PROBLEM PREHRANE OTROKA S PREHRANSKO ALERGIJO PROBLEM OF DIET BY CHILDREN WITH NUTRITIONAL ALLERGY

Transcription

1 123D PROBLEM PREHRANE OTROKA S PREHRANSKO ALERGIJO PROBLEM OF DIET BY CHILDREN WITH NUTRITIONAL ALLERGY Simona Kranjec, dipl.m.s. Zdravstveni dom Murska Sobota, Patronažna služba IZVLEČEK Ključne besede: zdravstvena vzgoja, alergija, otrok, starši, prehrana. Pri alergijah na živila je dieta ključnega pomena. Z dieto skušamo preprečevati, lajšati in»zdraviti«zaplete pri alergijah. Za izboljšanje stanja alergikov je nujna stroga, dosledna dieta. Teoretično je priprava diete za ta obolenja zelo preprosta; iz prehrane izločimo snov, hranilo, ki ga organizem ne more prebaviti. Izločitev alergenih živil je preprosta le v teoriji, v praksi pa povzroči veliko problemov. Izvedena je bila raziskava v obliki anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je vključeval vprašanja v zvezi s seznanjenostjo staršev pacientov o prehranski alergiji, če prepoznajo znake alergije in o pravilni dietni prehrani. Starši otrok s prehransko alergijo so seznanjeni s potekom bolezni, večina jih prepozna alergične reakcije. Namen raziskovalnega dela je predstaviti informiranost pacientov oz. njihovih staršev o prehranski alergiji in možnostih diete. Rezultati so nam pokazali, da se starši dosledno držijo diete. Več kot polovica anketiranih staršev nima težav pri pripravi dietne prehrane. Vsi anketirani starši znajo pomagati svojemu otroku ob pojavu alergične reakcije, za kar so zaslužne medicinske sestre in zdravnik, kateri poučujejo starše obolelih otrok, kako je treba pomagati otroku. Več kot polovica staršev je seznanjenih z blagodejnimi učinki probiotikov in jih tudi vključujejo v dietni jedilnik. Informiranost anketiranih o alergijah in prehrani je vzpodbudna. Rezultati raziskave so pokazali, da je delo medicinske sestre z vidika zdravstvene vzgoje v alergološki ambulanti Splošne bolnišnice Murska Sobota za starše zadovoljivo opravljeno. Medicinske sestre si prizadevajo, da bi svoje delo opravile v največji možni meri. Starši morajo zaupati delu medicinskih sester, saj brez tega medicinska sestra ne more uspešno opravljati zdravstveno vzgojnega dela. ABSTRACT Key words: health care education, allergy, child, parents, nutrition By nutritional allergies is diet on foodstuffs the key meaning. We try to make with diet impossibility of allergy and treat it for engages. To make the allergies better must be diet strict and consistence that is urgent for improvement condition. Preparing of diet for these conditions is simple theoretically we set aside substance fed, that the body can t digest. That is humbly only in theory in practice we can have much problems. We achieve the research in shape of questionnaire. It include questions about acquaints parents of patients with nutritional allergy, if they now to recognize signs of allergy and about correct nutritional diet feeds. Parents that have child with nutritional allergy are introduced with course of disease, majority of them recognize allergic reaction. Results show that parents have consistence by diet. More than half doesn t have problems at preparing of diet food. They can make alone all day menu for their child. We found out that all Rezultati so pridobljeni iz raziskave, ki je bile opravljena v alergološki ambulanti Splošne bolnišnice Murska Sobota Prispevek je narejen na osnovi diplomskega dela, z istim naslovom, pod mentorstvom prof. dr. h. c., dr. Dušanka Mičetić-Turk, dr. med., spec. pediatrije, na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

