LOGISTIČNE STORITVE PODJETJA SEIKOMAR ZA PODJETJE X

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO LOGISTIČNE STORITVE PODJETJA SEIKOMAR ZA PODJETJE X Študentka: Nina Pavlin Naslov: Strma pot 24, 6310 Izola Številka indeksa: Izredni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent Somentor: prof. dr. Bruno Završnik Izola, avgust 2005

2 PREDGOVOR 2 Diplomsko delo predstavlja analizo celotnega logističnega procesa podjetja X, od odpoklica blaga do njegove distribucije končnemu potrošniku. Logistični procesi, ki so pomemben dejavnik v gospodarstvu, morajo potekati hitro in zanesljivo ker vplivajo na konkurenčno prednost podjetja. Vloga špediterjev postaja vedno bolj pomembna, saj jih uporabniki špediterskih storitev silijo k nenehnemu prilagajanju in razvoju. V prvem delu so opisane osnovne značilnosti logistike. Vse večja globalizacija gospodarstva sili podjetja, da za reševanje logističnih problemov izberejo zunanjega izvajalca. Le ta zaradi svoje specializiranosti nudi podjetju nižjo ceno za izvedbo storitev. Podjetje se tako lahko posveti svoji primarni dejavnosti. Špedicije se ukvarjajo z organiziranjem logističnih procesov. Poskrbijo, da pride blago od dobavitelja do naročnika nepoškodovano, hitro in na najcenejši način. Ena od pomembnih naloga špediterja je informiranje naročnika. Informacije so pomembne za nemoten pretok blaga od dobavitelja do končnega potrošnika. Sledi opis transportnih procesov, transportnega zavarovanja in distribucijskega centra. Pomorski, cestni in letalski prevozi predstavljajo vrste transporta za dobavo blaga naročniku. Transportno zavarovanje predstavlja pomemben člen v dobavni verigi. Žal so podjetja premalo seznanjena s posledicami nezavarovanja blaga pri nastanku škode. Špedicije, ki nastopajo kot sklenitelj zavarovanja, si prizadevajo seznaniti podjetja/naročnike s pomembnostjo zavarovanja tovora na njegovi poti. Distribucijski centri se v zadnjih letih bliskovito razvijajo in imajo pomembno vlogo pri pretoku blaga. Prednosti distribucijskega centra so nižji transportni stroški zaradi optimizacije prevoza, boljšega upravljanja in obračanja zalog, hitra in varna ter cenovno ugodna dostava do končnega potrošnika. Da pa lahko uresničimo zgoraj omenjene prednosti distribucijskega centra, je nujna dobra in zanesljiva informacijska podpora. V zadnjem delu je prikazan primer odpoklica blaga iz kitajske luke Šanghaj do luke Koper in distribucija blaga do končnega naročnika v Makedoniji. Zajeti so vsi procesi od izvora do ponora blaga. Vsi logistični procesi morajo biti izpeljani brezhibno in čim hitreje. Pomembna prednost izvajalca logističnih storitev je posredovanje ažurnih informacij naročniku, ki mora v vsakem trenutku vedeti, kje se blago nahaja.

3 KAZALO 3 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilj in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode 6 2 TEORETIČNE OSNOVE LOGISTIKE Pojem logistike Outsourcing v logistiki in izbira zunanjega izvajalca Špediterske storitve 8 3 TRANSPORTNI PROCESI Pomen in značilnosti pomorskega transporta Transportne enote kontejnerji Ladjarji Pomen in značilnosti cestnega transporta Delitev tovornih vozil v cestnem prometu TIR Značilnost letalskega transporta 17 4 TRANSPORTNO ZAVAROVANJE Elementi kargo zavarovanja Zavarovalni interes Subjekti zavarovanja Zavarovalna polica Zavarovanje špediterske odgovornosti Zavarovanje odgovornosti prevoznika Razlika med kargo zavarovanjem in zavarovanjem prevozniške odgovornosti 23 5 DISTRIBUCIJSKI CENTER Transportno distribucijski center in njegove značilnosti Pojem in značilnosti manipulacij Skladiščne dejavnosti Carinski postopki Izvoz Uvoz 27

4 Tranzit 28 6 LOGISTIČNE STORITVE PODJETJA SEIKOMAR Predstavitev podjetja Seikomar Logistični procesi na primeru podjetja X 30 7 SKLEP 34 POVZETEK 36 ABSTRACT 36 LITERATURA 37 PRILOGE

5 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen diplomske naloge je prikazati in analizirati pomen logističnih procesov za podjetje. Logistika omogoča podjetju doseganje konkurenčne prednosti. Dobro opravljene logistične storitve predstavljajo prednost podjetja pred konkurenco. Veliko je odvisno od tega, katerega izvajalca storitev si podjetje izbere in mu zaupa del svoje oskrbovalne verige. Podjetja morajo prilagoditi svoje poslovanje globalizaciji, katera povečuje pomen logističnih storitev in s tem vpliva na razvoj logistike. Konkurenčnost zahteva kakovost storitev in optimizacijo stroškov. Eden od ključnih atributov do učinkovite distribucije so informacije, katere pripomorejo k nemotenemu pretoku blaga od dobavitelja do kupca. Pravočasna dostava proizvodov več ne predstavlja konkurenčne prednosti podjetja. Celoten proces mora potekati hitro, zanesljivo, brez zapletov, pomembna je sledljivost blaga. Pomen logističnih storitev narašča. Podjetje, ki želi tržno uspeti, mora stremeti h kakovosti teh storitev. Ključni dejavniki uspeha podjetja so hitrost in zanesljivost transporta, kakovost storitev, odzivni časi, roki, informacije, e-povezave. 1.2 Namen, cilj in osnovne trditve V diplomski nalogi predstavljamo logistične storitve na primeru podjetja X. Logistični procesi so pomemben dejavnik v gospodarstvu, saj gre za oskrbo podjetij s končnimi izdelki ali potrebnim materialom in surovinami. Poleg transporta, ki predstavlja eno izmed temeljnih logističnih dejavnosti, se v diplomski nalogi posvečamo pretovorno-skladiščnim dejavnostim, carinskim postopkom ter transportnemu zavarovanju, ki predstavljajo pomemben element v logistični verigi. Cilji: - predstavitev in proučitev vloge vlogo špediterja v dobavni verigi; - opredelitev logistične storitev s teoretičnega vidika in povezava s prakso; - preučitev vpliva hitrosti, zanesljivosti in kakovosti storitev na konkurenčno prednost podjetja; - prikaz celotnega logističnega procesa od odpoklica blaga do njegove distribucije končnemu potrošniku. V diplomski nalogi skušamo dokazati naslednje trditve: - špediter ima v okviru svojih storitev vedno večjo vlogo pri učinkovitosti poslovanja podjetja; - uporabniki špediterskih storitev zahtevajo od špedicijskih podjetji, kot izvajalcev logističnih storitev, stalno prilagajanje novim zahtevam; - špediter svojo konkurenčno prednost pridobi s hitrim, zanesljivim in stroškovno ugodnim servisom;

6 6 - preživetje špedicij na dolgi rok le ob povezovanju v svetovne mreže z globalnimi partnerji in stremenju k popolni zadovoljitvi svojih strank. 1.3 Predpostavke in omejitve Z vstopom v EU je moralo veliko špedicij v Sloveniji, katere so se ukvarjale izključno s carinskimi posredovanji vezanimi na sosednje države, zapreti svoja vrata. Logistika za podjetje postaja vedno bolj pomembna za ustvarjanje konkurenčnih prednosti na trgu. Špedicije, katere nudijo podjetjem svoje storitve pri izvajanju logističnih procesov, morajo stremeti k stalnemu razvoju. Eden od pomembnih dejavnikov je povezovanje z drugimi špedicijami po svetu v mrežo partnerjev: korespondentov, agentov, špediterjev, skladiščnikov. To je tudi edini način za preživetje na dolgi rok. V diplomski nalogi se omejujemo na konkretnem primer v podjetju. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava je poslovna, saj gre za preučevanje logističnih procesov in storitev v podjetju Seikomar. Podatke zbiramo s pomočjo: - interni viri podjetja Seikomar, - interni viri Zavarovalnice Slovenica, - drugi internetni viri, - knjižnic ( Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Centralna ekonomska knjižnica v Ljubljani, knjižnici Fakultete za management Koper in Pedagoške fakultete Koper, Osrednja knjižnica S. Vilharja v Kopru ). V okviru deskriptivnega pristopa uporabljamo naslednje metode: - metodo klasifikacije, s katero definiramo pojme, - metodo deskripcije, s katero opisujemo teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva. V okviru analitičnega pristopa: - metodo sinteze, razčlenjujemo ugotovitve iz teorije in prakse, - metodo analize, povezujemo teoretične poglede s prakso.

7 7 1 TEORETIČNE OSNOVE LOGISTIKE 1.1 Pojem logistike Logistika je veda in praktična dejavnost, ki se ukvarja s preučevanjem prenašanja materiala v širšem smislu in informacijskih tokov od točke izvora do točke njihove potrošnje. Reševanje prostorskih in časovnih problemov je bistvo teh tokov v logistiki (Požar 2003, 16). Logistika v podjetju ima tri globalne cilje (ibidem 2003, 16): - varovanje okolja in racionalna poraba prostora in energije, - znižanje stroškov proizvodov in storitev zaradi konkurenčnosti na trgu in - izboljšanje servisiranja odjemalcev tudi zaradi konkurenčnosti. Logistično dejavnost v poslovnem sistemu je potrebno uskladiti 1) z zahtevami in možnostmi logističnih podjetij, ki sodelujejo v logističnem procesu (v fazah fizične preskrbe in distribucije), 2) s potrebami temeljne dejavnosti poslovnega sistema, in 3) z zunanjim okoljem (makrologistični sistem) (Ogorelc 2001, 2). Velik del skupnih stroškov v slovenskih podjetjih predstavljajo logistični stroški. Logistični elementi (skladiščenje, manipulacije, prevoz), ki so včasih glede stroškov v nasprotju, je potrebno v mednarodni menjavi blaga nujno uporabiti. Pri uporabi dveh elementov se lahko z intenzivnostjo uporabe enega elementa povečajo stroški tega elementa, hkrati pa se zvečajo stroški drugega. Na koncu je pomembno, da so skupni logistični stroški za podjetje čim manjši (Krajnc 2004, 12). Potrebe po učinkoviti transportno logistični podpori zahtevajo sodoben logistični pristop, ki je karakteriziran z integracijo naročila, proizvodnje, paketiranja, skladiščenja, distribucije, špedicije, transporta, prodaje in ostalimi spremljajočimi aktivnostmi (Kranjac 2003, 7-8). 1.2 Outsourcing v logistiki in izbira zunanjega izvajalca Temeljni cilj vsakega podjetja je zagotovitev trdne in stabilne konkurenčne sposobnosti. To podjetja dosežejo s tem, da vse svoje potenciale usmerijo na glavna podjetniška področja. Podjetja so se ves čas ukvarjala z vprašanji katere izdelke in storitve narediti v podjetju in katere kupiti ter ali se splača izvajati vse poslovne procese znotraj podjetja ali nekatere prenesti na zunanje izvajalce (Ogorelc 2001, 31). Vse večja globalizacija gospodarstva vpliva na to, da se podjetja osredotočajo na svojo osrednjo dejavnost. Tako za reševanje logističnih problemov svojih blagovnih tokov iščejo zunanje izvajalce, ki svoje storitve prilagodijo njihovim potrebam. Ključne prednosti povezovanja so možnosti pridobivanja novih znanj, večja možnost rasti, znižanje stroškov poslovanja, izboljšanje ponudbe storitev in ustvarjanje okolja, ki vzpodbuja ustvarjalnost in inovativnost (Kranjac 2003, 8).

