11/2008 27. 5. 2008 Ljubljana Strokovni vestnik z nasveti, komentarji in rešitvami praktičnih primerov s področja DDV in carin za davčne zavezance Strokovna založba ekonomske in pravne literature ISSN 1854-4126 Dragi bralci! Ali so vas zadnje čase kaj vprašali: Kako ste? Niso, no potem vas bom pa jaz. Upam, da ste dobro in da z veseljem prebirate naš vestnik. Upam tudi, da z vsako številko izveste nekaj novega. Kaj smo za vas pripravi tokrat, pa vam izdam v kratkem povzetku člankov. Naši naročniki si degustacijo razlagajo kot reklamo, vendar so v dvomih ali razmišljajo pravilno pri obračunu DDV. Slovenski davčni zavezanec iz tujine prejema elektronske račune. V dvomih so, kdaj nastane obveznost za obračun DDV in kdaj pravica do odbitka DDV. Pri opravljanju odvetniških storitev so v dvomih glede nabave kolkov, oziroma taks, ki jih nabavijo za stranko in jih stranki tudi naprej zaračunajo. Kako je z računanjem vstopnega DDV in z računanjem odbitnega deleža? In nenazadnje odgovarjamo glede zaokroževanj zneskov v davčni knjigi. KAZALO VAŠA VPRAŠANJA Slavica Vukota Simić za redakcijo založbe Verlag Dashöfer Degustacija 1 Kdaj je obveznost za obračun DDV in kdaj pravica do odbitka DDV? 2 Opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti 3 Neobdavčljive dobave storitev, kjer se kot kraj dobave storitev ne opredeli ozemlje RS 4 Zaokroževanje zneskov v davčni knjigi 6 Mednarodni prevoz potnikov 6 VAŠA VPRAŠANJA Degustacija Nekateri degustacijo obravnavajo kot reklamo, hkrati pa izkazujejo obveznost za obračun DDV. Degustacijo si tudi mi razlagamo kot reklamo, vendar za reklamo se DDV ne obračuna oziroma pri nabavi sredstev za degustacijo si DDV lahko odbijamo. Ali razmišljamo pravilno? V Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) storitev reklame ni definirana, zato je potrebno v konkretnih primerih presojati ali sploh gre za dobavo blaga oz. storitev proti plačilu in posledično, ali je potrebno od»(u)porabe«blaga obračunati DDV ali ne. Povsem v začetku je v 3. členu ZDDV-1 določeno, da so»predmet DDV med drugim tudi dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske aktivnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo«. Glede na to, da tudi pojem plačila ni natančno definiran v samem zakonu, bi lahko sklepali, da morajo davčni zavezanci tudi za brezplačno dajanje oz. podeljevanje svojega blaga obračunati DDV, kot da bi ga dejansko prodali na trgu. Na tak zaključek nas napeljujejo tudi določbe prvega odstavka 7. člena ZDDV-1 (uporaba blaga za neposlovne namene), kjer je določeno, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi takšna uporaba blaga, ki ga ima davčni zavezanec med svojimi poslovnimi sredstvi (npr. zaloge), za: zasebne namene, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli druga uporaba blaga za namene, razen za opravljanje dejavnosti davčnega zavezanca.
