlenih, od tega 184 žensk in 48 moških. Kadrovska struktura je razvidna iz preglednice: IZOBRAZBA Število % Zdravnik specialist 34 14,66 Zdravnik 5 2,16 Zdravnik specializant 5 2,16 Univerzitetna 11 4,74 Visoka strokovna 39 16,81 Višja 24 10,34 Srednja 90 38,79 Ostali 24 10,34 SKUPAJ 232 100 Ob zaključku poslovnega leta 2009 je bilo v zavodu zaposlenih 191 zdravstvenih delavcev (82,3 %), 7 zdravstvenih sodelavcev (3%) ter 34 ne-zdravstvenih delavcev (14,7%). Strukturtura zaposlenih 3% 15% Zdravstveni delavci Zdravstveni sodelavci Nezdravstveni delavci 82%
48 Večina zaposlenih je v delovnem razmerju za nedoločen čas, delovno razmerje za določen čas je zavod sklenil z 12 zaposlenimi. Pri zaposlitvah za določen čas gre predvsem nadomeščanja začasnih odsotnosti (porodniški dopust, daljše bolezni ipd.). Na dan 31.12.2009 je bilo v zavodu šest zaposlenih delavk, ki dobivajo starševsko nadomestilo za nego in varstvo otroka, kar je tudi razlog za velik delež zaposlenih za določen čas. Zavod ima zelo majhen vpliv na število razpisanih specializacij za posamezna področja. Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe avtonomno ugotavlja zbornica. Čeprav Zdravniško zbornico vseskozi opozarjamo na velik primanjkljaj zdravnikov, smo v oktobru 2009 uspeli pridobiti eno samo specializacijo družinske medicine za novogoriško regijo. Prijavljena je bila kandidatka, ki je izpolnjevala vse pogoje za objavljen razpis in smo jo v tekočem letu tudi uspeli zaposliti kot zdravnico specializantko družinske medicine. V septembru 2009 smo na novo pregledali veljavne licence zdravnikov specialistov ter jih opozorili o morebitni dostavi potrebnih dokumentov v personalne mape. Od zdravniške zbornice smo uspeli pridobiti potrdilo o vpisu zdravnikov v register zdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije, kar je tudi pogoj za opravljanje zdravniške službe. 5.4.2 ZAPOSLOVANJE V LETU 2009 Kadrovska politika, ki smo jo izvajali v letu 2009 je podpirala temeljno strategijo zavoda, ki je podlaga za stabilno in stroškovno učinkovito poslovanje. V letu 2009 smo zaposlili osemnajst (18) delavcev in sicer sedem (7) zdravnikov, dve (2) diplomirani medicinski sestri, glavno medicinsko sestro zavoda, tri (3) srednje medicinske sestre, pripravnico fizioterapije, diplomiranega fizioterapevta, perico ter finančno računovodskega delavca. Zaposlovali smo kader, kjer beležimo kadrovski primanjkljaj oziroma kjer smo nadomeščali upokojitve, porodniške dopuste in druge podobne odsotnosti. Po»nalogu«zdravniške zbornice smo v skladu z zakonom o zdravniški službi»morali«zaposliti 3 specializante za področje Goriške regije. Delovno razmerje je prenehalo 11 zaposlenim: 2 zdravnici po opravljenem strokovnem izpitu sta dobili odobreno specializacijo izven naše regije 5 zaposlenih se je zaposlilo pri drugem delodajalcu; 4 zaposleni so se upokojili.