2 interviewed parents know to help child by allergic reaction that for goes desert on nurses and doctors, that teach parents how must they help by allergic reaction. More than half of parents is informed with pleasant effects of probiotic and so give they them into diet menu. Interviewed people are well informed about allergies that can come out from food and eating habits. Research showed, that the work of nurse from point of view of health care education in allergic ambulance in Splošna bolnišnica Murska Sobota is satisfactory finished. Nurses strive, that they can make they own work in largest possible degree. Parents must trust nurse and their work, because without this nurse can t do their medically education successfully. Uvod Alergijske bolezni v razvitem svetu in tudi pri nas v zadnjih desetletjih stalno naraščajo, vendar jih zaradi tega ne smemo sprejeti kot nekaj, na kar ne moremo vplivati. Postale so pomemben zdravstveni in ekonomski problem. V zadnjih treh desetletjih opažamo v otroškem obdobju velik porast incidence alergijske bolezni v vsakem desetletju. Odrasli in otroci, ki imajo atopijske bolezni, predstavljajo 35% celotne populacije. Alergijske bolezni se v 70-80% pojavijo prvič v otroški dobi. Pojavljanje in klinične slike alergijskih bolezni imajo v otroški dobi določene zakonitosti in specifičnosti. Otrok je oseba, ki je odvisna od svojih staršev, saj nima dovolj moči in ne znanja, da bi lahko bila samostojna. Če pri otroku nastopi alergija, se začne zanj in njegove starše dolga in težavna doba, polna trpljenja in neštetih poskusov, da bi olajšali in premagali bolezen ali vsaj njene posledice. Starši vse pogosteje iščejo nasvete in pomoč, zato jim mora pogosto tudi medicinska sestra nuditi preprosto in pregledno vsaj osnovno znanje: kaj je alergija in kako nastane, kako jo ugotovimo, ali jo lahko preprečimo, kakšne so možnosti zdravljenja, ki so primerne za otroke. Namen raziskave je predstaviti informiranost pacientov oziroma njihovih staršev o prehranski alergiji in možnostih diete. Cilj raziskave je bil ugotoviti, če so starši pacientov seznanjeni in poučeni o prehranski alergiji, če se pacienti oz. njihovi starši dosledno držijo dietne prehrane, ali so starši v alergološki ambulanti dobili dovolj informacij, kako pogosto starši z otroki obiskujejo alergološko ambulanto, ali so starši seznanjeni z učinki probiotikov na klinične simptome alergije. Hipoteze so bile zastavljene naslednje: H1- predvidevamo, da pacienti oz. njihovi starši dobro poznajo svojo bolezen H2- predvidevamo, da se pacienti oz. starši dosledno držijo diete H3- predvidevamo, da imajo starši probleme pri sestavi prehrane H4- predvidevamo, da starši znajo pomagati otroku ob poslabšanju stanja H5- predvidevamo, da starši niso seznanjeni z blagodejnimi učinki probiotikov Prehrana pacienta s prehransko alergijo Pri alergijah na živila je dieta ključnega pomena. Z dieto skušamo preprečevati, lajšati in»zdraviti«zaplete pri alergijah. Za izboljšanje stanja alergikov je nujna stroga, dosledna dieta. Izločitev alergenih živil je preprosta le v teoriji, v praksi pa povzroča veliko problemov. Če se hočemo uspešno spopadati z alergijo na hrano, moramo dobro poznati zdravo prehrano, sprijazniti se je potrebno s preprostejšim načinom prehranjevanja, kuhati preproste jedi, ne veliko kombinirati. Starši se morajo in kasneje tudi otrok zavedati, da je dieta pomembna in da pravzaprav odloča o nadaljnem telesnem in duševnem razvoju otroka. Vsi napori staršev, otroka in zdravstveno-dietetičnih strokovnjakov so slej ali prej poplačani z uspehom.

3 Osnovna varovalna prehrana pri alergijah ne sme vsebovati konzervansov, umetnih barvil in arom, umetnih sladil, aditivov, lecitina, svinjine, salam, jušnih koncetratov in drugih dodatkov jedem, ostrih začimb, čokolade, kakava, lešnikov, orehov. Priprava hrane je individualna. Bolezen in dolgotrajna enolična dieta imata negativen vpliv tudi na psihično stanje otroka. Pomembno je vložiti veliko truda, da iz majhnega števila živil, ki so dovoljena, v praksi vendarle lahko pripravimo več raznovrstnih jedi. (Logar- Car, 1999) Ukrepi za preprečevanje prehranskih alergij: izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti, nato postopno uvajanje kuhane zelenjave, sadja in riža, do enega leta starosti ne dajemo jajc, arašidov, rib, moke, uporabljamo izključno prehranske pripravke brez konzervansov in z jasno opredeljenimi sestavinami, označenimi na etiketi. (Battelino, 1999) Zdravljenje prehranske alergije Pri zdravljenju