Vendar pa zgoraj omenjena določba velja le pod pogojem, da je davčni zavezanec, ki npr. brezplačno odtuji svoja poslovna sredstva, (v celoti) izkoristil tudi pravico do odbitka vstopnega DDV pri sami nabavi teh sredstev. Ne glede na zgoraj omenjeno določbo pa je v drugem odstavku 7. člena ZDDV-1 predvidena tudi izjema od splošnega pravila, na podlagi katere se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje: brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah (bodočim) kupcem, ter dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in ne vedno istim osebam. Na podlagi zakonskih določb sem torej mnenja, da v primeru degustacije naključnih mimoidočih, katere namen je pospeševanje prodaje v prihodnosti, kot tudi sami ugotavljate, ni potrebno obračunati DDV. Vendar pa bi vam zaradi praktičnih razlogov želel še predlagati, da ob takšnih dogodkih, kot je degustacija, tudi shranite en vzorec blaga (npr. paket žvečilnih), če je to seveda mogoče. Sašo Lukač, davčni svetovalec Deloitte d.o.o. Kdaj je obveznost za obračun DDV in kdaj pravica do odbitka DDV? Zanima me mnenje o pridobitvi blaga iz EU, saj smo specifičen primer: fakture iz tujine prejemamo po elektronski pošti (elektronske fakture). 11.05.2008 smo po elektronski pošti prejeli 12 faktur od enega dobavitelja. Datumi faktur so naslednji: 4 x 06.05.2008, 2 x 07.05.2008, 2 x 08.05.2008, 4 x 11.05.2008. Robo (od teh 12 faktur) smo prejeli 12.05.2008. Kdaj imamo obveznost za 1 Pri brezplačnem dajanju poslovnih vzorcev je potrebno tudi zagotovit, da jih ni mogoče dajati v prodajo oz. se ne dajejo v takšni obliki, ki bi omogočala nadaljnjo prodajo. V praksi to pomeni, da proizvajalci ali trgovci, ki želijo promovirati nek izdelek, le-tega»prepakirajo«v majhne embalaže ter nanjo natisnejo besedilo npr.:»vzorec-ni za prodajo«ipd. 2 V skladu z zakonskimi določbami kot darila manjših vrednosti štejejo takšna darila, katerih posamična vrednost ne presega 20 EUR. obračun DDV in kdaj pravico do odbitka DDV? Jaz sem namreč vedno upoštevala datum prejema blaga in sem na isti dan opravila obveznost in pravico do odbitka. Vem, da ni čisto pravilno, vendar imamo zaradi velikega števila faktur in različnih datumov potem samo zmešnjavo? Kako bi vi to knjižili? 33. člen ZDDV-1 v 1. odstavku določa, da obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. S tega vidika je vaša knjiženje (tako namreč pišete v vašem vprašanju, da se ravnate po datumu pridobitve blaga), ter obračun izstopnega in vstopnega davka glede na datum prejema blaga ustrezno in skladno z zakonom o davku na dodano vrednost. Pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti je potrebno upoštevati naslednja določila zapisana v 34. členu ZDDV-1:»Obdavčljiv dogodek nastane, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Šteje se, da je bila pridobitev blaga znotraj Skupnosti opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije (blago je dobavljeno, ko se pravica do razpolaganja prenese na prejemnika v tolikšnem obsegu, kot da bi bil prejemnik lastnik).«za pridobitev blaga znotraj Skupnosti obveznost obračuna DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljiv dogodek. Ne glede na to določbo, obveznost obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljiv dogodek. Znotraj enega davčnega obdobja (račun prejet 4.5.2008 blago dobavljeno 12.5.2008) po mojem mnenju ni potrebno posebno zapleteno evidentiranje obračunanega in vstopnega davka na dodano vrednost, saj tako obveznost za davek kot pravica do odbitka nastaneta v istem davčnem obdobju. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti obdavčljivim dogodkom, ki prehajajo iz enega davčnega obdobja v drugo, kjer obveznost za obračun davka na dodano vrednost nastane v enem davčnem obdobju in pravica do odbitka vstopnega davka v drugem davčnem obdobju. Pri izpol-