8 8 Oskrba pri zunanjih izvajalcih, tako imenovan outsourcing, se povečuje v razvitih državah, in je primeren za vsa funkcijska področja, od nabave, proizvodnje, prodaje, logistike, do nivoja najmanjših podjetniških aktivnosti (Ogorelc 2001, 31). Uspešen outsourcing zahteva (Ogorelc 2004, 311): - ocenjevanje in izbiro izvajalcev, - možnost nadzora nad izvajanjem aktivnosti zunanjih izvajalcev, - usmeritev na ključne sposobnosti podjetja in opredelitev aktivnosti, ki jih bodo zunanji izvajalci izvajali, - povezovanje koncepta zunanjega oskrbovanja s temeljno strategijo podjetja, - pogajanja med naročnikom in zunanjim izvajalcem. Zunanji izvajalec zaradi ekonomije obsega ali kakšne druge prednosti, ki temelji na specializaciji, ponudi podjetju nižjo ceno za izvedbo storitve ali izdelka. Tako lahko podjetje zniža stroške poslovanja (ibidem 2004, 309). Vzpostavitev partnerskih odnosov med podjetji pri upravljanju in izvajanju logističnih procesov je nujnost v večini gospodarskih panog. Vprašanje je samo, kako globoko in kdaj. Outsourcing prinaša prednosti in pomanjkljivosti in tako se je še 42 odstotkov podjetij srečalo z bolečo izkušnjo v logističnih partnerstvih. Glavni razlogi so nekakovostne storitve, slabo upravljanje partnerstva, nenasitna finančna pričakovanja (Krajnc 2004, 13). Špedicije svojo ponudbo za pogodbene stranke gradijo na svoji specializiranosti na posebne panoge. Maksimalne sinergije in optimalna izkoriščenost zmogljivosti so osnova za donosno pogodbeno logistiko. Poslovni model, ki poskuša opravljati vse storitve za vse naročnike, se ne more dolgo obdržati (Urbanija 2004, 11). Razlogi odločanja slovenskih podjetji za sodelovanje z zunanjim izvajalcem (Morozov 2004, 6): - skrb manj v podjetju, - ni potrebe po novih naložbah v logistično opremo, - nižji stroški, - boljši izkoristek vozil, - osredotočenost podjetja na osnovno dejavnost podjetja, - boljši servis, - zunanji izvajalec lahko deluje z manjšim donosom, - možnost prekinitve sodelovanja z zunanjim izvajalcem Špediterske storitve Špedicija je specializirana storitvena dejavnost, katera se ukvarja z organiziranjem logističnih procesov, z usklajevanjem prevozov in z drugimi storitvami, ki so s tem v vezi. Špedicijo lahko obravnavamo kot posebej usposobljen člen v transportni verigi proizvajalec trgovec prevoznik porabnik. Špediter prevzame vse posle, ki so v zvezi z logističnim procesom, s tem pa razbremeni naročnike, da se posvetijo svoji osnovni dejavnosti (Ogorelc 2004, 343).

9 9 Glavne špediterske storitve (ibidem 2004, 344): - organiziranje zbirnih pošiljk, - sklepanje prevoznih pogodb, - svetovanje svojim naročnikom pri sklepanju kupnih pogodb, - posredovanje pošiljk v carinjenje, - izbira prevozne poti, - sprejemanje stvari od pošiljatelja in predaja prevozniku, - uskladiščevanje stvari, - posredovanje in sklepanje zavarovalnih pogodb, - spremljanje in nadzor prevoza, - izstavljanje špedicijskih listin, - pridobivanje transportnih in drugih listin, - opravljanje storitev med prevozom (oskrba tovora), - organiziranje preverjanja kakovosti in količine stvari - organiziranje pregledov posebnih vrst tovora (fitopatološki, veterinarski in drugi pregledi). Druge storitve špediterja (ibidem 2004, ): - posebne storitve v distribuciji (tehtanje, sušenje, hlajenje ali čiščenje stvari), - izdajanje garantnih pisem, - zastopanje naročnikov pri tretjih osebah (prevoznikih, zavarovalnici), - pakiranje in označevanje pošiljke, - zastopanje naročnikov ob generalni havariji, - pogodbeno preverjanje kakovosti in količine stvari. Kljub širokem obsegu storitev špedicije je v devetdesetih letih prevladoval delež carinskega posredovanja. Bistvene spremembe so nastale na prehodu v novo tisočletje. Nove aktivnosti špediterjev so (ibidem 2004, 346): - skladiščenje in domača distribucija, - organiziranje direktnih linij mednarodnega zbirnega transporta, - organiziranje transporta od vrat do vrat, - prevzemanje celovitih logističnih projektov, - organiziranje prevoza ekspresnih in paketnih pošiljk. Špediter je trgovec poslovne logistike, ki priskrbi, organizira, racionalizira in posreduje logistične storitve iz vsega sveta. Osnovna naloga špediterja je, da s svojimi aktivnostmi in z organiziranjem logističnih procesov zagotovi, da bo zaupano mu blago predano prejemniku na najhitrejši in najugodnejši način. Ena od temeljnih nalog špediterja je povezati domača in inozemska prevozniška podjetja ter druge udeležence logističnega procesa v delujočo celoto. Bistvena naloga špediterja je uveljavljanje modernih transportnih tehnik, transportnih poti in možnosti, z namenom, doseči nove pobude v logističnih procesih razpečave blaga (Oblak 1997, ).

10 3 TRANSPORTNI PROCESI Pomen in značilnosti pomorskega transporta Zelo pomemben nosilec mednarodnega transporta je mednarodni pomorski transport. Nadomesti ga lahko le letalski prevoz ob bistveno višjih stroških. V pomorskem transportu ločimo linijsko in svobodno (trampersko) plovbo. Linijska plovba poteka po v naprej določenih linijah, pri svobodni plovbi pa gre za priložnostne relacije plovbe glede na vsakokratno povpraševanje in ponudbo po tovrstnih prevoznih storitvah (Oblak 1997, 171). Prednosti linijske plovbe (Ogorelc 1996, 79-80): - izboljšanje dobavnega servisa izvoznika: linijske ladje pristajajo v svetovnih in drugih pomembnih lukah, ki imajo organiziran prevoz v notranjost do prejemnikov, - prevozi so redni in pogosti, - uporaba načelno boljših ladij, nižje premijske postavke v kargo zavarovanju in s tem ugoden vpliv na image izvoznika, - preglednost za izvoznika v organiziranju logističnega procesa in ugoden vpliv na terminiranje proizvodnje (odprava v kopenskem transportu do luke, skladiščenje v luki in priprava za vkrcanje. Prednosti svobodne plovbe (ibinem 1996, 80): - ni posebnih omejitev na trgu, - možnost prevoza množičnih tovorov, - možnost lastnega usmerjanja prevoza. Pomorski transport predstavlja močan dejavnik mednarodne menjave. Prednost pomorskega transporta je cenenost. Ladje so primerne za prevoz prehrambenih proizvodov, surovin, energetskih virov v velikih količinah. Pomemben dejavnik gospodarnosti pomorskega transporta so majhni stroški transportnih (plovnih) poti. Transportno pot predstavljajo morja, ki so naravna danost in so brezplačna. Strošek plovbe so le luške in svetilniške naprave, naprave za varnost plovbe v lukah in satelitska navigacija. Pravi strošek transportne poti so morske ožine in prekopi, kjer je potrebno posebno urejati gibanje ladij (Zupančič 1996, 160). Pravice proste plovbe po odprtih morjih dajejo pomorskemu transportu velike prednosti v mednarodni menjavi (ibidem 1996, 161). Tarife v pomorskem transportu se določajo glede na vrste tovora, vrste ladij, transportnih relacij in velikosti ter teže tovora (Oblak 1997, 171). V pomorskem transportu se prevozni dokument imenuje nakladnica ali konosament (Bill of Lading). Nakladnica je potrdilo prevoznika o prevzetem tovoru iz katerega je razvidna obveznost prevoznika, da blago izroči na zahtevo upravičenca (lastnika) (Godnič 2001, 38). Nakladnica ureja odnose med pošiljateljem (vkrcevalcem) oz. prejemnikom in ladjarjem. Ladjar ali njegov agent izda nakladnico v zahtevanem številu izvodov originalov in kopij. Vsi originali imajo enako veljavo in z vsakim je mogoče dvigniti tovor v namembni luki. O