alergij se je najpomembneje izogibati alergenom. Če to ni mogoče, po nasvetu zdravnika jemljemo zdravila, ki zavirajo histaminske učinke in alergijsko vnetje. V posameznih primerih se odloči za specifično imunoterapijo, to je dolgotrajno cepljenje proti določenemu alergenu. Na ta način nagovarjamo imunsko odzivne celice naj se ne upirajo, temveč naj se z alergenom pobotajo in ga tolerirajo. Načini zdravljenja so torej: izogibanje alergenom, zdravila, specifična imunoterapija (SIT), informiranje, vzgoja, izobraževanje. Izmed navedenih načinov zdravljenja izberemo le enega ali pa jih kombiniramo. (Mušič, 2006) Po uvedbi diete moramo bolniku predpisati ustrezno nadomestno prehrano, tako, da bo dobil dovolj beljakovin, esencialnih maščobnih kislin, mineralov in vitaminov za normalno rast in razvoj. (Logar- Car, 1999) Zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre s starši in otroki, ki imajo prehransko alergijo Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in skupnosti. Lahko bi rekli, da je zdravstvena vzgojenost tudi odraz splošne izobrazbe in kulture posameznika in celotnega naroda. (Hoyer, 1995) Lahko bi tudi rekli (Komadina, 1994), da je zdravstvena vzgoja zavestno organiziranje možnosti za učenje, s katerim bi pospeševali spremembe ravnanja k vnaprej določenemu cilju. Zdravstvena vzgoja se ne ukvarja samo s posamezniki, njihovim zdravjem ter rizičnim vedenjem; pri krepitvi zdravja so nujne različne oblike zdravstvene vzgoje, usmerjene v skupine, organizacije in celotno skupnost. Torej je zdravstvena vzgoja proces, s pomočjo katerega se posamezniki in skupine učijo ravnati tako, da krepijo, ohranjajo in uveljavljajo zdravje. Zdravstvena vzgoja je kombinacija informacij in vzgojnih aktivnosti, ki osveščajo ljudi o potrebi, da (p)ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj storiti, da (p)ostanejo zdravi, in kako iskati pomoč, kadar je potrebna. (Hoyer, 1995) Metode dela Uporabili smo metodo zbiranja podatkov z uporabo anketnih vprašalnikov in analizirali anketne vprašalnike. Opredelitev populacije: v raziskavi je sodelovalo 30 staršev treh starostnih skupin: dojenčki (40%), predšolski otroci (23%) in šolski otroci (37%), ki so prišli na kontrolo v alergološko ambulanto. Raziskovalni instrumenti: za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal 22 vprašanj, kjer so bila zajeta vprašanja s področja zdravstvene vzgoje pacientov s

4 prehransko alergijo in je bil izveden v alergološki ambulanti v Splošni bolnišnici Murska Sobota junija Med izpolnjevanjem vprašalnikov so starši otrok imeli zagotovljeno anonimnost, za sodelovanje so se odločili prostovoljno. Rezultati V raziskavi je sodelovalo 30 staršev otrok s prehransko alergijo. Moškega spola je bilo 50% otrok in ženskega spola prav tako 50%. Med anketiranimi je bilo 40% staršev otrok, ki so bili stari do enega leta, sledila je starost šolskega otroka, katerih je bilo 37%, za njimi pa starost predšolskega otroka katerih je bilo 23%. Alergija se je prvič pojavila pri otroku v prvem letu življenja (43%), sledita obdobje predšolskega otroka (40%) in obdobje šolskega otroka (17%). 53% otrok vsaj enkrat letno obišče alergologa, 30% jih obišče dvakrat letno, in 17% večkrat letno, noben otrok pa ne obišče zdravnika trikrat letno. Prisotnost alergije v družini; 47% otrok ima vsaj enega od staršev, ki je alergik, 20% otrok ima v družini ali brata ali sestro, ki boleha za alergijo, 13% otrok ima oba starša alergika, 10% otrok katerih noben starš ni alergik in 10% otrok, katerih bratje in sestre so popolnoma zdrave. Najpogostejši znaki alergije so otežkočeno dihanje (44%), sledita slabost in težave v trebuhu (33%) ter kožni ekcem (23%). Kar 93% otrok ima 1-2 poslabšanj zdravstvenega stanja mesečno, sledi 7% otrok, ki ima 3-4 poslabšanj mesečno, več kot 4 poslabšanj mesečno pa nima noben otrok. Rezultati so nam pokazali, da je bilo 50% otrok dojenih. 83% staršev otrok je seznanjenih s pravilno dieto, 17% staršev otrok pa ni bilo seznanjenih s pravilno dieto. 