njevanju pogojev za pravico do odbitka vstopnega davka je potrebno poznavanje 62. člena ZDDV-1, ki pravi, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec tako sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago. Sonja Kermat, davčna svetovalka Opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti Še vedno me muči opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti v Sloveniji. Konkretno samo nabava kolkov, oziroma taks, ki jih mi nabavimo za stranko in jih stranki tudi naprej zaračunamo (opravljamo odvetniške storitve). Sedaj se poslužujemo računanja odbitka DDV po dejanskih podatkih, saj vodimo knjigovodsko evidenco za izdatke (kolke), ki jih nabavimo v imenu naročnika (tč. c 6. odst. 36. člena ZDDV). Ker pa nam te evidence delajo preglavice (ne dobimo računa o nabavi kolkov v imenu stranke), bi radi poenostavili zadevo. Torej nam preostane računanje odbitnega deleža. In v tem primeru to pomeni, da bi morali promet, ko zaračunamo stranki takse vpisati v rubriko DDV-O promet brez pravice do odbitka DDV, saj nabava kolkov spada v neprave oprostitve in vpliva na priznavanje vstopnega DDV. Torej bi morali ugotavljati delež vstopnega DDV. Ali potem to ni krivično glede na to, da od kolkov, ki jih nabavimo itak ni priračunanega DDV 5. odstavek 44. člena. Če prav razumem nam dajejo pravico do odbitka samo zavarovalne in bančne storitve, ki so prav tako zajete v sklopu 42. 44. člena ZDDV-1. V okviru obdavčljivih dejavnosti se transakcije delijo na obdavčene in oproščene. Poznamo t.i.»prave oprostitve«, pri katerih ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV ter»neprave oprostitve«, pri katerih davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV (med slednje dejavnosti spada tudi dobava kolkov in podobnih znamk). V primeru, da davčni zavezanec opravlja tako obdavčeno kot tudi oproščeno dejavnost brez pravice do odbitka DDV, lahko odbije samo tak delež DDV, ki se pripiše njegovi obdavčeni dejavnosti, zato je dolžan določiti odbitni delež. V kolikor ste do sedaj prejemali račune za kolke, vendar se slednji niso glasili na vas, pač pa na vašega naročnika, ste poslovali v tujem imenu za tuj račun. V tem primeru ste bili po mojem mnenju dolžni te račune voditi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Svojim kupcem oziroma naročnikom storitve ste tako obračunavali DDV le od zneska, ki se je nanašal na vašo storitev, od prejetih računov za kolke pa ne, pri čemer ste bili dolžni upoštevati c. točko šestega odstavka 36. člena ZDDV-1. Skladno s slednjo se zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke, ne vštevajo v davčno osnovo. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij. Kadar davčni zavezanec pri svojem poslovanju postopa skladno c. točko šestega odstavka 36. člena ZDDV-1, po mojem mnenju ne opravlja oproščene dejavnosti, pač pa sploh ne opravi dobave storitve. Transakcija je tako neobdavčljiva, saj se niti ne vpisuje v obrazec DDV-O. Na podlagi navedenega se torej ne morem strinjati z vašimi navedbami, da ste bili do sedaj dolžni izračunavali odbitek na podlagi dejanskih podatkov, ker vam odbitnega deleža zgolj zaradi dobave kolkov na tak način ni bilo treba izračunavati. Davčne implikacije bodo za vas drugačne le v primeru, da se bodo v bodoče računi za kolke glasili na vas. V tem primeru ste po mojem mnenju dolžni upoštevati 16. člen ZDDV-1, ki določa, da se, kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. Slednja določba je povzeta po Direktivi Sveta 2006/112/ ES in med drugim preprečuje, da bi prišlo do nesporazumov glede določanja narave posameznih storitev ter posledično tudi določanja kraja obdavčitve. Dobava kolkov in podobnih znamk spada med oproščene dejavnosti, pri katerih davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Omenjena dejavnost v zadevnem primeru torej predstavlja dejavnost, ki vpliva na pravico do odbitka vstopnega DDV, zato bi bili dolžni izračunavati odbitni delež skladno z omenjenim 65. členom ZDDV-1. Na pravico do odbitka