11 11 čistem dokumentu (clean Bill of Lading) govorimo takrat, kadar ladjar potrdi, da je bil tovor pri vkrcanju v dobrem stanju, nepoškodovan. V tem primeru je na nakladnici izpisana pripomba»vkrcano v navidezno dobrem stanju in izgledu«(ogorelc 2001, 86-87). Nakladnica ima lastnost vrednostnega papirja kateri se lahko prenaša iz ene osebe na drugo. Z njo se lahko tudi trguje. Ločimo sledeče nakladnice (Zelenika 1996, ): - nakladnica za vkrcanje (received for shipment), - nakladnica - krcano na ladjo(shipped on board), - nakladnica na ime, - nakladnica po odredbi (to order), - direktna nakladnica - nakladnica na prinosnika (Through Bill of Lading), - neprenosljiva nakladnica (Straight Bill of Lading) Transportne enote kontejnerji Kontejnerji omogočajo hiter kombiniran transport blaga z raznimi transportnimi sredstvi. Je transportno univerzalen, ker se lahko uporablja v vseh vrstah transporta oziroma na vseh transportnih sredstvih (Ogorelc 2001, 77). Lastnosti kontejnerja (ibidem 2001, 77): - omogoča hitro napolnitev in izpraznitev, - je trajen ( za večkratno uporabo), - olajšuje prevoz stvari z eno ali več vrstami transporta, - notranja prostornina znaša najmanj 1m3, - ima posebne naprave, ki omogočajo hitro manipuliranje, predvsem prenos z ene na drugo vrsto transporta. Zgornjo opredelitev je z nekaterimi dopolnitvami sprejela poleg Ekonomske komisije OZN za Evropo tudi Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) (ibidem 2001, 77). V kontejnerskem transportu se prehod iz enega nosilca transport na drugega opravlja hitro, saj odpadejo klasična pretovorna dela in pakiranje blaga za pomorski transport. Kontejner je pomemben pretovorni artikel univerzalnih luk in je uporabljen za oblikovanje integrirane transportne verige od domačega mesta nakladanja do čezmorskega mesta končnega razkladanja (Oblak 1997, 179). Transport s kontejnerjem se začne pri končani proizvodnji in obsega po pripravi blaga sledeče postaje (ibidem 1997, 180): - dostava praznega kontejnerja v luški ali kopenski terminal, - prevoz praznega kontejnerja do mesta naklada, - naklad blaga v kontejner, - pretovor na prednosilec transporta ( cesta, železnica, rečni transport), - vmesno skladiščenje kontejnerja v luškem kontejnerskem terminalu, - pretovor kontejnerja na ladjo, - pomorski prevoz do prve namembne luke, - pretovor na luški kontejnerski terminal in vmesno skladiščenje,

12 12 - dostava kontejnerja iz luke do končnega prejemnika, po cesti ali železnici, redkeje po rečni poti, - razložitev kontejnerja pri prejemniku in izpraznitev, - prevoz praznega kontejnerja na novo nakladalno mesto ali na kontejnerski terminal. Za doseganje gospodarnosti tovrstnega kombiniranega transporta, morajo biti členi transportne verige med seboj dobro usklajeni (ibidem 1997, 180). S strani ladjarja je pomembno, da je kontejner izkoriščen po možnosti v obe strani in da je čim manj povratnih voženj. Pri kontejnerskem transportu imamo sledeče udeležence (Ogorelc 1996, 107): - lastniki kontejnerjev, - kontejnerski terminali, - transportni agenti in špediterji. Slednji so vmesni člen med uporabniki in izvajalci kontejnerskega prevoza (ibidem 1996, 107).

13 13 Tabela 1: Dimenzije ISO kontejnerjev (Senator Lines 2004, 51): type of interior container dimension (mm) 20ft dry ctnr L: W: H: ft dry cntr L: W: H: ft alum-ldry ctnr W: H: ft h/c dry L: ctnr W: H: ft steel L: reefer ctnr W: H: ft h/c alum L: reefer ctnr W: H: ft steel L: reefer ctnr W: H: ft open top L: ctnr W: H: ft open top L: ctnr W: H: ft flat rack L: ctnr W: H: ft flat rack L: ctnr W: H: door openingload capacity cargo max payload container max. goss (mm) (cbm) loadable (cbm) (kg) weight (kg) weight (kg) W: H: W:2.337 H: W:2.337 H: W:2.337 H: W:2.290 H: W:2.290 H: W:2.290 H: W:2.338 H: W:2.337 H: Poleg standardiziranih dimenzij je ISO predpisal tudi ustrezne oznake na kontejnerjih in sicer (Godnič 2001, ): - oznaka lastnika, - serijska številka, - nadzorna številka, - oznaka države, - oznaka za tip kontejnerja in dimenzije, - oznaka bruto in lastne mase, ki sta navedeni v kilogramih in funtih. Razvrščanje kontejnerjev po vrsti tovora (Ogorelc 1996, 108) : kontejnerji za generalni tovor - zaprti (closed), - odprti (open top), - s stranskimi vrati (open side), - odprti, s stranskimi vrati (open top, open side), - odprti, s stranskimi in čelnimi vrati (open top, open side, open end). toplotni kontejnerji (thermal container) - hladilni (refregerated), - izolirani (insulated),

14 - ogrevani (heated). 14 kontejner cisterna (tank container) - za tekočine (bulk liquids) - za pline pod pritiskom (compressed gases). kontejnerji za prevoz razsutih tovorov (bulk containers) ploščadni kontejner (platform container) Dejanski potencial tovora primernega za kontejnerizacijo je odvisen od (ibidem 1996, 108): - vrste izdelkov, - velikosti in strukture pošiljke, - infrastrukture v lukah in v notranjosti Ladjarji Ladjarji so se organizirali po vrsti tovora. Združenje ladjarjev za tankerje INTERTANKO in združenje ladjarjev za suhe tovore INTERCARGO, sta pomembnejši interesni združenji ladjarjev. Nasproti omenjenim interesnim združenjem predstavljajo ladjarske konference v linijski plovbi tržna združenja (Ogorelc 2004, 48).»Outsiderje«imenujemo ladjarje, ki ne pripadajo nobeni konferenci pomorskih prevoznikov (Oblak 1997, 172). Ladjarske družbe registrirajo ladje v državah, ki jim dajejo posebne ugodnosti (flag of convinience) (Ogorelc 1996, 81). Bistvo obveznosti ladjarja je, da priskrbi ustrezno ladjo, ki je sposobna za plovbo. Od ladjarja se zahteva skrbnost povprečno sposobnega ladjarja. Ravnati mora kot pomorski strokovnjak, ne pa slepo po pravilih (Pavliha 2000, 117). Ladjar nima nobene opcije pri tovoru katerega uvoz, tranzit ali izvoz je prepovedan ali tihotapski, saj takšnega tovora ne sme prevažati (ibidem 2000, 119). Ladjar je dolžan prevzeti tovor za prevoz v delovnem času pristanišča, ki ga določi pristojna oseba, katera upravlja pristanišče. V primeru, da razlog za zamudo ni na strani ladje, ni dolžna čakati dlje od časa, ki je določen za odhod ladje po plovbnem redu. Ladjar mora izročiti tovor upravičenemu imetniku nakladnice oziroma osebi, ki je upravičena sprejeti tovor na podlagi prevozne pogodbe, v namembnem pristanišču (ibidem 2000, ). V Pomorskem zakoniku je odgovornost ladjarja urejena po vzoru Haaško-visbijskih pravil, z nekaterimi primesmi iz Hamburških pravil. Gre za subjektivno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Ladjar je odgovoren od prevzema do izročitve za vsako izgubo tovora, primanjkljaj, poškodbo in tudi za škodo, ki je nastala zaradi zamude pri izročitvi tovora. Ni pa odgovoren, če dokaže, da je škoda nastala zaradi vzrokov, ki jih kljub skrbnosti dobrega ladjarja ni mogel preprečiti (ibidem 2000, 130).

15 Pomen in značilnosti cestnega transporta Značilnosti cestnega transporta so predvsem hitrost prevoza, dostopnost, velika prilagodljivost, enostaven tarifni sistem in stalna prisotnost voznika pri blagu. Transport manjših in kosovnih pošiljk, posebni transporti na krajše razdalje (npr. gradbišča) in po redko naseljenih območjih, so pomembne prednosti cestnega transporta. Vozilo lahko pride povsod ter v vsakem skladišču prevzame in dostavi blago (Zupančič 1996, 153). Slabosti cestnega transport so predvsem onesnaževanje okolja, zmanjševanje propustnost cest in nesreče, ki jih povzročijo tovornjaki. Poseben problem v cestnem transport predstavljajo težka vozila katera povzročajo obrabo cest, povzročajo težje nesreče, ovirajo ostale udeležence v prometu in zahtevajo kvalitetnejše in dražje ceste. To je tudi razlog, da transportna politika teži k temu, da se težki tovori prevažajo po železnici ali po morju (ibidem 1996, 153). Pri cestnem transportu odpadejo vmesne manipulacije, s tem se poveča hitrost transporta in zmanjša možnost za poškodbe tovora. Pomembna prednost v mednarodnem transportu je hitrost, in sicer kadar tovor prevažamo po konvenciji TIR. Največ tovora, ki se prepelje po cesti predstavljajo polizdelki in končni izdelki večje vrednosti (Ogorelc 2001, 97). Zakon o prevozih v cestnem prometu predpisuje, da mora imeti vsak prevoznik dovoljenje za izvajanje dejavnosti, tako imenovano licenco. Licence ne potrebujejo vozila namenjena za obrambo in zaščito, prevozi za humanitarne in medicinske namene in prevozi poštnih pošiljk (ibidem 2001, 98). Pogoji za pridobitev licence (ibidem 2001, 99): - zagotovljena parkirna mesta za vozila, - strokovna usposobljenost voznikov, - registracija za opravljanje javnega prevoza ali prevoza za lastne potrebe, - predpisan znesek kapitala, - prevoznik mora imeti v lasti vozila, ki izpolnjujejo pogoje varnosti in normativov v EU. V mednarodnem cestnem transportu je prevoz omejen z dovolilnicami. Dovolilnica je neprenosljiva listina in omogoča enkraten pristop na cesto druge države. S tem je doseženo, da domača cestna vozila opravijo čim več prevozov v tujino, tuji prevozniki pa čim manj prevozov v domači državi (ibidem 2001, 99).