49 5.4.3 NAPREDOVANJA Napredovanja delavcev v letu 2009 so potekala v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ki je bil implementiran že v letu 2008, Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list št. 51/08, 91/08, 113/09) ter drugimi veljavnimi predpisi. V skladu z uredbo so bili ocenjeni zaposleni, ki so opravljali delo vsaj šest mesecev v zavodu in v skladu s predhodnimi in končnimi določbami niso napredovali dne 01.10.2008. Ocenjevanje so vršili vodje služb, s 01.04.2009 je v zavodu napredovalo dvajset zaposlenih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje. Hkrati z obvestilom so prejeli v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi. Napredovanje se je upoštevalo pri izplačilu plače za mesec april. 5.4.4 IZOBRAŽEVANJE Delavci zavoda se redno strokovno izobražujejo. Obseg sredstev za izobraževanje je določen z letno kvoto, ki jo zaposleni lahko izrabi za strokovna izpolnjevanja in nabavo strokovne literature. V letu 2009 je kvota za zdravnike ter zaposlene z univerzitetno izobrazbo znašala 1.000, za ostale zaposlene pa 500. Enkrat mesečno je za zdravnike organizirano strokovno izpopolnjevanje v okviru zavoda, kamor so kot predavatelji povabljeni tudi zunanji izvajalci. Periodično so v zavodu organizirana izpopolnjevanja tudi za delavce v zdravstveni negi. Poleg strokovnosti je pri našem delu zelo pomembna tudi komunikacija s pacienti in njihovimi svojci, saj pomembno vpliva na njihovo počutje in lahko pripomore k zmanjšanju strahu in negotovosti ter hitrejšemu okrevanju. V sodelovanju s priznanim strokovnjakom Željkom Ćurićem, zdravnikom z dolgoletnimi izkušnjami na področju svetovanja, izobraževanja, treninga in klinične psihoterapije smo organizirali delavnico z naslovom»pomen in vpliv profesionalnega pristopa in komunikacije zdravstvenega delavca na zadovoljstvo pacientov«, v katero se je vključilo skoraj osemdeset zaposlenih. Deset zaposlenih se izobražuje v okviru programov za pridobitev višje stopnje izobrazbe, od tega sedem zaposlenih na področju zdravstvene nege. Dva sta pa pred zaključkom diplome in predvidevamo, da bosta v letu 2010 zaključila šolanje. 5.4.5 ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH Zadovoljni zaposleni v zavodu so najbolj pomemben predpogoj za izvajanje vsakodnevnih nalog na področju zdravstvenega varstva ter doseganje razvojnih ciljev. Z anonimno anketo smo preverjali stopnjo zadovoljstva zaposlenih. Anketirani so stopnjo zadovoljstva ocenjevali z ocenami od 1 (najnižja stopnja zadovoljstva) do 5 (najvišja stopnja zadovoljstva).
50 Grafikon kaže povprečno stopnjo zadovoljstva po posameznih vprašanjih. Zaposlenim smo postavili tudi vrsto vsebinskih vprašanj, ki so terjala opisni odgovor in so bila namenjena evidentiranju problemov in možnih rešitev na področju dela in poslovanja. Trditve Povprečna ocena Dejavnost ZD Nova Gorica ima pomembno poslanstvo. 4,77 Na delovnem mestu imam dostop do osebnega računalnika. 4,54 Zadovoljen pacient/uporabnik je najvišja vrednota zaposlenih v zavodu. 4,48 Redno pregledujem prejeto elektronsko pošto. 4,37 Redno prebiram informacije na spletnih straneh zavoda. 4,24 Ponosen/ponosna sem, da pripadam kolektivu zavoda. 4,12 Na delovnem mestu se počutim varno. 4,08 Zavod spada med bolj uspešne zdravstvene domove v Sloveniji. 4,05 Zaposleni so pripravljeni na dodatni napor, kadar je to potrebno. 4,02 Zavod stalno izboljšuje in posodablja opremo in storitve. 4,02 Zaposlitev v zavodu je varna oziroma zagotovljena. 3,98 Pri izobraževanju se upoštevajo želje zaposlenih. 3,95 Vodstvo posreduje informacije zaposlenim na razumljiv način. 3,94 Pogoji dela (prostori in oprema) so primerni. 3,92 Imam dovolj informacij za dobro opravljanje svojega dela. 3,90 Vodstvo zavoda učinkovito in uspešno vodi zavod. 3,89 Plače zaposlenih so vsaj enakovredne s plačami v podobnih ustanovah. 3,81 Razpoložljivi obseg sredstev za izobraževanje je dovolj visok. 3,80 Odnosi med zaposlenimi so dobri. 3,73 Vodje timov se s podrejenimi pogovarjajo o ciljih in rezultatih dela. 3,55 Pri svojem delu sem prekomerno obremenjen/a. 3,39 S svojo plačo sem zadovoljen/zadovoljena. 3,34 Zaposleni so pri delu preveč pod nadzorom. 3,02 Tisti, ki so bolj obremenjeni z delom, so tudi ustrezno nagrajeni. 2,24