vstopnega DDV pa bi kot je navedeno že zgoraj, vplivale vse oproščene dejavnosti, pri katerih ni pravice do odbitka vstopnega DDV. Med slednje spadajo tudi zavarovalne in finančne storitve, ki jih omenjate (razen znesek prometa, ki se nanaša na priložnostne finančne transakcije). Omenjeno določbo 65. člena ZDDV-1 podrobneje opredeljuje 105. člen PZDDV, pri čemer menim, da je za vas relevantna predvsem ena izmed naslednjih dveh možnosti: Računanje vstopnega DDV po dejanskih podatkih Zavezanec v tem primeru odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunajknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka. V primeru, da bi se odločili za računanje vstopnega DDV po dejanskih podatkih, ste dolžni razdeliti vstopni DDV na del, ki se sme odbiti in na del, ki se ne sme odbiti. V takem primeru je treba voditi knjigovodstvo za vsako dejavnost posebej. V primerih, ko bi prejemali račune, ki bi se nanašali na vsako od dejavnosti posebej, bi bila delitev povsem transparentna in pravilna. DDV bi si torej lahko odbijali le v tistem delu, v katerem bi se račun nanašal na dejavnost, pri katerem imate pravico do odbitka vstopnega DDV. Nekateri računi pa se nanašajo tako na obdavčeno kot na oproščeno dejavnost (npr. elektrika, telefon, pisarniški material, vzdrževanje računalniškega programa, osnovna sredstva ipd), zato je treba znesek DDV od teh stroškov razmejiti na podlagi dejanskih podatkov oziroma t.i. ključev. To pomeni, da je potrebno npr. strošek elektrike razmejiti na del, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost in del, ki se nanaša na oproščeno. Od slednjega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ključe pa je dolžan določiti na podlagi dejanskih podatkov in v odvisnosti od dejavnosti, ki jo opravlja. Podlaga za določitev ključev so lahko prihodki po posamezni dejavnosti, kvadratura prostora, obseg uporabe določene storitve ali blaga ali kateri koli drug kriterij, ki ga lahko upoštevate kot ustreznega. Računanje enega odbitnega deleža za celotno dejavnost Določi se znesek DDV, ki se ga sme odbiti, z uporabo odbitnega deleža v skladu s 65. členom ZDDV-1 za celotno dejavnost, če se ne more zagotoviti podatkov o vstopnem DDV po dejanskih podatkih. V kolikor torej v zadevnem primeru podatkov o obdavčenem in oproščenem prometu ne morete ustrezno ločiti, ste dolžni izračunati odbitni delež za celotno dejavnost, in sicer tako, da se navede: a) v števcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten; b) v imenovalcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in na transakcije, pri katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev Ko računamo odbitni delež, pravzaprav ugotavljamo kakšen delež DDV se lahko odbije. Skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZDDV-1 se odbitni delež določi na letni podlagi kot odstotek in se zaokroži navzgor na celo število. V primeru, da davčni zavezanec pri izračunu ugotovi, da ima pravico do odbitka vstopnega DDV v višini več kot 99%, se takšen znesek zaokroži navzgor, kar pomeni, da ima pravico do 100 % odbitka (torej vsega) vstopnega DDV. Če pa ugotovi, da ima pravico do manj kot 1 % odbitka, pa se takšen odbitek zaokroži na 1 % (za vas bi bila takšna možnost verjetno najbolj smotrna priporočam izračun). Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Pakta svetovanje d.o.o. Neobdavčljive dobave storitev, kjer se kot kraj dobave storitev ne opredeli ozemlje RS Pretežna dejavnost našega podjetja je opravljanje storitev za naročnike izven Slovenije (v EU). Na izdanih računih naročnikom ne obračunavamo DDV, saj se sklicujemo se na c.) točko 1. odstavka 29. člena ZDDV-1. V novem obraz-