16 Delitev tovornih vozil v cestnem prometu Najštevilčnejša in hkrati najraznovrstnejša prevozna sredstva v skupini komercialnih vozil so tovorna vozila. V to skupino spadajo tovornjaki univerzalnega tipa, cisterne, hladilniki, zaprti tovornjaki in druga specialna vozila. Različna tovorna vozila se lahko zaradi svoje raznovrstnosti prilagodijo raznim zahtevam glede količine tovora kakor tudi glede dolžine. Z dobro organizacijo se tako lahko doseže kratke dostavne roke tovora, transport»od vrat do vrat«in hitro obračanje (Jakomin in Pirš 1996, 116). Tovorna vozila v cestnem prometu se delijo po različnih kriterijih (ibidem 1996, ): delitev na osnovne dele - kabina voznika z vgrajenim pogonskim agregatom katera je namenjena upravljanju vozila. V kabini se nahaja omejevalnik hitrosti in tahograf. Z zakonom je določeno, da morajo biti vsa vozila z maksimalno hitrostjo nad 25 km/h opremljena z merilnikom hitrosti, tista vozila z več kot 3,5 tv vključno s priklopnikom, morajo imeti merljivi tahograf; - tovorni prostor je namenjen prevozu tovora in je lahko različnih oblik in dimenzij. - podvozje oz. nosilni del vozila je element, ki prenaša vso težo vozila. delitev glede na nasilnost - lahka transportna vozila katerih nosilnost ne presega 9 ton in so namenjena krajšim razdaljam; - srednja transportna vozila; v to skupino spadajo vsa vozila z nosilnostjo do 9 ton, vendar lahko priključijo še priklopno vozilo; - težka transportna vozila so vozila z nosilnostjo večjo od 9 ton. Praviloma so to vlačilci, tovor je naložen na priklopno vozilo. delitev glede na namen - vozila za prevoz suhih tovorov, - vozila za prevoz tekočih tovorov (cisterne), - specialna transportna vozila, - vozila za razsuti tovor. delitev glede na način prenašanja in vleke tovora - prenašanje tovornega prostora, osnovni primer vozila, kjer je tovorni prostor pričvrščen na podvozje, - vlačilci, - prikoličarji. Razlika med prikolico in polprikolico je v tem, da prikolica prenaša svojo celotno težo sama (ibidem 1996, 120).

17 3.2.2 TIR 17 Konvencija TIR se nanaša na prevoz blaga s cestnimi vozili ali kontejnerji. Ni potrebno vmesno prekladanje tovora čez eno ali več meja od izhodiščne carinarnice do carinarnice v namembni državi (Ogorelc 2001, 100). Cestni prevoznik se mora na meji zaustaviti in opraviti predpisane postopke s carino in policiji, s tem pa izgubi čas kateri je eden od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na donosnost poslovanja. Zaradi izboljšanja prehodnosti meja v cestnem tovornem prometu, so se države, vključene v Združene narode (OZN), dogovorile o poenotenju, poenostavitvi in uskladitvi mejnega nadzora. Dogovor je vsebovan v dveh mednarodnih sporazumih (konvencijah), od katerih je za prevoznika zlasti pomembna Konvencija TIR (Jakomin in Pirš 1996, 225). Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga, na podlagi karnetov TIR iz leta 1975, je pomembna za unifikacijo cestnega prava. Na podlagi le te v prehodnih carinarnicah ni potrebno pregledovati blaga, ki se prevaža po režimu TIR, niti plačevati taks in dajatev, kar pa gotovo koristi mednarodnemu cestnemu prevozu blaga (Pavliha 2000, 262). Zvezek TIR je potrdilo, ki prevoznika oprosti plačila obveznosti v tranzitnih državah. Temeljne prvine prevoza po režimu TIR (Ogorelc 2004, 426): - ukrepe carinskega nadzora morajo sprejeti tudi tranzitne države, - prevoz v varnih vozilih ali kontejnerjih, - tovor spremlja zvezek TIR, izdaja zvezka je zavarovana z mednarodno garancijo. Ko prevoznik prevzame tovor pregleda embalažo, zunanji izgled stvari in število kosov. Če nima pripomb pomeni, da je tovor prevzel v navidezno dobrem stanju (ibidem 2004, 426). 3.3 Značilnost letalskega transporta Zračni transport predstavlja najmlajšo in najbolj dinamično panogo transportnega sistema. Hitrost je najpomembnejša prednost zračnega transporta. Letalo, kot prevozno sredstvo, omogoča hiter in kvaliteten servis tudi na velike razdalje ter na najbolj oddaljene trge. Varnost, kot pomembno lastnost zračnega transporta, zagotavlja visoko razvita avtomatizacija in računalniško vodenje v letalih, na letališčih in pri nadzoru letenja. Kot prednosti letalskega prevoza je potrebno omeniti tudi rednost in točnost poletov. Slabost letalskega prevoza, čeprav vedno manjša, je odvisnost od vremenskih razmer (Zupančič 1996, ). Hitrost potovanja letalskega prevoza je več kot 10-krat večja kot pri drugih transportih. Z letalom se prevaža blago, za katero je hitrost odločilnega pomena. Prevaža se predvsem lahko pokvarljivo blago, visokovredni industrijski izdelki široke potrošnje, modni tekstilni izdelki, rezervni deli, sanitetni material ipd (Godnič 2001, 42). V zračnem transportu ločimo sledeče vrste pošiljk (ibidem 2001, 42): - kosovne, - zbirne,

18 18 - kontejnerske in - pošiljke, ki zapolnijo ves tovorni prostor v letalu. Z vidika kakovosti je letalski prevoz (Godnič 2001, 43) : - hiter in točen, - ekonomičen, - dostopen in - varen (blago je manj časa na poti, zato je manj možnosti za krajo, izgubo in poškodbe). Ena izmed slabosti oz. pomanjkljivosti letalskega prevoza so visoki prevozni stroški (ibidem 2001, 43). Prevozna listina pri letalskem prevozu tovora je letalski tovorni list (air waybill), ki ga pošiljatelj izroči prevozniku. Pri odpremi tovora se pripravi tudi poseben manifest o tovoru (cargo manifest) (Pavliha 2001, 196). Obvezni podatki na letalskem tovornem listu (ibidem 2001, 199): - odhodni in namembni kraj, - teža tovora, - morebitni vmesni postanki v tujih državah, če sta odhodni in namembni kraj na območju republike Slovenije. Neobvezni podatki so sledeči (ibidem 2001, 199): - kraj in datum izdaje, - ime in naslov pošiljatelja, - ime in naslov prejemnika, - seznam listin priloženih k letalskemu tovornemu listu, - vrsta in količina tovora, - rok za izročitev tovora, - drugi podatki. - V primeru, da prevoznik na tovoru opazi primanjkljaj ali poškodbo, vnese v letalski tovorni list pripombe. Če tega ne naredi se domneva, da tovor in embalaža nista imela zunanjih napak in tako podpiše tako imenovani čisti letalski tovorni list (clean air waybill) (ibidem 2001, 200). V letalskem transportu se tarife določajo po teži oziroma prostornini blaga, ter glede na razdaljo. Dodatni dejavniki so konkurenčni pogoji, obseg in sestava povpraševanja itd. Tarife določajo konference IATA (International Air transport Association) in jih delimo na (Zupančič 1996, ): - splošne, - blagovne in - specialne.

19 TRANSPORTNO ZAVAROVANJE Transportno zavarovanje je element nacionalne gospodarske politike, saj igra v mednarodni menjavi blaga in storitev pomembno vlogo. Za urejanje nacionalnega zavarovalnega trga sta značilna dva pristopa: omejevanje svobode sklepanja zavarovanj in svobodno sklepanje zavarovanj kot eno temeljnih načel svobodne trgovine ( Ogorelc 2004, 363). 4.1 Elementi kargo zavarovanja Zavarovanje je ekonomska kategorija, katere temeljni smoter je zadovoljevanje potreb oseb in gospodarskih subjektov po gospodarski varnosti ( Ogorelc 1996, 176). Značilnosti zavarovanja kot gospodarske institucije (ibidem 1996, 176): možnost organiziranja gospodarskega varstva, združevanje po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ogroženost pred nevarnostjo (riziki) oz. obstajanje gospodarske nevarnosti in s tem potreba po zagotavljanju gospodarske varnosti, izravnavanje gospodarskih nevarnosti, sistematičnost in množičnost delavnosti in možnost doseganja gospodarske varnosti. Elementi zavarovanja kot gospodarske dejavnosti so sledeči (ibidem 1996, 177): nevarnostni objekt, je lahko gospodarski predmet ali oseba, nevarnostni subjekt, je gospodarski subjekt-posameznik ali poslovni subjekt, ki mu nevarnostni objekt gospodarsko in pravno pripada. Nevarnostni objekt je lahko v zavarovanju oseb hkrati tudi nevarnostni subjekt, gospodarska nevarnost, katera se uresničuje z nevarnostnim stanjem, delovanjem nevarnostnih dogodkov, tako imenovanih škodnih dogodkov, gospodarska varnost, je posebna vrsta gotovosti, da bo z zavarovalno odškodnino za morebiti nastalo škodo vzpostavljeno prvotno stanje, škodni proces, označujemo kot povezovanje množice škodnih dogodkov in gospodarske škode, izravnavanje nevarnosti je sistem po katerem deluje zavarovanje. Možnost izravnavanja gospodarskih nevarnosti je bistveni pogoj za zavarovanje zato se zavarujejo zgolj take nevarnosti, ki jih je mogoče izravnavati. Zavarovalni subjekti z vplačili relativno majhnih sredstev, v primerjavi z višino možne škode, pridobijo dogovorjeno gospodarsko varnost, ki se v primeru nastanka škode realizira z odškodnino. Odškodnina je neposredna nasprotna dajatev zavarovalnice in zunanji izraz gospodarske varnosti Temeljna nasprotna dajatev zavarovalnic pa ni odškodnina, temveč zagotavljanje gospodarske varnosti, katero dobijo vsi zavarovanci za ves čas trajanja zavarovanja (ibidem 1996, 178).