51 Najnižjo oceno resničnosti je prejela trditev, da so zaposleni, ki so bolj obremenjeni z delom, so tudi ustrezno nagrajeni (2,24). To dokazuje, da vodstva nimajo zadovoljivih orodij za stimuliranje dobrega dela in sankcioniranje slabšega dela. 5.4.7 VARSTVO PRI DELU Področje varstva in zdravja pri delu,požarnega varstva in varovanja okolja zajema ukrepe za zdravje zaposlenih in pacientov. V letu 2009 smo izboljševali delovne pogoje in to predvsem na področju hlajenja prostorov v letnem času. V prostorih zavoda smo vršili redne preglede sistemov aktivne protipožarne zaščite. Pregledana so bila dvigala za prevoz oseb s strani pooblaščenih organizacije. Za delovno opremo so bila izdana pozivna potrdila za varno obratovanje. V prostorih zavoda smo vršili redne preglede sistemov aktivne protipožarne zaščite. Za delovno opremo so bila izdana pozivna potrdila za varno obratovanje. Izdelali smo kriterije ter izvajali aktivnosti za obvladovanje tveganj pred morebitnim pojavom bakterije Legionella v vodovodnem sistemu s sanitarno toplo vodo. Izvršili smo elektro-meritve pred nevarno napetostjo dotika na vseh ključnih sredstvih za delo v zdravstvenih postajah Dobrovo, Kanal, Čepovan, Miren, Branik, Renče in Kostanjevici na Krasu ter v fizioterapiji v Desklah. Zaščitna sredstva smo obnavljali v skladu s pravilnikom o varovalni opremi in v planiranem obsegu. Veliko pozornosti smo namenjali tudi področju celovitega ravnanja z infektivnimi odpadki. Vzpostavili smo mehanizme za pravočasno obvladovanje tveganj pred vbodi z infektivnimi ostrimi predmeti, preprečevanju infekcij, pravilnemu ravnanju, sortiranju,odstranjevanju in skladiščenju infektivnih odpadkov. Po rednem programu oziroma planu vse komunalne in nevarne odpadke oddajamo v uničenje ali predelavo pooblaščenim koncesionarjem. 5.4.7.1 Usposabljanje s področja varstva in zdravja pri delu in požarnega varstva Usposabljanje zaposlenih delavcev s področja varstva in zdravja pri delu ter varstva pred požarom se je odvijalo predvsem za nove zaposlene delavce in pripravnike. Poudarek pri usposabljanju je bil posvečen predvsem na preventivnih ukrepih za obvladovanje bolnišničnih okužb ter uporabi osebne in varovalne zaščitne opreme. 5.4.7.2 Zdravniški pregledi Predhodnih in periodičnih zdravstvenih pregledov v Ambulanti medicine dela, prometa in športa se je udeležilo 60 zaposlenih. Vsi napoteni delavci so opravili zdravniški pregled na
52 podlagi katerega smo s strani medicine dela v treh primerih prejeli predloge za omejitev delazmožnosti in jih tudi ustrezno realizirali. 5.4.7.3 Poškodbe v zvezi z delom V letu 2009 se je na delu ali v zvezi z delom v zavodu poškodovalo 5 delavcev. Poškodovani so bili v bolniškem staležu skupaj 56 dni. Vzroki poškodbe so bili: vbod z iglo (2 x) padec z lestve (1 x) zvin noge na službeni poti (1 x) prometna nesreča z reševalnim vozilom (1 x) 5.4.8 OBRAMBNE PRIPRAVE Obrambne priprave so zajemale sprotno prilagajanje nalog in ažuriranje izvajalcev obrambnih načrtov, ki jih je dolžan zavod izvajati v skladu z zakonodajo na obrambnem področju.
53 5.5. ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV Z anketo o zadovoljstvu uporabnikov smo želeli preveriti zadovoljstvo z našim delom, organizacijo in delovnim okoljem. Anketa je anonimna, sodelovanje pacientov prostovoljno. Izpolnjene ankete so uporabniki oddali v zapečatene kartonske škatle, nameščene v vseh objektih. Anketna vprašanja in prejeti odgovori so razvidni iz preglednice. Ali ste se za obisk predhodno naročili? 1.149 da 1.019 88,7% ne 130 11,3% Koliko časa ste čakali na zdravstveno storitev? 1.148 manj kot 20 min 710 61,8% manj kot eno uro 338 29,4% 1-2 uri 91 7,9% več kot 2 uri 9 0,8% Ali menite, da je zdravstveno osebje konkretno upoštevalo čakalno vrsto? 1.144 da 1.114 97,4% ne 30 2,6% Ali je zdravstveno osebje z vami ravnalo vljudno in spoštljivo? 1.151 ne 5 0,4% delno 49 4,3% zelo 1.097 95,3% Ali je zdravstveno osebje odgovorilo na vprašanja, povezano z vašim zdravjem? 1.153 ne 3 0,3% delno 100 8,7% popolnoma 926 80,3% nisem spraševal/a 124 10,8% Ali vam je zdravstveno osebje zagotovilo zasebnost pri pogovoru in posegih? 1.144 ne 4 0,3% delno 55 4,8% popolnoma 1.085 94,8% Ali ste bili zadovoljni z zdravstveno storitvijo? 1.145 ne 1 0,1% delno 113 9,9% zelo 1.031 90,0% Ali so bili prostori čisti in urejeni? 1.146 ne 1 0,1% delno 59 5,1% zelo 1.086 94,8% Zadovoljstvo uporabnikov ugotavljamo tudi permanentno, preko nameščenih nabiralnikov za pritožbe in ustreznega modula na spletni strani zavoda. Postopek reševanja pritožb poteka v skladu s Pravilnikom o reševanju pritožb in zahtevkov ter internem strokovnem nadzoru s svetovanjem.
54 V skladu s citiranim pravilnikom smo obravnavali 12 pritožb uporabnikov, ki smo jih prejeli v pisni obliki, preko spletnega portala ali drugih medijev. Odgovorili smo na vse pritožbe, ki niso bile anonimne, dejansko stanje pa smo preverjali tudi v teh primerih. Vsi postopki so bili izvedeni s strani pooblaščenih oseb in tako, da so bili upoštevani predpisi o varovanju osebnih podatkov. Obravnavali smo tudi 12 vlog zastopnika pacientovih pravic, od katerih je ena v obravnavi pred senatom, o eni pa poteka upravni spor. Sorazmerno veliko število vlog je tudi posledica neizdelane prakse in neustrezne razlage določb zakona. Kljub občutljivosti področja in naravi dejavnosti, je število pritožb sorazmerno majhno. 5.6. NAKUPI IN VZDRŽEVANJE 5.6.1 PREGLED REALIZACIJE PLANIRANIH NABAV Plan nabav za leto 2009 je svet zavoda sprejel na 13. seji 26.02.2009. Pretežni del načrtovanih nabav je bil v celoti realiziran. Poleg tega so bile realizirane še nekatere urgentne nabave v skladu s pooblastilom, ki ga je svet zavoda dal direktorju. Realizacija plana je razvidna iz preglednice. Naziv osnovnega sredstva Količina real. Planirano Realizirano MEDICINSKA OPREMA 84.000 74.164 12-kanalni monitor z nastavki (Lifepak 12) 1 EKG aparat (vakuumske elektrode) 1 Ginekološka miza 1 Široka preiskovalna miza 1 Predelava Artromot za ramo ETA 2000 Samostojni UZ in DD + voziček Kotel za parafin Sobno kolo Laserska sonda 400mW Oksimeter otroški Oksimeter za odrasle Timpanometer SEDIKO M10 merilnik sedimentacije Inhalator Aspirator Lutka za vadbo - poškodba prsnega koša 1 1 2 1 1 1 2 1 3 4 1 2 1
55 Reanimacijska torba 2 50% Dinamometer- vigorimeter 1 MEDICINSKI PRIPOMOČKI 22.000 13.866 Medicinski (kirurški) inštrumentarij kpl Pripomočki za FTH in delovno terapijo kpl Pripomočki za izvajanje zdravstvene vzgoje kpl Pripomočki za ginekologijo kpl PEDI-MATE (fiksacija otroka) 1 RR aparat za merjenje 10 Digitalni termometer 10 Ampular za torbo 3 Zaščitne čelade s svetilko 3 Otoskop 2 Stetoskop 5 Glukometer 1 Lupa povečevalna 3 Mizica za inštrumente 1 Reflektor stoječi 6 Tehtnica za dojenčke 4 Stojalo za infuzijo 2 Kisikova jeklenka 2 VOZILA IN OPREMA 200.000 78.959 Transportno reševalno vozilo 2 50% Osebna vozila 5 Terensko vozilo 1 Prikolica za masovne nesreče 1 Parni čistilec 1 Baromat 1 Delovni oder aluminij 1 El. Vrtalni stroj 230v 1 Prenosna meh. Svetilka 1 Aparat za nastavitev luči 1 POHIŠTVO IN BELA TEHNIKA 15.000 12.947 Kartotečna omara 15 Predalčniki na ključ 3 Pručka za preiskovalno miza 5 Previjalna miza - dve previjalni mesti 1 Omara za ključe 1 Garderobna omara 5 Stol vrtljiv 1 Španska stena z zavesami 1 Nosilci za papir na FTH mizah 5 Voziček za prevoz čistega perila 2
56 Šivalni stroj 1 Varilnik za kontinuirano zapiranje 1 Kalkulator 2 Stenska ura 10 Voziček za čistilke 2 Mali hladilnik z zamrzovalnikom 1 Magnetna tabla 10 RAČUNALNIŠKA, BIRO IN PROGRAMSKA OPREMA 54.000 31.170 Računalnik 25 Prenosni računalnik 1 Računalniški strežnik (AIX Power6 Oracle) 1 Monitorji 6 Tiskalniki laserski 15 Licence za KZZ on-line 1 Čitalci za KZZ on-line (zdravniki) 20 50% Elektronski testni Sismet 3m (sterilizacija) 1 Računalniški program Roch-test (riap) 1 Rbans nevropsihiatrični test 1 NMP 300 Mobile (program in oprema za avto) 1 Scaner za arhiv 1 TEKSTILNI IZDELKI, OBUTEV IN GALANTERIJA 54.000 27.000 Odeja 10 Zaščitna obleka in obutev kpl Trenerke 10 Delovna obleka in čevlji RS 22 Bunda 2 Zdravniška torba 1 Rjuhe, brisače, plenice, komprese kpl PLAN INVESTICIJ IN VZDRŽEVANJA 950.000 58.303 Centralna klimatizacija 2. nad., Rejčeva 4 ZP RENČE - ureditev vhoda ZP BRANIK - ureditev lastnega ogrevanja ZP BRANIK - izdelava pokritega nadstreška ZD Nova Gorica - Izdelava nadstreška Izdelava INOX nadstreška nad agregatom ZP MIREN - Namestitev zunanjih kamer ZP KANAL - Ureditev ogrevanja Pleskanje del in manjša vzdrževalna dela Ureditev telefonov v dvigalih Manjša nepredvidena dela in adaptacije Posodobitev poslovnega telekomunikacij
57 5.6.2 PREGLED POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA Javna naročila v letu 2009 je zavod izvedel je v skladu s predpisi, postopki so bili izbrani glede na ocenjeno vrednost, ki v nobenem primeru ni bila presežena: JAVNA NAROČILA Blago Storitve Gradnje Vrsta naročila Število Vrednost Število Vrednost Število Vrednost Z objavo v na portalu JN 1 31.976,65 0 / 0 / Zbiranje ponudb brez objave 14 266.461,90 2 58.020,88 1 17.500,00 Preko Združenja ZZS 1 36. 500 0 / 0 / Po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi smo izvedli javno naročilo za: Javno naročilo za nakup službenih vozil, objavljeno na portalu JN dne 01.07.2009, pod št. JN5227/2009. Ocenjena vrednost je znašala 45.000,00, dosežena pa 31.976,65. V dveh primerih smo za javno naročilo pooblastili Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije: za dobavo električne energije JN3831/2009, objavljeno tudi v uradnem glasilu EU (2009/S 95-136397) je bil izbran dobavitelj Elektro Gorenjska, d.d., za izbiro dobavitelja novih čitalnikov KZZ in storitev servisiranja je bil izbran dobavitelj Crea, d.o.o., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana. Po postopku zbiranja ponudb brez objave smo vodili naročila v vrednosti od 10.000 do 40.000. Po navedenem postopku je bilo oddanih 16 naročil v skupni vrednosti 341.982,78. Prevladujejo nabave potrošnega zdravstvenega materiala (laboratorijski material, zdravstveni material, obvezilni material, papirna galanterija, rokavice, RTG filmi..), zdravstvene opreme (prikolica za masovne nesreče, oprema za FTH, defibrilator, tehtnice ipd.) ter ostale opreme (kombinirano vozilo, zaščitna obleka ipd.). Pri javnih naročilih za blago in storitve, katerih vrednost je nižja od 10.000 ter pri javnih naročilih gradenj do 20.000 mora naročnik v skladu zakonom voditi računalniško evidenco o oddaji javnih naročil, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Evidenca je ustrezno vzpostavljena, tudi pri teh javnih naročilih pa zavod zbira ponudbe ali preverja cene in se intenzivno pogaja z dobavitelji. V letu 2008 do bile izvedene naslednje urgentne nabave: sesalec za prah (vrednost 300,00 ); 61 USB adapterjev za stare čitalce KZZ (vrednost 884,50 ); 2 LCD ekrana za potrebe ANMP in splošne ambulante (vrednosti 219,98 ).
58 5.6.3 INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE V letu 2009 je bilo za investicijsko vzdrževalna dela in tekoče vzdrževanje objektov planiranih 130.000. Na podlagi zahtevkov posameznih organizacijskih enot in potreb smo planirana sredstva porabili za navedena investicijska vlaganja in vzdrževalna dela. Vzdrževanje po vrstah opreme je razvidno iz preglednice. Vrsta dela Porabljeno Investicijsko vzdrževalna dela poslovnih objektov 7.981,02 Servis in vzdrževanje poslovnih objektov 24.608,51 Servis in vzdrževanje opreme 40.923,52 Servis in vzdrževanje računalnikov 23.039,49 Servis in vzdrževanje vozil 42.909,30 S K U P A J 139.461,84 Planirana sredstva so bila nekoliko presežena zaradi nepričakovanih del, ki so se pri izvedbi investicijskega vzdrževanja pojavila ter zaradi nekaterih nepričakovanih napak na instalacijah, ki so v precej slabem stanju (puščanje vode). Tekoča vzdrževalna dela so zajemala zlasti redno servisiranje naprav in opreme, načrtovano pleskanje sten v prostorih zavoda in urejanje okolice objektov. Investicijsko vzdrževanje je bilo realizirano za popravilo strehe v Zdravstveni postaji Šempeter (v sodelovanju z ZD zobozdravstveno varstvo), za namestitev nadstreška v zdravstveni postaji Branik, ureditev vhoda v zdravstveni postaji Renče (v sodelovanju skupaj z občino Renče Vogrsko in KS). Pohištvo smo zamenjali v ginekološki ambulanti dr. Margičeve in v sprejemni pisarni delovne terapije. Zaradi obrabe smo na novo tapecirali večje število stolov in delovnih preiskovalnih miz ter zamenjali večje število obrabljenih kartotečnih omar z novimi. Žal nismo uspeli rešiti problematike izlivov vode v novih prostorih fizioterapije Dornberk. Kljub angažiranju Mestne občine Nova Gorica, ki je lastnik objekta, so prostori fizioterapije še vedno neuporabni in v njih ni mogoče izvajati dejavnosti. Pohištvo je delno uničeno, v izogib še večji škodi smo zamašili vse odtoke v kanalizacijo, umaknili specializirano opremo in zaposlene razporedili na druge lokacije. Velik problem ostaja tudi gradnja prizidka k zdravstvenemu domu, ki se zaradi nerešenih lastninskih razmerij ne premakne z mrtve točke.
59 5.7. NOTRANJI NADZOR Vodjem služb idr. organizacijskih enot smo poslali vprašalnik in prejeli sledeče odgovore: 1. NOTRANJE (KONTROLNO) OKOLJE Vodje Direktor 1.1. Neoporečnost in etične vrednote 1.1.1. Ali obstaja utečen postopek, ki zagotavlja, da so vsi zaposleni seznanjeni s kodeksom ravnanja javnih uslužbencev? 1.1.2. Ali ima PU sprejet kodeks ravnanja, ki je prilagojen posebnostim njegovega poslovanja? 1.1.3. Ali vsi zaposleni zavežejo, da bodo ravnali v skladu s kodeksom ravnanja javnih uslužbencev oziroma s posebnim kodeksom PU? 1.1.4. Ali so predvideni ukrepi za primer nespoštovanja predpisov, usmeritev vodstva in etičnih načel iz kodeksa? 1.1.5. Ali vodstvo dejansko izvaja ukrepe v primeru nespoštovanja predpisov, usmeritev vodstva in etičnih načel iz kodeksa? 4,43 4,00 4,54 3,00 4,57 3,00 4,36 3,00 4,21 2,00 1.2. Zavezanost k usposobljenosti in upravljanju s kadri 1.2.1. Ali je vodstvo pripravilo ustrezno sistemizacijo, ki jo redno posodablja? 1.2.2. Ali obstaja politika kadrovanja, ki zagotavlja zaposlovanje ustreznih kadrov? 1.2.3. Ali obstajajo merila za ugotavljanje uspešnosti kadrovanja in se jih redno spremlja? 1.2.4. Ali obstaja interno predpisan postopek oblikovanja izbirne komisije, ki že prej določi merila za izbiro kandidatov? 1.2.5. Ali obstajajo za zaposlene tudi individualni cilji, na podlagi doseganja katerih se jih nagrajuje? 4,46 4,00 4,21 4,00 4,69 3,00 4,46 4,00 4,07 3,00 1.2.6. Ali se redno izvaja ocenjevanje zaposlenih? 4,79 4,00 1.2.7. Ali se zaposleni redno strokovno izpopolnjujejo? 4,64 4,00 1.2.8. Ali je sprejet načrt izobraževanja in določena oseba, ki usklajuje potrebe in zagotavlja smotrno izvedbo izobraževanja? 3,64 3,00 1.3. Filozofija vodenja in način delovanja 1.3.1. Ali je vodstvo prepričano, da je upravljanje s tveganji, notranje kontroliranje in revidiranje za koristen proces, ki pomembno prispeva k doseganju ciljev PU? 1.3.2. Ali vodstvo načrtuje izvajanje svojih nalog za realizacijo ciljev PU? 4,54 5,00 4,77 4,00 1.3.3. Ali vodstvo na rednih srečanjih obravnava doseganje ciljev PU? 4,85 4,00 1.4. Organizacijska struktura 1.4.1. Ali so organizacijska struktura, odgovornosti in pristojnosti zaposlenih jasno opredeljene in opisane v ustreznih aktih? 4,29 4,00
60 1.4.2. Ali so opredeljene vse izvedbene naloge, ki zagotavljajo, da se dosegajo cilji PU na vseh področjih? 1.4.3. Ali je za vsako posamezno nalogo določena pristojna in odgovorna oseba? 1.4.4. Ali število zaposlenih in njihova usposobljenost zadoščata za izvajanje vseh poslovnih aktivnosti PU? 1.5. Odgovornost 1.5.1. Ali je PU vzpostavil obveznost rednega poročanja o stanju na področju upravljanja s tveganji, notranjega kontroliranja in notranjega revidiranja? 2. UPRAVLJANJE S TVEGANJI 4,43 3,00 4,36 3,00 3,79 2,00 4,54 3,00 2.1. Cilji 2.1.1. Ali imamo določene in zapisane dolgoročne cilje delovanja? 4,64 4,00 2.1.2. Ali imamo določene in zapisane kratkoročne cilje poslovanja? 4,71 4,00 2.1.3. Ali kratkoročni cilji izhajajo iz dolgoročnih? 4,36 4,00 2.1.4. Ali so zaposleni seznanjeni z dolgoročnimi in kratkoročnimi cilji? 4,36 4,00 2.1.5. Ali so za merjenje doseganja ciljev določena merila? 4,57 4,00 2.1.6. Ali redno spremljamo doseganje ciljev in analiziramo vzroke za morebitna odstopanja? 4,64 4,00 2.2. Tveganja za uresničitev ciljev 2.2.1. Ali so tveganja opredeljena? 4,46 4,00 2.2.2. Ali so tveganja ocenjena? 4,31 4,00 2.2.3. Ali je določen odziv na tveganje in so opredeljene notranje kontrole 2.2.4. Ali obstaja sistematičen način evidentiranja in spremljanja identificiranih tveganj register tveganj? 4,42 4,00 4,00 3,00 2.2.5. Ali se register tveganj redno preverja in posodablja? 4,11 3,00 2.2.6. Ali se preverja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol? 2.2.7. Ali je vzpostavljen pretok informacij, ki zagotavlja, da so zaposleni seznanjeni s tveganji na svojem področju delovanja? 3. KONTROLNE DEJAVNOSTI 3.1. Ali so za poslovne procese pripravljeni opisi postopkov, smeri pretoka dokumentov, mesta odločanja in notranje kontrole? 4,30 3,00 4,55 3,00 4,29 4,00
61 3.2. Ali so natančno predpisani delovni postopki in dostopni vsem zaposlenim? 4,14 3,00 3.3. Ali obstajajo operativna pisna navodila za delo? 3,86 3,00 3.4. Ali ta navodila vsebujejo tudi opise notranjih kontrol? 3,83 3,00 3.5. Ali je zagotovljeno, da ista oseba ne opravlja dveh ali več nalog: predlaganje - odobritev - izvedba - evidentiranje posl. dogodka? 3.6. Ali so interni akti, delovni postopki in organizacijske sheme posodobljeni? 4,36 3,00 4,62 3,00 3.7. Ali računovodski sistem vključuje računovodske kontrole? 4,67 4,00 3.8. Ali je zagotovljena kontrola dostopa do podatkov in evidenc? 4,69 4,00 3.9. Ali so določeni (se izvajajo) postopki, s katerimi vodstvo preverja izvajanje kontrolnih aktivnosti? 4,50 3,00 4. INFORMIRANJE IN KOMUNICIRANJE 4.1. Ali vodstvo dobi ustrezne informacije na posebno zahtevo (sumarne, analitične...), potrebne za sprejem strokovnih in poslovnih odločitev? 4.2. Ali informacijski sistem vodstvu omogoča spremljanje zastavljenih ciljev in izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem? 4.3. Ali se informacijski in komunikacijski sistem prilagaja spremembam PU v skladu s cilji in strategijo? 4.4. Ali je zagotovljen učinkovit sistem notranje pisne, elektronske in ustne komunikacije, ki zagotavlja, da zaposleni dobijo potrebne informacije? 4.5. Ali zaposleni konstruktivno odgovarjajo na pritožbe drugih organizacijskih enot ali zunanjih strank? 4,86 4,00 4,79 4,00 4,77 4,00 4,86 4,00 4,46 4,00 4.6. Ali je vodstvo seznanjeno z obsegom in vsebino teh pritožb? 4,86 4,00 4.7. Ali je zaposlenim omogočeno poročanje o morebitnih nepravilnostih in problemih? 4,79 5,00 5. NADZIRANJE 5.1. Ali imamo vzpostavljen sistem rednega nadziranja procesa upravljanja s tveganji oziroma notranjega kontroliranja? 5.2. Ali se notranje kontroliranje prilagaja spremembam v zavodu in zunanjem okolju? 4,46 3,00 4,69 4,00 5.3. Ali je v zavodu vzpostavljena funkcija notranjega revidiranja? 4,67 4,00 5.4. Ali se vodstvo ustrezno odziva na ugotovitve notranje revizijske službe? 5.5. Ali se vodstvo ustrezno odziva na ugotovitve Računskega sodišča? 4,92 5,00 4,85 5,00
62 Sistem upravljanja s tveganji, notranjega kontroliranja in notranjega revidiranja ni razvit v takšni meri in obsegu, da bi zajemal vsa tveganja in življenjske situacije. V letošnjem letu smo sprejeli register tveganj, ki bo podlaga za ažurno presojo in delovanje kontrolnih mehanizmov obvladovanja tveganj. Sistem upravljanja s tveganji, notranjega kontroliranja in notranjega revidiranja bomo vodili v smeri standardizaciji dela in poslovanja, kjer nadaljnje aktivnosti načrtujemo v letu 2009 in naslednjih letih. Za vzpostavitev kontrolnih mehanizmov je potrebno vzpostaviti ustrezno podporno okolje za izvajanje nadzorne funkcije. V letu 2006 je bil opravljen notranji revizijski pregled, katerega cilj je bil: ugotoviti in oceniti tveganja pri poslovanju na področju nabav materiala in storitev, plač, podjemnih in avtorskih pogodb, blagajniškega poslovanja in popisa osnovnih sredstev kot tudi usklajenost delovanja zavoda z zakonodajo in notranjimi akti področij opozoriti na najpogostejše nepravilnosti ter predstaviti učinkovite rešitve in dobro prakso. V letu 2007 je bil notranji revizijski pregled potekal na področju: nabav in evidence osnovnih sredstev. popis osnovnih sredstev. obračun amortizacije. V letu 2008 je potekal notranji revizijski pregled na področju tržne dejavnosti (razmejitev prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe in tržno dejavnost, postopek pridobitve soglasja k povečani delovni uspešnosti ter delitev sredstev za delovno uspešnost iz naslova tržne dejavnosti pri plači. Namen ugotovitev in priporočil je podati zadostna zagotovila za učinkovito in pravno korektno izvajanje poslovne funkcije zavoda na navedenem segmentu ter podati predloge za izboljšave v izogib tveganjem pri poslovanju. Pri nadzoru niso bile ugotovljene večje nepravilnosti, podana pa je bila vrsta predlogov za izboljšanje, ki jih zavod v celoti upošteva pri svojem delu.
63 6. ZAKLJUČEK Letno poročilo sem pripravil v sodelovanju s svojimi sodelavkami in sodelavci. Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k izpolnitvi delovnega programa zavoda ali sodelovali pri pripravi tega poročila. Rezultati dela in poslovanja v letu 2009 so odraz turbulentnih razmer na področju financiranja, poslovni rezultat temu ustrezen. Prepričan sem, da zavod ne posluje nič manj racionalno in stroškovno učinkovito, kot v preteklih letih kar bo potrdila tudi primerjava računovodskih izkazov s podobnimi ustanovami v državi. Hvala tudi vsem, ki ste mi stali ob strani in mi pomagali s svojim delom, nasveti, včasih tudi spodbudno besedo ali vsaj strpno držo in potrpljenjem v vsem štiriletnem obdobju, ki ga to poslovno poročilo zaokroža. Direktor: Marjan Pintar, univ.dipl.prav.
64 KAZALO Stran 1. UVOD 2 1.1. Beseda direktorja 2 1.2. Beseda strokovne vodje 5 1.3. Beseda glavne medicinske sestre 9 2. PREDSTAVITEV ZAVODA 11 2.1. RAZVOJ 11 2.2. USTANOVITELJI 11 2.3. DEJAVNOST 11 2.4. ORGANIZACIJA 13 2.5. VODENJE IN UPRAVLJANJE 14 2.5.1 Svet zavoda 14 2.5.2 Direktor zavoda 15 2.5.3 Strokovni vodja zavoda 15 2.5.4 Strokovni svet zavoda 16 2.6 OSEBNA IZKAZNICA 17 3. PRAVNE PODLAGE 18 4. RAČUNOVODSKO POROČILO 19 4.1. BILANCA STANJA 19 4.1.1. Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju 19 4.1.2 Kratkoročna sredstva 22 4.1.3 Obveznosti do virov sredstev 24 4.2. POSLOVANJE ZAVODA V LETU 2009 26 4.2.1 Prihodki 26 4.2.2 Odhodki 29 4.2.3 Poslovni rezultat 33 5. POSLOVNO POROČILO 34 5.1. CILJI 34 5.2. OCENA POSLOVANJA 34 5.3 REALIZACIJA PROGRAMOV 36 5.3.1 Splošne ambulante in ambulante v socialnih zavodih 36 5.3.2 Zdravstveno varstvo otrok in mladine 37 5.3.3 Zdravstveno varstvo žensk in zdravljenje neplodnosti 38 5.3.4 Patronažna služba in zdravstvena vzgoja 40 5.3.5 Fiziatrija in fizioterapija 41 5.3.6 Center za zdravljenje odvisnosti od drog 42 5.3.7 Specialistične dejavnosti 44 5.3.8 Služba nujne medicinsko pomoči 45 5.3.9 Reševalna služba 45 5.3.10 Laboratorijska diagnostika 46
5.4 KADROVSKO POROČILO 47 5.4.1 Število in struktura zaposlenih 47 5.4.2 Zaposlovanje v letu 2009 48 5.4.3 Napredovanja 49 5.4.4 Izobraževanje 49 5.4.5 Zadovoljstvo zaposlenih 49 5.4.6 Varstvo pri delu 51 5.4.7 Obrambne priprave 52 5.5. ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV 53 5.6. NAKUPI IN VZDRŽEVANJE 54 5.6.1 Pregled realizacije planiranih nabav 54 5.6.2 Pregled postopkov javnega naročanja 57 5.6.3 Investicije in vzdrževanje 58 5.7. NOTRANJI NADZOR 59 6. ZAKLJUČEK 63 KAZALO 64 65