cu DDV-O ni več vrstice, kamor bi vpisovali ta promet (prej je bilo pod št. 13). Poraja se nam vprašanje, ali si lahko upoštevamo DDV prejetih faktur, če ni obdavčljivega prometa izdanih faktur tisti mesec. V vrstici 11. (nov obrazec) je vrednost 0 EUR. Podjetje ima več dejavnosti in izdajamo tudi fakture z DDV-jem, a teh je dosti manj, kot prej omenjenih (naročnik storitev v EU). V polje 11 obrazca DDV-O (Dobave blaga in storitev polja 11, 12, 15 in del polja 13»starega«obrazca DDV-O) vpisujemo vse davčne osnove od vseh dobav blaga in storitev na ozemlju Republike Slovenije (RS), ne glede na to kdo je njihov kupec, kot tudi davčne osnove od vseh oproščenih izvoznih dobav blaga ter od oproščenih dobav blaga in storitev s pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV). Vpisujemo tudi vrednosti prejetih predplačil za obdavčene dobave blaga in storitev v RS, dane dobropise (ki jih vpisujemo z negativnim predznakom), davčne osnove od uporabe blaga in storitev, opravljenih za neposlovne namene, namene opravljanja dejavnosti, davčne osnove od sprememb namembnosti ter od zadržanja blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti, davčne osnove za dobave blaga po posebni ureditvi za potovalne agencije, za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine, investicijsko zlato ter po plačani realizaciji. Prav tako vpisujemo dobave blaga in storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, oproščene transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom, mednarodni promet potnikov, oproščene transakcije pri uvozu ter oproščene posredniške storitve. V polje 11 obrazca DDV-O pa NE vpisujemo: neobdavčljive dobave blaga in storitev oziroma vrednosti dobav blaga in storitev, kjer se kot kraj dobave blaga in storitev ne opredeli ozemlje RS in je lahko posredno tudi plačnik DDV prejemnik blaga oziroma storitev (obrnjeno davčno breme oziroma t.i.»reverse charge system«). Neobdavčljive dobave blaga in storitev so dobave, ki ne predstavljajo dobav iz 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 117/2006 ZDDV-1) in dobave, katerih kraj dobave je izven RS. Med slednje se upoštevajo primeroma dobave storitev, pri katerih je kraj obdavčitve zunaj RS na podlagi določb 25. do 29. člena ZDDV-1. Storitve, ki ustrezajo temu določilu in se ne vpisujejo v obrazec DDV-O so npr. storitve prevoza blaga znotraj EU, pri katerih slovenski prevoznik, na podlagi predložitve identifikacijske številke za namene DDV iz druge države članice EU, na izdanem računu ne obračuna DDV, ampak se obdavčitev prenese v državo članico EU, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za namene DDV. Prav tako se v obrazec DDV-O ne vpisujejo dobave blaga, ki ga je slovenski davčni zavezanec nabavil na območju druge države članice EU in je zato kraj obdavčitve izven RS (nakup in prodaja sta izvedena v tretjih državah ali pa sta izvedena znotraj EU na ozemlju iste države članice); druge neobdavčljive transakcije, ki se ne štejejo za dobavo blaga ali storitev, kot npr. dovoljeni primanjkljaji, odškodnine, prave subvencije in dotacije, zamudne obresti, članarine, ki niso plačila za opravljanje plačljivih transakcij itd.; tranzit blaga; postopke pasivnega oplemenitenja; začasne izvoze blaga z zvezkom ATA; izvoze blaga, ki bo vrnjeno na carinsko območje Skupnosti in oproščeno plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi; gibanje skupnostnega blaga od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti, ne da bi pri prečkanju ozemlja tretje države spremenilo svoj carinski status. Oproščene promete v ureditvi DDV delimo na tiste, ki kljub oprostitvi prinašajo davčnemu zavezancu pravico do odbitka vstopnega DDV (prave oprostitve) in tiste, pri katerih davčni zavezanec izgubi pravico do odbitka DDV (neprave oprostitve). Poleg pravih oprostitev davčnemu zavezancu prinašajo pravico do odbitka vstopnega DDV tudi prometi, ki jih je opravil zunaj RS, pa bi v povezavi z njimi imel pravico do odbitka vstopnega DDV, če bi jih opravil na ozemlju RS (neobdavčljivi prometi s pravico do odbitka vstopnega DDV). V polje 11 obrazca DDV-O se tako ne vpisujejo neobdavčljive dobave, ki prinašajo pravico do odbitka vstopnega DDV in smo jih prej poleg oproščenih dobav s pravico do odbitka vpisovali v polje 13»starega«obrazca DDV-O. Teh neobdavčljivih dobav sedaj ne vpisujemo več v obrazec DDV-O.