20 20 Koristni učinek zavarovanja je gospodarska varnost. Posredna temeljna storitev zavarovalnice je ustvarjanje gospodarske varnosti, ki temelji na zaupanju nevarnostnega subjekta v izpolnitev obljube zavarovalnice (ibidem 1996, 178) Zavarovalni interes Ali naj se neka pošiljka v transportu zavaruje ali ne in kakšen naj bo obseg kritja, sta osnovni dilemi v praksi poslovnih subjektov. Na prodajno ceno blaga vplivajo stroški zavarovanja (premija) zaradi katerih je poslovni subjekt v stalni dilemi, ali naj zavaruje pošiljko proti čim več rizikom, ali zavaruje čim manj rizikov, ali pa pošiljke sploh ne zavaruje. S tem zniža prodajno ceno vendar izpostavi nevarnost izgube oz. zmanjšanja poslovnih sredstev (Ogorelc 2004, 372). Zavarovalni interes glede blaga ima oseba, ki nosi riziko naključnega uničenja blaga med prevozom, torej prodajalec ali kupec (lastnik blaga). O nošenju rizika se stranki dogovorita v prodajni pogodbi, običajno z izrazi INCOTERMS (1990), kjer so zbrani mednarodni trgovski termini (Jakomin in Pirš 1996, 248). Za odločitve o obsegu zavarovalnega kritja je potrebno poznati (Ogorelc 1996, 185): - lastnosti blaga, - načine njegove zaščite, - embalažo, - nevarnosti na poti, - lastnosti transportnih sredstev, - načine ravnanja z blagom, - skladiščenje, itd. Poleg tega je potrebno poznati osnovne zavarovalne pogoje, in sicer zavarovalne rizike, koliko znaša premija, v katerih primerih je izključno jamstvo zavarovalnice itd (ibidem 1996, 185). V kargo zavarovanju je zavarovalni objekt»blago v transportu«. Pri zavarovanju blaga v transportu je potrebno poznati določila zavarovalnega in transportnega prava (odgovornost prevoznika) in gospodarskega prava nasploh (obveznosti pogodbenih strank v prodajni pogodbi, prehod nevarnosti in drugo) (Ogorelc 2004, 372). Od zavarovalnega interesa je potrebno razlikovati veljavnost same zavarovalne pogodbe. Če v določenem trenutku zavarovanec nima zavarovalnega interesa, sama pogodba s tem še ni prenehala delovati. Zavarovalna pogodba bi bila nična le v primeru, ko sklenitelj zavarovanja sklepa zavarovalno pogodbo v tujem imenu in za tuj račun osebe, ki nima oz. za katero se vnaprej ve, da ne more pridobiti zavarovalnega interesa (Pirš 2000, 46).

21 4.1.2 Subjekti zavarovanja 21 Sklenitelj zavarovanja se z zavarovalno pogodbo zavezuje, da bo plačal ceno zavarovanja, zavarovalnica pa, da bo ob nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu odškodnino oziroma dogovorjeno vsoto (Ogorelc 2004, 375). Subjekti zavarovanja (ibidem 2004, 375): - sklenitelj zavarovanja (zavarovalec), - zavarovanec, - zavarovalna skupnost (zavarovalnica), - upravičenec iz zavarovalne pogodbe. Zavarovanec je subjekt, kateremu se zavaruje premoženje in/ali premoženjski interes. Zavarovanec je v kargo zavarovanju poslovni subjekt, ki ima interes, da se blago v transportu ne poškoduje ali izgubi, tvega nevarnost prevoza (ibidem 2004, 375). Sklenitelj zavarovanja (zavarovalec) je subjekt, ki sklene zavarovalnico pogodbo. Sklenitelj in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun. Zavarovanje sklene ali kot 1) neposredni nosilec zavarovalnega interesa (kot zavarovanec), 2) po pooblastilu nosilca zavarovalnega interesa ali 3) iz obveznosti iz določenega pravnega razmerja (ibidem 2004, 375). V praksi je sklenitelj zavarovanja običajno špediter, lahko pa tudi prodajalec. V zavarovanju karga je pomembno, do kod je tveganje transporta blaga prodajalčevo in od kod kupčevo. Pri prekomorski trgovini poznamo zavarovanje v korist neznane osebe, kadar končni prejemnik še ni znan oz. ko s prenašanjem konosamenta prehaja lastninska pravica na stvari prek več posrednikov (ibidem 2004, 375). Zavarovatelj (zavarovalnica) je subjekt, ki se obvezuje, da bo organiziral varstvo pred posledicami nevarnosti (tveganj) ( ibidem 2004, 375) Zavarovalna polica Zavarovalna polica je najpomembnejša listina o zavarovalni pogodbi. Po ZOR je njena izstavitev obvezna, saj je po členu 901 pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju. Pri pomorskih zavarovanjih se polica imenuje»pomorska polica«(marine Policy), pri zavarovanju blaga na prevozu se na splošno imenuje kargo polica (Cargo Policy) (Pirš 2000, 54-55). Bistvene sestavine police (Ogorelc 2001, 146): - subjekti zavarovalne pogodbe, - zavarovana stvar, - nevarnost (riziko), - trajanje zavarovanja, - zavarovalna vsota, - premija, - dan izdaje in - podpis pogodbenih strank.

22 22 Funkcije transportne police (Pirš 2000, 55-56): Je dokaz o vsebini sklenjene zavarovalne pogodbe. V primeru, da je polica izdana v več original primerkih, je potrebno na vsakem primerku označiti število izdanih originalov. Je potrdilo o sklenjenem zavarovanju, s katerim se dokazuje, da je bila pogodba sklenjena in da je oseba, ki je v polici navedena kot zavarovatelj (zavarovalnica), v tej lastnosti podpisala zavarovalno polico in prevzela odgovornost v zvezi s sklenjenim zavarovanjem. Polica ni pisna pogodba o zavarovanju, je samo dokaz o sklenjeni pogodbi. Polica je legitimacijski papir. Zavarovanec je oseba, katera se bo pri zavarovalnici legitimirala z originalom police in dokazala, da je v trenutku nastanka zavarovalnega primera imela zavarovalni interes na zavarovanem objektu ali, da je zavarovalni interes pridobila kasneje. Polica ni vrednostni papir. Imetnik police nima pravice do izplačila zavarovalnine samo na podlagi predložitve police ampak mora imeti in dokazati zavarovalni interes. Polica je instrument za prenos pravic iz zavarovanja. Svoje pravice lahko zavarovanec prenese, ko preda zavarovani predmet drugi osebi, tako, da polico indosira ali z njeno izročitvijo (če se glasi za račun tistega, kogar se tiče). Vrste polic (Pavić 1986, 102): - kasko in kargo police, - posamične in generalne police, - izvozne in uvozne police, - devizne in tolarske police, - valutirane in nevalutirane police, - polica na potovanje in polica na čas, - pomorska in kopenska polica, - polica na ime, po odredbi, na prinosnika oz. za račun tistega, kogar se tiče. 4.2 Zavarovanje špediterske odgovornosti Zavarovanje špediterske odgovornosti v domačem prometu krije zavarovančevo (špeditersko) odgovornost za škode, ki jih ta povzroči pri opravljanju svoje špediterske dejavnosti. Zavarovanje špediterske odgovornosti v mednarodnem prometu izvajamo po Pogodbi o zavarovanju odgovornosti za škode na blagu po FIATA nakladnici. Z zavarovanjem špediterske odgovornosti zavarujemo odgovornost zavarovanca kot prevzemnika transporta po FIATA nakladnici.za škode na blagu, prevzetega v prevoz in za katerega je izdana FIATA nakladnica ( Slovenica 2005).

23 Zavarovanje odgovornosti prevoznika Zavarovanje odgovornosti je posebna zavarovalna vrsta, ki ima vse karakteristike premoženjskih zavarovanj, poleg tega pa še posebna pravila.teorija poskuša opredeliti pogodbo o zavarovanju odgovornosti kot pogodbo, s katero zavarovalnica zagotovi zavarovancu povrnitev škode, ki izhaja iz njegove odgovornosti proti tretjemu. Zavarovalni interes ima pri tem zavarovanju torej oseba, ki mora na podlagi poslovne ali zakonske odgovornosti izplačati odškodnino, s čemer se zmanjša njeno premoženje (Pirš 2000, 135). Obveznost prevoznika je v tem, da prepelje pošiljko na dogovorjeno mesto nepoškodovano in v dogovorjenem roku. Prevoznik odgovarja v primeru, če se pošiljka med prevozom izgubi ali poškoduje, ali če jo preda z zamudo ( Ogorelc 2001, 158). 4.4 Razlika med kargo zavarovanjem in zavarovanjem prevozniške odgovornosti Lastnik tovora ima pravico do odškodnine proti prevozniku le takrat, če ta zakrivi dejanje, zaradi katerega pride do poškodbe ali izgube blaga v transportu, nikakor pa ne, če se blago poškoduje zaradi višje sile ali zaradi dejanja tretje osebe. Zato je smiselno poleg zavarovanja odgovornosti prevoznika zavarovati tudi blago kargo zavarovanje ( Pavlin 2001, 13). S kargo zavarovanjem so zavarovane osebe, ki imajo interes na stvari (ali prodajalec ali kupec), ne pa tudi interes prevoznika in obratno, z zavarovanjem prevozniške odgovornosti je zavarovan samo interes prevoznika, ne pa lastnik stvari (Ogorelc 2004, 393). Torej sta za celovito varovanje interesov subjektov transportnega procesa pomembni obe vrsti zavarovanja, tako kargo zavarovanje kot zavarovanje prevozniške odgovornosti (ibidem 2004, 393).

24 5 DISTRIBUCIJSKI CENTER Transportno distribucijski center in njegove značilnosti Distribucijski centri in transportna vozlišča imajo sledeče naloge (Ogorelc 2001, 115): - vplivajo na ustvarjanje enotne tehnologije, - tehnološko povezujejo podsisteme makrologističnega sistema države, - pospešujejo kooperacijo med transportnimi nosilci itd. Transportno distribucijski center je specializirana logistična organizacija, ki za potrebe komitentov opravlja storitve posredovanja in organiziranja logističnih storitev, pretovora, skladiščenja in druge storitve. Transportno distribucijski center je potrebno postaviti na primerni lokaciji in sicer v transportnem vozlišču ali v gospodarskem središču z močnim industrijskim in trgovskim zaledjem z močnimi blagovnimi tokovi (ibidem 2001, 115). Storitve transportno distribucijskega centra lahko razvrstimo na temeljne, spremljevalne, svetovalne in druge(logožar in Ogorelc 2002, 104). Temeljne logistične storitve (ibidem 2002, 104): - kontejnerizacija blaga, - skladiščenje in hramba stvari, - oblikovanje multimodalnih transportov, - prekladalne storitve, - zbiranje tovorov za oblikovanj večjih tvornih enot, - povezava med logističnimi baznimi procesi (skladiščenje notranji transport zunanji transport), - distribucija pošiljk, - pakiranje, sortiranje, označevanje, tehtanje in druge storitve itd. Spremljevalne logistične dejavnosti (ibidem 2002, 104): - špediterske storitve, - kontrolne storitve, - transportno-zavarovalne storitve, - transportno-agencijske storitve. Storitve svetovanja in posredovanja (ibidem 2002, 104): - izdelava transportne in druge poslovne dokumentacije, - svetovanje uporabnikom glede raznih opravil v organiziranju logističnih procesov, - posredovanje storitev (npr. inšpekcijske službe, carina), - vodenje nekaterih logističnih dejavnosti pri uporabnikih (npr. vodenje zalog), - posredovanje, organiziranje transportnih storitev v različnih transportnih panogah. Druge storitve (ibidem 2002, ): - izdajanje prostora za parkiranje vozil in odlaganje kontejnerjev, - oskrbovanje vozil s pogonskimi sredstvi, - opravljanje tehničnih storitev za vozila in transportne naprave, - oskrbovanje voznikov in spremljevalcev transporta, - opravljanje tehničnih storitev za sredstva integralnega transporta.

25 25 Korist transportno distribucijskega centra za izvajalce logističnih storitev je skrajšanje transportnih poti in časa, boljša izkoriščenost vozil zaradi koncentracije tovora in možnosti grupiranja pošiljk po smereh in izkoriščenost vozil v obe smeri itd. Za uporabnike storitev se zmanjšajo stroški za transport, za rokovanje z blagom in skladiščenje (Ogorelc 1996, 142). 5.2 Pojem in značilnosti manipulacij Manipulacije so tiste dejavnosti v transportnem procesu, ki povezujejo tri glavne elemente fizične distribucije blaga, in sicer notranji transport, skladiščenje in zunanji transport (Godnič 2001, 125). V manipulacije uvrščamo sledeče dejavnosti (ibidem 2001, 126): pretovorne manipulacije, pakiranje blaga ali pošiljk, signiranje (označevanje) blaga ali pošiljk, druge dejavnosti: - razvrščanje, - jemanje vzorcev, - dodajanje ledu, - zlaganje, - prezračevanje, - tehtanje itd. Pretovorne manipulacije so ene izmed najpomembnejših. Opraviti jih je potrebno čim hitreje, da se po nepotrebnem ne zadržujejo transportna sredstva; najkasneje pa v času, ki jih določi prevoznik ali pa so predpisani z zakonom (ibidem 2001, 127). Pretovorne manipulacije so potrebne v primeru zamenjave transportnega sredstva ali v primeru vmesnega skladiščenja objekta transporta (Logožar in Ogorelc 2002, 52). 5.3 Skladiščne dejavnosti Javna skladišča so specializirana podjetja, ki opravljajo skladiščno dejavnost. Ukvarjajo se s hrambo in spravljanjem blaga, ki jim ga zaupa komitent proti plačilu (Ogorelc 2001, 120). Podjetje ima možnost skladiščenja blaga v zasebnem skladišču ali najame prostor v javnih skladiščih. V zasebnih skladiščih ima podjetje več nadzora kot v javnih vendar s tem vežejo več kapital in se tako srečajo z nekaj nefleksibilnosti, če se želene lokacije spremenijo. V primeru najema javnih skladišč, za katera podjetje plačuje najemnino, imajo podjetja veliko izbiro lokacij in vrst skladišč (Kotler 1996, ). Javna skladišča delimo glede na vrsto in poreklo stvari ter po drugih vidikih (tehničnoeksploatacijskem vidiku, po lokaciji itd.) (Ogorelc 1996, 135). Po vrsti ločimo (ibidem 1996, 135):

26 26 - specializirana skladišča in - univerzalna skladišča, v katerih se uskladiščijo raznovrstne stvari. Po poreklu stvari ločimo (ibidem 1996, 136): - splošna skladišča, - carinska skladišča, kjer se stvari hranijo pod carinskim nadzorom, - svobodna carinska skladišča (cone), v katerih so stvari brez carinskih formalnosti. Skladišče, kjer je začasno spravljeno še neocarinjeno blago tujih firm, imenujemo konsignacijsko skladišče (ibidem 1996, 136). Uskladiščenje pomeni časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Gre za premagovanje časovnih razlik med fazami proizvodnega procesa, proizvodnjo in porabo (Logožar in Ogorelc 2002, 101). Skladiščna podjetja, ki imajo specializirane naprave in usposobljeno delovno silo, omogočajo strokovno hrambo blaga (ibidem 2002, 101). Dolžnosti skladiščnika (ibidem 2002, ): - da ravna s stvarmi kot dober gospodar, - da obvaruje pravice deponenta nasproti prevozniku, - da nemudoma proda blago, če začnejo nastajati neprepričljive spremembe, in preti nevarnost uničenja, - da zavaruje stvari, če je tako dogovorjeno, - da opozori deponenta na hibe ali naravne lastnosti stvari oz. na slabo embalažo, zaradi katerih utegne priti do škode. 5.4 Carinski postopki Obrazec, ki se uporablja kot pisna carinska deklaracija pri vseh carinskih postopkih in pri ponovnem izvozu, je enotna upravna listina (EUL; prej imenovana ECL enotna carinska listina (Logar 2004, II/1). Po 17. tč. 4. čl. zakonika carinska deklaracija pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisani način izrazi voljo dati blago v določen postopek. Deklarant je po 18. tč. 4. čl. zakonika oseba, ki izdela carinsko deklaracijo v svojem imenu, ali v imenu katere je izdelana carinska deklaracija ( ibidem, I/2). EUL se predloži v setih, ki jih sestavljajo izvodi, potrebni za izvedbo formalnosti za carinski postopek, za katerega se mora predložiti blago (208. čl izvedbene uredbe). Tehnične značilnosti obrazca EUL (barve, samokopirna polja, format, kvaliteta papirja) so natančno določene (210. čl. izvedbene uredbe) ( ibidem 2004, II/2-3). Po 68. členu zakonika lahko carinski organi zaradi preverjanja sprejetih deklaracij (ibidem 2004, II/8): - preverijo dokumente, ki se nanašajo na deklaracijo, in dokumente, ki so ji predloženi. Od deklaranta lahko zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji,

27 27 - pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja. Kadar se carinska deklaracija vloži v Republiki Sloveniji, mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku ( 6. čl. pravilnika o izpolnjevanju upravne listine in računalniški menjavi podatkov ter o drugi obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih) (Mramor 2004, VII/2). Po 4. čl. pravilnika dovoljenje za vlaganje carinskih deklaracij z uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov izda Generalni carinski urad (Logar 2004, III/1) Izvoz Izvoznik je oseba, ki je lastnik blaga oz. razpolaga z blagom, ki se izvaža, v trenutku sprejema izvozne carinske deklaracije in za katerega je bil deklaracija vložena (Stupica 2002, 111). Izvozna deklaracija se vloži na sedežu izvoznika oz. na krajevno pristojni carinarnici Postopek izvoza pomeni izpolnitev formalnosti, vključno s plačilom izvoznih dajatev in ukrepi trgovske politike, da domače blago zapusti carinsko območje. Izvoz blaga je dovoljen, če blago zapusti carinsko območje v stanju, kot je bilo v trenutku sprejema izvozne carinske deklaracije (ibidem 2002, 111) Uvoz Izraz uvoz pomeni sprostitev blaga v prost promet in začasni uvoz ter druge carinske postopke, pri katerih lahko nastane carinski dolg. Blago se lahko uvaža iz katerekoli države, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno (Košir 1999, 93). S postopkom rednega uvoza dobi carinsko blago status domačega blaga. Deklarant izvede formalnosti glede uvoza blaga, carinski zavezanec pa plača uvozne dajatve in izpolni druge ukrepe trgovinske politike (Stupica 2002, 86). Uvozno blago izgubi status domačega blaga v naslednjih primerih (ibidem 2002, 86): - z umikom deklaracije po prepustitvi blaga, - ob povrnitvi ali odpustitvi carinskega dolga v okviru postopka uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz, - če blago uvoznik zavrne, ker je bilo v času sprejema deklaracije poškodovano oz. ne ustreza pogodbi itd. - če se zavrnjeno blago izvozi iz Slovenije, uniči pod carinskim nadzorom ali vnese v prosto carinsko cono ali carinsko skladišče.

28 5.4.3 Tranzit 28 Carinsko blago pod carinskim nadzorom se lahko v okviru tranzitnega postopka prenese (Košir 1999, 185): - preko carinskega območja ali - od enega do drugega kraja na carinskem območju. Blago v tranzitu ni zavezano plačilu carine in ni predmet drugih ukrepov trgovinske politike. Tranzitni postopek se začne s prepustitvijo blaga v tranzitni postopek in se konča, ko je blago skupaj z ustreznimi dokumenti predloženo namembnemu carinskemu organu (ibidem 1999, 185). Tranzitni postopek je dovoljen za blago, ki nima prepovedi uvoza. Predmet carinskega postopka je poleg carinskega blaga tudi domače blago (npr. trošarinski izdelki), ki je deklarirano za izvoz, mora pa biti zaradi posebnih ukrepov pod strokovnim carinskim nadzorom (Stupica 2002, 112). Pomen konvencij ATA in TIR je, da poenostavljata administrativne postopke z določitvijo enotnega mednarodnega veljavnega obrazca za izvedbo postopka. Določata svoja enotna sistema garancij in omogočata hitrejši in cenejši pretok blaga (ibidem 2002, 112). Za tranzitni postopek po sistemu TIR je potreben zvezek TIR, ki ga je potrebno po končanem postopku zapreti v carinskem postopku v namembni državi (ibidem 2002, 112).

29 29 6 LOGISTIČNE STORITVE PODJETJA SEIKOMAR 6.1 Predstavitev podjetja Seikomar Podjetje Seikomar. d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1997 na podlagi dolgoletnih izkušenj lastnikov na področju logističnih storitev, s poudarkom na prekomorskih transportih in špediciji. V današnjem času vsi iščejo najkvalitetnejše in najhitrejše rešitve za poslovanje. To velja vse bolj tudi v logistiki. Pomemben je dober in strokoven partnerski odnos, ki omogoča hitrejše in kvalitetnejše logistične storitve. Storitve podjetja Seikomar obsegajo storitve na naslednjih področjih: Odpoklic blaga, Prevzem blaga kjerkoli po svetu ali v Sloveniji, Organizacija carinskega posredovanja in drugih špediterskih storitev v Sloveniji ali tujini, Organizacija ladijskega in letalskega transporta (FCL, LCL, avio), Skladiščenje v Luki Koper, Organizacija etiketiranja, sortiranja, prepakiranja ipd. v Prosto carinski coni Luke Koper, Izdelava in izpolnjevanje tranzitnih dokumentov (EUL, TIR, ), Urejevanje kargo zavarovanj, Vlaganje prošenj za inšpekcijske preglede blaga (veterinar, carina, fito-sanitarni, tržni, ), Organizacija kopenskega transporta za blago končnih koristnikov v Sloveniji in tujini, Kapilarna dostava pošiljk po Vzhodni Evropi in državah bivše Jugoslavije. Z pomočjo dobro razvejane in organizirane mreže korespondentov in partnerjev na Daljnem vzhodu (Kitajska), ZDA, Kanadi, Mehiki, nudijo celovit logistični servis na omenjenih področjih. Prednost podjetja je dobro organiziran in kvaliteten servis zbirnih kontejnerjev - LCL. Blago lahko sprejmejo v Luki Koper za vse destinacije po svetu, tako v izvozu kot v uvozu in tranzitu.

30 Logistični procesi na primeru podjetja X Podjetje Seikomar izvaja celotno logistično verigo podjetju X. Podjetje X, ustanovljeno leta 1992, je družba za direktni mareketing in je vodilno podjetje za direktni marketing v srednji in vzhodni Evropi, z lastnimi podjetji v 20 državah ter popolno razvito strukturo vključno s centri za dialog s kupci v vsaki državi, pripravo paketov za odpremo in distribucijo na dom, sprejemom in obdelavo naročil kupcev itd. Logistični proces je prikazan na primeru uvoza izdelka kitajskega dobavitelja- proizvajalca do končnega potrošnika v Vzhodni Evropi. Prikazana je uporaba multimodalnega transporta (ladijski transport in cestni transport). Povpraševanje in ponudba. Podjetje X povprašuje po ceni storitve (špediterska storitev na Kitajskem, transport iz Kitajske/luka Šanghaj do luke Koper, strošek zavarovanja od začetne do končne destinacije, špediterska usluga v Kopru, skladiščenje in manipulacije v luki Koper, carinsko posredovanje, transport iz Kopra do končne destinacije Makedonija) podjetje Seikomar (v nadaljevanju podjetje S) katero posreduje-izdela zahtevano ponudbo. Pomemben podatek je pariteta prevzema blaga, katerega urejajo Incoterms2000, in je dogovorjen med kupcem in prodajalcem blaga. V opisanem primeru je kupec plačnik storitev na pariteti EXW oz. FOB. Podjetje S izbere ladijskega in cestnega prevoznika na podlagi kvalitetnega, najhitrejšega in cenovno ugodnega servisa. Prejem in potrditev naročila. Na podlagi ponudbe, podjetje X pošlje podjetju S naročilo za odpoklic blaga, ki mora vsebovati sledeče podatke: datum naročila, vrsta transporta, pariteta, velikost transportne enote, točen naslov dobavitelja blaga, točen naziv blaga, količina in teža, dimenzije/volumen transportne embalaže, vrednost blaga, datum kdaj bo blago pripravljeno za prevzem, točen naslov prejemnika blaga, posebne zahteve. Naročniku podjetje S pisno potrdi naročilo. Kargo zavarovanje iz Šanghaja do Kopra. Podjetje S sklene zavarovanje z zavarovalno hišo, s katero ima pogodbo za kargo zavarovanje. V tem primeru nastopa podjetje S kot sklenitelj zavarovanja oziroma zavarovalec. V primeru, da zavarovalec pozabi in ne zavaruje blaga kot je bilo zahtevano s strani naročnika, ter nastane škoda na blagu, se šteje za grobo malomarnost, katero zavarovalnica ne krije kljub sklenjenemu zavarovanju špediterske odgovornosti.

31 31 Na podlagi vseh zahtevanih podatkov in dokumentov zavarovalnica izdela zavarovalno polico (Priloga 1) in jo pošlje sklenitelju zavarovanja. Predaja naročila agentu. Podjetje S sodeluje z agentom/korespondentom/špediterjem na Kitajskem, ki pokriva celoten Far East in sledi navodilom podjetja S. Podjetje S pošlje agentu naročilo, ki vsebuje vse potrebne podatke za prevzem blaga. Agent kontaktira dobavitelja in preveri ali je oziroma kdaj bo blago pripravljeno za prevzem ter ali so količine skladne z naročilom. Informacije, katere pridobi od dobavitelja, posreduje podjetju S. Podjetje S nemudoma informira podjetje X. Organizacija ladijskega transporta. Podjetje S določi ladijskega prevoznika in obvesti agenta o izbiri le tega. Agent rezervira v luki vkrcaja ladijski prostor ter pridobi informacije o datumu izplutja ladje. Na podlagi tega se dogovorita z dobaviteljem za točen datum prevzema oziroma naklada blaga ter določita velikost transportne enote kontejnerja. V primeru paritete EXW agent organizira cestni ali železniški prevoz praznega kontejnerja iz luškega terminala do mesta naklada. Blago se naloži v kontejner ter se ga dostavi nazaj na kontejnerski terminal. V primeru paritete FOB dobavitelj sam organizira prevoz praznega kontejnerja iz luškega terminala ter vrnitev polnega kontejnerja nazaj na kontejnerski terminal. Blago je potrebno izvozno ocariniti. Dobavitelj je dolžan posredovati agentu navodila za izdelavo ladijskega tovornega lista, tako imenovanega Bill of Lading (B/L) (Priloga 2). Agent navodila posreduje ladjarju. Z dnevom izplutja ladje ladjar izda 3 original B/L in kopije ter pošlje agentu. Agent jih preda dobavitelju/pošiljatelju blaga, kateri jih pošlje prejemniku/podjetju X. Predvidena pot/routing ladje iz luke Šanghaj do luke Koper je sledeča: Šanghaj - Hong Kong Chiwan Port Kelang Tanjung Pelepas - Taranto Benetke - Reka - Koper. Ladjar lahko pot ladje tudi spremeni vendar končna destinacija izkrcaja kontejnerja ostane enaka. Ladja potuje iz kitajskih luk do Kopra od 23 do 30 dni. Ladjarji ponujajo direktne in indirektne linije. Direktna linija, tako imenovana ADR (Adratic servis), je linija iz Kitajske do Kopra brez vmesnega prekrcavanja kontejnerjev. Se pravi, da kontejner potuje z isto ladjo od začetka do konca poti. Za indirektne linije ladjar uporablja pretovorne luke v Tarantu, Gioa Tauro, Malta, Haifa, kjer kontejnerje izkrcajo iz ladje ( velika ladja imenovana matica/mother vessel) na kontejnerski terminal v luki in jih vkrcajo na manjšo ladjo (feeder), ki kontejnerje pripelje v namembno luko, kar podaljša potovalni čas za kakšen dan. Potovalni čas, tako imenovani transit time, se lahko podaljša tudi iz spodaj navedenih razlogov: slabo vreme, stavke v lukah, okvara ladje,

32 havarija. 32 Podjetje S sproti obvešča podjete X o gibanju kontejnerja in predvidenem prihodu na končno destinacijo. Premikom kontejnerja lahko podjetje S sledi na internetnih straneh ladjarjev, na tako imenovanem cargo truckingu, ki pa niso vedno ažurni. Zato se je potrebno posluževati tudi drugih oblik pridobivanja informacij ( , fax, tel,) preko lastne neformalne mreže špediterjev in agentov. Ladjar obvesti špediterja/podjetje S, ki je določen kot»notify party«na B/L-u, o prihodu blaga v Luko Koper. Ladjar preda kontejner podjetju S na podlagi prezentacije seta original B/L-ov, ki jih prejme podjetje S od prejemnika blaga/podjetja X. Podjetje S ima z ladjarjem odlog plačila in sicer 30 dni. Torej plačilo voznine ni pogojeno s predajo blaga. Stroški voznine po pariteti FOB Šanghaj vsebujejo: BOF - basic ocean freight/osnovna pomorska voznina, THC - terminal handling charge/ stroški luških manipulacij, BAF - basic adjustment factor/dodatek za gorivo, CAF - currency adjustment factor/dodatek zaradi nihanja valute, ISPS - international security port surcharge/mednarodni varnostni strošek v luki. Poleg zgoraj navedenih stroškov ladjar zaračuna še strošek sprostitve blaga release. Kontejner lahko stoji poln na terminalu 5 dni nato ladjar zaračuna strošek stojnine kontejnerja demurrage. Lahko se zgodi, da carina ob prihodu kontejnerja v Luko Koper zahteva pregled kontejnerja, kar pomeni, da mora podjetje S naročiti premik kontejnerja na cariniku dostopno mesto (kontejnerji so na terminalu naloženi v višino). Če želi carina videti vso blago v kontejnerju je potrebno praznjenje kontejnerja. Skladiščenje in manipulacije. Naročilo dela v Luki Koper( premiki tovora, manipulacije) se vršijo s pomočjo luškega informacijskega programa in se morajo napovedati vnaprej vsaj en dan. Ko ladjar sprosti kontejner, podjetje S naroči delo Luki Koper za prevzem kontejnerja na terminalu in dostavo pred carinsko skladišče, kjer se ga razloži. Sledijo manipulacije (sortiranje, prepakiranje, etiketiranje, štetje, tehtanje ). V kontejnerju je ponavadi več vrst blaga, kar pomeni, da se blago sortira po različnih kriterijih (po kupcu, vrsti blaga, ). Etiketiranje je postopek označevanja blaga za različne trge. Etikete priskrbi lastnik blaga. Prepakiranje je postopek spremembe embalažne enote, ki ima za posledico spremembo carinske evidence kajti, ko blago prispe v skladišče, se v carinski evidenci vodi blago po številu transportnega pakiranja.

33 33 Naročilo in potrditev odpreme ter odprema blaga. Podjetje X posreduje naročilo za odpremo blaga podjetju S. Naročilo mora vsebovati vse potrebne podatke: datum naročila, željen datum odpreme, vrsta transporta, pariteta, velikost transportne enote, točen naziv blaga, količina in teža, vrednost blaga, točen naslov prejemnika blaga, posebne zahteve. Informacijski sistem med podjetjem S, podjetjem X in Luko Koper omogoča e-poslovanje, to je pregled nad zalogo blaga v realnem času. Sledi potrditev količine in vrste blaga ter transportnih enot, ki so na zalogi. Carinjenje blaga in organiziranje cestnega transporta. V opisanem primeru je končna destinacija blaga Makendonija. Podjetje S pripravi tranzitni dokument (Priloga 3). Tranzitni postopek se začne s prepustitvijo blaga in konča, ko je blago z ustrezno dokumentacijo predloženo namembnemu carinskemu organu. Podjetje S naroči prevoz cestnemu prevozniku kateremu posreduje vse potrebne informacije za dostavo blaga do končnega prejemnika. Nato je potrebno naročilo delo v Luki Koper za naklad blaga na kamion. Prevoznik naloži blago in podjetje S izvede tranzitni postopek pri carinskem organu. Prevoznik izpolni zvezek TIR (Priloga 4), ki ga je potrebno po končanem tranzitnem postopku zapreti v uvoznem carinskem postopku v namembni carinarnici. Zavarovanje blaga iz skladišča v Luki Koper do končne destinacije. Podjetje S nastopi zopet kot sklenitelj zavarovanja oziroma zavarovalec in posreduje zavarovalnici vse potrebne podatke za zavarovanje blaga v cestnem transportu na relaciji Koper Makedonija. Zavarovalnica izdela zavarovalno polico (Priloga 5) in jo pošlje sklenitelju zavarovanja. Nato podjetje izda račun naročniku storitve in posel je zaključen, ko le ta plača račun.

34 7 SKLEP 34 Špediter po nalogu naročnika išče najboljšo, najhitrejšo, cenovno ugodno rešitev za gibanje blaga iz odpremnega do namembnega kraja. Organizira transport, sodeluje s prevozniki, korespondenti, pristanišči, ostalimi špediterji, skladiščniki in drugimi izvajalci. Špediter je odgovoren, da pride blago od prodajalca do kupca čim hitreje in brez poškodb. Zato ima pomembno vlogo pri učinkovitosti poslovanja podjetja in mu omogoča doseganje konkurenčne prednosti. Ponudniki logističnih storitev prevzemajo vedno več aktivnosti in nalog v oskrbovalnih verigah podjetij. Le ti so primerno opremljeni in usposobljeni za reševanje logističnih problemov. Vse večje zahteve trga silijo podjetja, da za reševanje logističnih problemov svojih blagovnih tokov iščejo zunanje izvajalce. Pomorski transport je najpogostejši način prevoza v mednarodni menjavi blaga. Blago se prevaža v kontejnerjih, ki so last ladjarja. Ladjar, kot pomorski strokovnjak, priskrbi ustrezno ladjo, sposobno za plovbo. Velika proizvodna moč Kitajske ima za posledico, da skoraj vsi kontejnerski ladjarji ponujajo redne linijske prevoze iz kitajskih luk Ladjarji stalno iščejo rešitve za zmanjševanje stroškov in čim večji zaslužek, zato se odločajo za gradnjo novih ladij z večjo nosilnostjo. Zaradi neuravnoteženosti med izvozom in uvozom so razlike pri pomorski voznini zelo visoke. Skoraj polovica kontejnerjev se vrača na Kitajsko praznih. Tako je osnovna pomorska voznina za 20FT kontejner iz luke Koper na Kitajsko, v luko Šanghaj, okoli 350,00 dolarjev, iz Šanghaja v Koper pa okoli 1.300,00 dolarjev. Luka Šanghaj je poleg luk Hong Konga in Singapurja ena največjih za pretovor kontejnerjev na svetu. Cestni prevoz, kot del transporta na dobavni poti blaga, ponavadi poteka brez vmesnih manipulacij, kar poveča hitrost dobave in zmanjša možnost poškodb na blagu. Poleg tega omogoča transport od vrat do vrat in kratke dostavne roke. Letalski transport spada med najmlajšo in najdražjo obliko transporta. Blago pride na končno destinacijo hitro. Poleti so točni in redni. Za letalsko obliko transporta se podjetja odločajo v primeru zastoja proizvodnje, marketinških akcij, velike vrednosti blaga, vzorčnih pošiljk, sejemskega blaga... Transportno zavarovanje ima pomembno vlogo v mednarodni menjavi blaga. Sklenitelj zavarovanja sklene pogodbo z zavarovalnico, plača zavarovalno premijo in je v primeru nastanka škode upravičen do odškodnine. Podjetja so žal premalo osveščena glede zavarovanja tovora. Pogosto pride do napačnega tolmačenja zavarovanja odgovornosti prevoznika in kargo zavarovanja. Za udeležence transportnega procesa sta pomembni obe vrsti zavarovanja, zavarovanje prevozniške odgovornosti in kargo zavarovanje. Špediter lahko sklene z zavarovalnico tako imenovano pogodbo za zavarovanje špediterske odgovornosti. Ta krije odgovornosti za škodo, ki jo špediter povzroči pri opravljanju svoje dejavnosti. V primeru, da špediter, kljub pisnim navodilom naročnika, ne zavaruje blaga, se v primeru nastanka škode, ta ne krije iz zavarovanja špediterske odgovornosti. V tem

35 35 primeru se nezavarovanje blaga špediterja napram zavarovalnici smatra kot groba malomarnost, katere zavarovalnica ne krije. Distribucijski centri so namenjeni logističnim storitvam in distribuciji. Ponujajo skladiščne prostore, manipulacije na blagu in ostale manipulacije oziroma operacije. Distribucijski centri morajo biti skrbno načrtovani. Nuditi morajo čim boljši servis. V zadnjih letih se razvijajo kar v pristaniščih. Saj se prav tam stikajo morske in kopenske prometne poti. Tam pride do izmenjave blaga med ladjami oziroma med ladjo in kopenskim prevoznim sredstvom. Glavni cilj distribucijske logistike je priprava in dostava blaga v zahtevani količini, kakovosti in ob pravem času. Za vse omenjeno je nujno potrebna ustrezna informacijska podpora. Pomembna prednost distribucijskih centrov je, da se blago na enem mestu dokončno pripravi, da se uredijo vsi carinski postopki za distribucijo in da se iz distribucijskega centra omogoči sledljivost blaga. Hitre manipulacije transportne enote ali blaga so izredno pomembne, saj se je potrebno na vse spremembe hitro odzivati, kar povečuje prednost pred konkurenti. Skladišča, proti plačilu, omogočajo hrambo blaga. Morajo biti ustrezno opremljena za hrambo različnih vrst blaga. Enotna evropska listina je obrazec, ki se uporablja pri carinskih postopkih in mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku. Carinski organi po pregledu carinske dokumentacije le to potrdijo, zavrnejo ali zahtevajo dodatna pojasnila. V primeru zavrnitve je potrebno EUL popraviti. V primeru dodatne kontrole lahko carina zahteva pregled blaga, predložitev dodatne dokumentacije in certifikatov. Opisani praktični primer prikazuje pot blaga od dobavitelja do naročnika. Vsi logistični procesi v oskrbovalni verigi morajo biti skrbno načrtovani. Izredno pomembno je, da je naročnik storitev v vsakem trenutku dobro informiran kaj se dogaja z blagom, kje se nahaja, kajti le tako lahko planira nadaljnje procese. Tako lahko trdimo, da je izredno pomembno katerega izvajalca logističnih storitev podjetje izbere. Dobro opravljene logistične storitve predstavljajo prednost pred konkurenco.

36 POVZETEK 36 Logistični procesi predstavljajo pomemben dejavnik v gospodarstvu. Potekati morajo hitro ter zanesljivo. Podjetje skrbno izbere izvajalce logističnih storitev. Le ti so primerno opremljeni in usposobljeni za reševanje logističnih problemov. Vsi logistični procesi v oskrbovalni verigi morajo biti skrbno načrtovani. Osnovna naloga špediterja je, da s svojimi aktivnostmi zagotovi, da bo blago predano prejemniku na najhitrejši in najugodnejši način. KLJUČNE BESEDE: - logistika - špedicija - pomorski transport - cestni transport - letalski transport - zavarovanje - distribucijski center ABSTRACT Logistic activities play a key role in economy. In order to be effective, a logistic activity has to be quick and reliable. That is why a company has to choose carefully their logistic activity providers, which should be appropriately equipped and qualified for solving this types of problems. All logistic activities in a supply chain have to be carefully planed. The main and most important forwarder is to quarantee the delivery of goods to the recipient in a way that is fast, reliable and at the same time financially feasible for the recipient. KEY WORDS: - logistic - forwarding - sea transport - road transport - air transport - insurance - distribution centre

37 LITERATURA Godnič, Cvetko Tehnologija prometa. Maribor: samozal. 2. Jakomin, Livij, in Andrej Pirš Kaj moram vedeti o cestnem prometu. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet. 3. Košir, Franc Carinski postopek. Ljubljana: Center marketing int. 4. Kotler, Philip Marketing management - trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga. 5. Krajnc, Breda Kako s pomočjo logistike povečati konkurenčnost.logistika & transport 09: Logar, Monika Enotna upravna listina EUL. Ljubljana: Center marketing int. 7. Logožar, Klavdij, in Danilo Požar Partnerstvo v logistični dobavni verigi. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 8. Logožar, Klavdij, in Anton Ogorelc Poglavja iz poslovne logistike. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 9. Mramor, Dušan Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih. Carinski zakonih skupnosti. Ljubljana: Center marketing int. 10. Oblak, Henrik Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 11. Ogorelc, Anton Organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 12. Ogorelc, Anton Upravljanje poslovne logistike. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 13. Ogorelc, Anton Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 14. Pavić, Drago Pomorsko osiguranje. Zagreb: Stručna biblioteka zajednice osiguranja imovine i osoba. 15. Pirš, Andrej Transportno zavarovanje. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet. 16. Pavliha, Marko Prevozno pravo. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 17. Pavlin, Matjaž Časopis zavarovalniške hiše Slovenica d.d. Zavarovanje odgovornosti prevoznika v cestnem prometu in zavarovanje stvari na prevozu kargo zavarovanje oktober: Senator Lines Sailing schedule. July > September 2003: Stupica, Žiga. (2004). Uvozne in izvozne dajatve pri špedicijskih poslih (online). Dostopno na ( ). 20. Slovenica. (2005). Transport blago na prevozu (online). Dostopno na ( ) 21. Slovenica. (2005). Transport odgovornost (online). Dostopno na ( ) 22. Urbanija, Anamarija Kako s pomočjo logistike povečati konkurenčnost. Logistika & transport 09: Zelenika, Ratko Međunarodna špedicija. Rijeka: Ekonomski fakultet sveučilišta. 24. Zupančič, Samo Ekonomika transporta. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 25. Interni podatki podjetja Seikomar.

38

39 2

40 3

41 4

42 5

43 6

44 7

45 8