33% staršev se sooča s težavami pri pripravi dietne prehrane, ostalih 67% staršev pa nima težav. Vsi starši dajejo otroku od 4 do 5 obrokov dnevno. 70% staršev uporablja probiotične izdelke, 30% pa jih ne uporablja. Vsi starši pa znajo pomagati svojemu otroku ob pojavu alergične reakcije. 54% staršev dobiva informacije o alergiji in pravilni prehrani od medicinske sestre, 23% staršev raziskuje in pridobiva informacije s pomočjo interneta, 13% staršev pomaga z informacijami zdravnik, ostalih 10% staršev pa črpajo informacije iz različnih revij in knjig. Medicinska sestra je pomagala pri obvladovanju alergij pri 83% staršev, pri 17% pa ni pomagala v zadostni meri.. 83% staršev je bilo zadovoljnih z opremljenostjo alergološke ambulante z zdravstveno vzgojnim materialom, 17% staršev pa se s tem ni strinjalo. Razprava Pri vprašanju, ali so starši seznanjeni s pravilno dietno prehrano za otroka, ugotavljamo, da je 83% staršev seznanjenih s pravilno dietno prehrano, 17% pa meni, da so seznanjeni le delno. Ugotovili smo tudi, da 67% staršev nima težav pri pripravi dietne prehrane, 33% staršev pa nam je zaupalo, da se sooča s težavami pri pripravi dietne prehrane. Ta podatek nam potrjuje potrebo po zdravstveno vzgojnem izobraževanju anketiranih o pripravi dietne prehrane. 50% otrok je bilo dojenih. Ugodne učinke dojenja na preprečevanje razvoja alergijskih bolezni so potrdili v več raziskavah pri otrocih z družinsko nagnjenostjo za alergijo. Število obiskov alergološke ambulante je različno, več kot polovica anketiranih (53%) obišče alergološko ambulanto enkrat letno, 30% dvakrat letno in 17% več kot trikrat letno. Trditev, da je alergija v veliko primerih podedovana in tveganje narašča s številom obolelih družinskih članov, potrjujejo tudi rezultati naše raziskave, saj v kar 47% primerih ima alergijo vsaj eden od staršev. Kar 67% staršev prepozna pri svojem otroku alergično reakcijo. Anketirani starši so nam zaupali, da ima kar 44% otrok težave z dihanjem, 33% otrok ima težave s trebuhom in jih preplavi slabost, 23% pa imajo težave s kožo, dobijo kožni ekcem. Znanje in osveščenost anketiranih staršev se kaže tudi s tem, da je ker 70% staršev seznanjenih s probiotiki in da 57% staršev vključuje vsaj do dvakrat tedensko probiotike v dietni jedilnik otroka. 54% staršev dobi informacije o alergiji od medicinskih sester v alergološki ambulanti. Iz opravljene raziskave je razvidno, da je delo medicinske sestre z vidika zdravstvene vzgoje v

5 alergološki ambulanti Splošne bolnišnice Murska Sobota za starše zadovoljivo opravljeno. Medicinske sestre si prizadevajo, da bi svoje delo opravile v največji možni meri. Sklepne misli Ovrednotenje hipotez: Prvo hipotezo smo potrdili, starši so seznanjeni s potekom bolezni, večina jih prepozna alergične reakcije. Drugo hipotezo smo potrdili, rezultati so nam pokazali, da se starši dosledno držijo diete. Tretjo hipotezo smo ovrgli, več kot polovica anketiranih staršev nima težav pri pripravi dietne prehrane, sami pripravijo celodnevni dietni jedilnik za otroka. Četrto hipotezo smo potrdili, vsi anketirani starši znajo pomagati svojemu otroku ob pojavu alergične reakcije, za kar so zaslužni medicinske sestre in zdravnik, kateri poučujejo starše obolelih otrok, kako je treba pomagati otroku. Peto hipotezo smo ovrgli, več kot polovica staršev je seznanjenih z blagodejnimi učinki probiotikov in jih tudi vključujejo v dietni jedilnik. Zdravstveno vzgojno delo je pomemben in zahteven proces v katerem morajo vsi tesno sodelovati, saj drugače ni pozitivnega učinka. Starši si morajo prizadevati, da se bodo naučili in še dodatno izobraževali o prehranski alergiji in o tem vse naučili svojega otroka, da se bo lažje prilagodil svoji bolezni in kar se da brez poslabšanj stanja stopal v svoje življenje. Literatura 1. Battelino T. Osnove prehrane dojenčka. Ajdovščina: Fructal, Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubjana: Tehniška založba Slovenija, Logar- Car G. Prehrana zdravega in bolnega otroka : Ljubljana: Domus, Mušič E. Živimo z alergijo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.