To pojasnilo je sestavljeno ob upoštevanju informacij, ki jih je zavezanec za davek navedel kot relevantne. Zaradi raznolikosti dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera, je to pojasnilo mogoče uporabiti zgolj za ta obravnavani primer. Darko Bohte s.p. davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Zaokroževanje zneskov v davčni knjigi Imamo program od priznane slovenske računalniške firme, ki nam je program takoj v začetku januarja nadgradila in prilagodila novi zakonodaji. Zanima nas, če je res pravilno, DA se zneski v davčni knjigi zaokrožujejo? Sedaj se v davčni knjigi pojavi dobavitelj (npr. Pošta-Poštnina) oz. račun, katerega znesek DDV je nižji od 49 centov, da nam teh zneskov pri obračunu sploh NE upošteva. Prosili smo, da nam to popravijo in pustijo cente, vendar so nam odgovorili, DA so upoštevali navodila ZFRS in DA je tako pravilno. Sedaj prihaja do zelo velikih razlik, ker nam vse zneske pod 50 centov zaokroži navzdol - kako to poknjižiti? Pravne podlage na to temo je malo. Z vidika DDV 140. člen PZDDV določa, da mora biti»znesek DDV na računu mora... izkazan v eurih in centih«. Pomožne evidence (knjige vhodnih in izhodnih računov) niso več predpisane, je pa podana zahteva, da davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotavlja vse potrebne podatke. Nadalje se DDV-O poročilo oddaja samo v EUR. Z računovodskega vidika Slovenski računovodski standardi v uvodu povzemajo načelo pomembnosti. Centi za računovodske izkaze podjetja niso»pomembni«. Na koncu naj omenim še Zakon o uvedbi eura, ki vsebuje načelo, da so centi pomembni pri cenah (centi so bili zelo pomembni tudi pri konverziji iz SIT, vendar je to že za nami). Iz vprašanja ni točno jasno, ali vaš program zaokroža (zanemarja) cente pri DDV-O poročilu ali pri knjiženju posameznega računa. V prvem primeru tiste cente lahko preprosto zanemarite. V drugem primeru, ko bi program zaokrožal posamezne račune, se mi zdi najbolj pravilno, da bi ločeno knjižili cente na nek obračunski konto. S tem bi v svojem knjigovodstvu zagotovili vse potrebne podatke za poročanje na obrazcu DDV-O. Jan Štovičej, računovodja Mednarodni prevoz potnikov Skladno z določili 2. odst. 49. člena ZDDV-1 je mednarodni prevoz potnikov, razen mednarodnega cestnega prometa, oproščen plačila DDV. Kaj se šteje kot mednarodni prevoz zakon podrobneje ne pojasnjuje. V ta namen je potrebno izhajati iz določb 28. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 in sicer po tej določbo velja, če je kraj odhoda ali prihoda pri zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu potnikov v Sloveniji, se šteje, da je celotna prevožena pot opravljena zunaj Slovenije. Kraj odhoda in prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oz. kot prvi namembni kraj. Tako velja, da je mednarodni letalski, železniški in pomorski prevoz oproščen plačila DDV. Po členu 389 Direktive Sveta velja, da Slovenija lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, mednarodni prevoz potnikov še naprej oprošča plačila DDV, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004. strokovni vestnik z nasveti, komentarji in rešitvami praktičnih primerov s področja DDV in carin za davčne zavezance. Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright 2007-2008 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorna urednica: Slavica Vukota Simić, univ. dipl. org./ Stavek: Sketch, s.r.o., Bratislava/ Tisk: Grafis Trade d.o.o./ Izhaja: vsakih 14 dni/ Cena: 70,20 euro predplačilo polletje + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 6 ali 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika.