Limba [i literatura rromani

Ionel Cordovan * Noemi Palfi-Tama[ Limba [i literatura rromani pentru anul VI de studiu I rromani hib thaj i literatùra vaò o Òovto siklœvipnasqo berò Ministerul Educa]iei, Cercet`rii [i Tineretului

Ionel Cordovan * Noemi Palfi-Tama[ Limba [i literatura rromani pentru anul VI de studiu I rromani hib thaj i literatùra vaò o Òovto siklœvipnasqo berò 2008 Bucure ti: Editura VANEMONDE

Manualul a ap rut, ca material colar auxiliar, Ún cadrul parteneriatului dintre Ministerul Educa iei, Cercet rii i Tineretului i Reprezentan a UNICEF Ún România. Manualul respect obiectivele, cerin ele i con inuturile din programa colar de clasa a VI-a. Referen i: conf. dr. Gheorghe Sar u, Universitatea din Bucure ti prof. Borcoi Jupter, Liceul Teoretic N. Iorga Boto ani Autori: Ionel Cordovan, Noemi Palfi-Tama Ilustra ii i copert : pictorul rrom Eugen Raportoru Descrierea CIP a Bibliotecii Na ionale a României CORDOVAN, IONEL I rromani hib thaj i literatùra vaò o Òovto siklœvipnasqo berò / Ionel Cordovan, Noemi Palfi-Tama. - Bucure ti : Vanemonde, 2009 ISBN 978-973-1733-06-7 I. Palfi-Tama, Noemi 811.214.58(075.33) Layout: Victoria Dumitrescu DTP: Dan Gl van ISBN 978-973-1733-06-7 Editura: VANEMONDE

Ionel Cordovan, Noemi Palfi-Tama I rromani hib thaj i literatùra vaò o Òovto siklœvipnasqo berò * Limba i literatura rromani pentru anul VI de studiu 2008 Bucure ti: Editura VANEMONDE

GELEM, GELEM... (O rromano hìmno) 1. Gelem, gelem lungone dromença, Maladilem baxtale rromença, A, rromalen, kaapplear tume aven, E caxrença, bokhale havença? R.: Haj, haj, rromalen Haj, haj, havalen... (duj var) 2. Sasas vi man bari famìlia, Mudardæs la i kali legìa. Sarren hindæs, vi rromen vi rromn n, MaÒkar lenapplee vi tikne havorren. R.: Haj, haj, rromalen... 3. Putar, Devla, te kale udara, Te Òaj dikhav mirre familia, Palem ka av lungone dromença, Thaj ka phirav baxtale rromença! R.: Haj, haj, rromalen... 4. Opre, rroma, si o vaxt akana, Ajde mança sa e lumæqe rroma! O kalo muj thaj e kale jakha, Kamava len sar e kale drakha. R.: Haj, haj, rromalen... ANENAS KE...? Ka-e Rromenqo MaÒkarthemutno Kongrèso, inkerdo k-i Lòndra, anapple-o berò 1971, læs pes i decìzia so o oxto Òtartonaj te avel E Rromenqo MaÒkarthemutno Dîves. Sa atùn sas adoptisardo e rromenqo maòkarthemutno hìmno, i gili Gelem, gelem.... Kadaja gili sas gilabavdi kaapplear i Olivera Vù o, anapple-o prin ardo jugoslavikano fìlmo, Arakhlem vi baxtale rroma (1967). 4

L1 O DURÆRDO MILAJ O tato milaj e bare dîvesença agorisardæs pes. Avilæs o durærdo milaj. Akana avri si maj Òudro. Si o vaxt kana e manuòa kiden e drakha, e vurdonença phiraven palal o kÿmpo e bràzbe, o kukurùzo, e semìnce, e kolompìræ thaj aver. O durmilaj si jekh barvalo beròivaxt. I septèmbra, o jekhto hon e durmilajesqo, si o hon kana e siklœvnæ thaj le siklœvne an k-i Òkòla thaj le havorre an k-i xurdelin. Si deòupan septèmbro. Anapple-e Òkolaqi bar le siklœvne thaj le siklœvnæ si loòale ke palem Òirdæs i Òkòla. Duj amala, o Bòbi, jekh siklœvno Òovto klasaqo, thaj i Krìna-jekh siklœvni eftato klasaqo, den dùma. - Bòbi, so miòto si ke palem Òirdæs i Òkòla, phenel i Krìna. But aâukerdem te Òaj dikhav mirre amalen thaj mirre siklærnen. But kamav te drabarav parami a thaj poezìe anapple-i rromani hib! Tu so aâukeres kaapplear o nevo Òkolaqo berò? - Krìne, vi me kamav te drabarav rromane parami a, tha maj but kamav te siklœvav palal e rromenqi història. Anapple-i kadaja Òovto klàsa me siklœvava palal amari història. Si but importànto te prin aras amari història! - Va, va! Avka si! Vi amen si amen jekh purani història. Dikh, avilen vi aver amala. Kamav te av te vakærav vi lença. - MiÒto, Devleça! - Devleça! Savorre siklœvne thaj siklœvnæ gele penqe klasaapplee te vakæren penqe siklærnença so maj kerde von thaj so von kerena... (Kaapplear i Noemi Palfi-TamaÒ) 5

LAVA MA KAR E LAVA... o durærdo milaj - o angloivend, o durmilaj o kÿmpo - o vazi o kukurùzo - bòbo, misìri avka - kadæ tha - ama e bràzbe - loli ropàni kolompìri - pi uka, pitºka, phuvæqi phabaj, phuvælo PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Palal savo beròivaxt vakærel pes anapple-o kadava tèksto? 5. Save si e durmilajesqe hona? 6. Kon gelæs Òkolaapplee? 7. Sar bu hon le amalen? 8. So kamel i haj te siklœvel k-i Òkòla? 9. Tha o havo? 10. So phenel o havo ke si but importànto te prin arel? 11. Tume so patæn: si importànto te prin aras amari història? Sosapplear? TE SIKLŒVAS KHETHANES! Palal sar dikhlæm anapple-i Òtarto thaj pan to klàsa, si te xramosaras la hes e vortogtràme. Drabaren e propozìcie: Anapple-e Òkolaqi bar le siklœvne thaj le siklœvnæ si loòale ke palem Òirdæs i Òkòla. But kamav te drabarav parami a thaj poezìe anapple-i rromani hib. Anapple-i kadaja Òovto klàsa me siklœvava palal amari història. Anapplea e propozìcie save sas xramosarde maj opre si trin vortogràme: anapple-e Òkolaqi bar, anapplei rromani hib thaj anapple-i kadaja Òovto klàsa. Kadala trin vortogràme xramosarden pen palal nìòte règule: anapplea e Òkolaqi bar = anapple-e Òkolaqi bar, anapplea i rromani hib = anapple-i rromani hib thaj anapplea i kadaja Òovto klàsa = anapple-i Òovto klàsa. I kràtima, vaj o thavorro, thol pes kana xasardæs pes vareso anapplear jekh lav, kana malaven pen e lava, butvar ka-o agor jekhe lavesqo kaj beòel anglal jekh artìkulo: o, i, e, ël. 6

Eksèmpluræ: anapplea o fòros = anapple-o fòros anapplea i klàsa = anapple-i klàsa anapplea e gava = anapple-e gava anapplea ël diza = anapple-ël diza anapplea jekh berò = anapple-jekh berò = an-jekh berò kaj o dad = ka-o dad = k-o dad kaj i daj = ka-i daj = k-i daj kaj e phrala = ka-e phrala = k-e phrala kaj ël phenæ= ka-ël phenæ = k-ël phenæ pa o drom = p-o drom pa i phuv = p-i phuv pa e khera = p-e khera pa ël droma = p-ël droma da aòti xramosarel = d-aòti xramosarel na aòti xal = n-aòti xal kaj aòti al = ka-aòti al = k-aòti al kaj aòti te avel = ka-aòti te avel = k-aòti te avel SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Keren propozìcie e vortogramença: anapple-o, anapplea i, anapple-ël, kaj o, ka-i, k-e, pa-o, p-i, pa e, p-ël. 2. Thon i vortogràma savi trobal anapple-e propozìcie: p-ël, d-aòti, k-o, anapple-i, p-i. Devla, na mar man kadæ, kòrkorro... droma! Mirro dad al... fòros te rodel butî. Avel o milaj, kerav butî... raj. O havo al... klàsa te drabarel lila. Arakhlem la... ùlica / Kindem laqe lubenìca. I GINAVNI I ginavni si e vakæripnasqi rig kaj sikavel o gin, kazom butæ vaj ene si anapple-o vakæripen vaj theren von. I ginavni Òaj te avel: I. I kardinàlo ginavni: sikavel o gin. Drabaren e propozìcie! Amen si amen jekh guruvni, duj grasta, trin bale, Òtar papinæ, pan baòne thaj Òov kaxnæ. Tumen si tumen efta bakræ, oxto buznæ, enæ ra næ thaj deò baòne. BiÒ ene gele anapple-o fòros thaj jekh Òel a hile khere. E alava: jekh, duj, trin, Òtar, pan, Òov, efta, oxto, enæ, deò, biò, jekh Òel sikaven o gin. Kadala lava si kardinàlo ginavnæ. 7 3 9 2 5 1 8 10 4 6 7

1 - jekh 2 - duj 3 - trin 4 - Òtar 5 - pan 6 - Òov 7 - efta 8 - oxto 9 - enæ 10 - deò 11 - deòujekh 12 - deòuduj 13 - deòutrin 14 - deòuòtar 15 - deòupan 16 - deòuòov 17 - deòuefta 18 - deòuoxto 19 - deòuenæ 20 - biò 21 - biò thaj jekh vaj biòujekh 22 - biò thaj duj vaj biòuduj 23 - biò thaj trin vaj biòutrin 24 - biò thaj Òtar vaj biòuòtar 25 - biò thaj pan vaj biòupan 26 - biò thaj Òov vaj biòuòov 27 - biò thaj efta vaj biòuefta 28 - biò thaj oxto vaj biòuoxto 29 - biò thaj enæ vaj biòuenæ 30 - trinvardeò vaj trænda 31 - trinvardeò thaj jekh vaj trændujekh... 40 - ÒtarvardeÒ vaj sarànda 41 - ÒtarvardeÒ thaj jekh vaj saràndujekh... 50 - pan vardeò vaj peìnda 51 - pan vardeò thaj jekh vaj peìndujekh... 60 - ÒovardeÒ 61 - ÒovardeÒ thaj jekh... 70 - eftavardeò 71 - eftavardeò thaj jekh... 80 - oxtovardeò 81 - oxtovardeò thaj jekh... 90 - enævardeò 91 - enævardeò thaj jekh... 100 - jekh Òel 200 - duj Òela 300 - trin Òela 400 - Òtar Òela 500 - pan Òela 600 - Òov Òela 700 - efta Òela 800 - oxto Òela 900 - enæ Òela 1000 - jekh mìja; jekh xìlæda E kardinàlo ginavnæ Òaj te aven: sade ginavnæ, kerdine anapplear jekh lav: jekh, Òtar, oxto, deò, biò, trænda, sarànda, peìnda, Òel, mìja thaj aver; buxle ginavnæ, kerdine anapplear duj vaj maj but lava: deòutrin, deòuòov, biò thaj efta = biòuefta, trin Òela thaj eftevardeò thaj duj, trin mìje efta Òela trinvardeò thaj enæ thaj aver. II. I ordinàlo ginavni sikavel sar thavden e butæ vaj e ene. Drabaren e propozìcie: O dujto havo si khere, thaj o trinto gelæs Òkolaapplee. O deòudujto kher si lesqo. O jekh Òel thaj pan vardeòto siklœvno si anapple-i Òovto klàsa. 8

E alava dujto, trinto, deòudujto, jekh Òel thaj pan vardeòto, Òovto sikaven i òrdina. Von si ordinàlo ginavnæ. I ordinàlo ginavni formisarel pes kaapplear i kardinàlo ginavni: duj - dujto, trin - trinto, Òov - Òovto, deòuduj - deòudujto, jekh Òel thaj pan vardeò - jekh Òel thaj pan vardeòto. KLASAQE BUTÆ 1. Xramosaren anapple-e lava e kardinàlo ginavnæ kaapplear 1 kaj 30! 2. Xramosaren lavença kadala kardinàlo ginavnæ: 9, 12, 18, 21, 25, 32, 44, 56, 76, 84, 99, 102, 148, 358, 1011, 2379, 10000. 3. Keren e ordinàlo ginavnæ kaapplear kadala kardinàlo ginavnæ: 3, 13, 23, 30, 42, 63, 90, 100, 299, 312. 4. So anen tume pala i Ìndia? Kaapplear aven e rroma?. 9

L2 I RROMANI THAJ I RUMUNIKANI HIB Amare duj amala, o Bòbi thaj i Krìna, aresle svàko eno anapple-e pesqi klàsa: o Bòbi anapple-i Òovto klàsa thaj i Krìna anapple-i eftato klàsa. Von xudinde e rajnæapplear e pustika vaò svàko disciplìna: i rromani hib, e rromenqi història, i rumunikani hib, i matemàtika, i fìzika, i anglikani hib, i geografìa, i biologìa. P-o drom karing o kher, o Bòbi, i Krìna thaj aver amala paruven alava palal sar sas anapplejekhto Òkolaqo dîves. - Krine, dikh, xudem lil vaò e rromenqi història. But kamav te sikœvav anapplear kadava lil. - Va, vi me xudem kadava lil! Anapplea kadava lil tu arakhesa but informàcie palal amari orìgina, e tradicionàlo butæ e rromanqe thaj aver. O Geòrge, jekh raklo, pu hlæs len: - Sosapplear tume siklœn i rromani hib thaj e rromenqi història? - Ame siklœvas i rromani hib thaj i història e rromenqi sosapplear ame sam rroma, phenel i Krina. Tu sosapplear siklœves rumunikani hib? - Meee... sem rumùno! Va, kadæ si! Sarkon eno kampel te siklœvel pesqi hib. - Dikhes, Geòrge, but manuòa na xakæren kadaja butî: ame e rroma ivas anapple-i Rumùnia, siklœvas vi e rumunikani hib, tha kampel te siklœvas vi amari dajaqi rromani hib, phenel o Bòbi. - Anapplea kadava berò, me kamav te av k-o Themutno Konkùrso e Rromane hibæqo, phenel i Krina. - Kaj, k-o Themutno Konkùrso e Rromane hibæqo? - pu hel o Geòrge. - Va, kothe aven but have thaj haja anapplear savorro them. - Atùn vi me kamav te av k-o Themutno Konkùrso e Rromane hibæqo, phenel o Geòrge. - Atùn si te siklœves zorales miòto, phenel o Bòbi. - Va, va, kadæ si! 10

Amare trin amala gele khere sa vakærindoj palal i rumunikani thaj i rromani hib. Anapple-o kolaver dîves von avile palem k-i Òkòla te siklœven palal... i navni, palal i paònavni thaj aver la he butæ. (Palal o Jonel Kordovàn) LAVA MA KAR E LAVA... pustika - Òkolutne lila paruven alava - vakæren, den dùma kampel - trebal, si te xakæren - xatæren, xa aren dajaqi hib - dajutni hib Themutno Konkùrso - Olimpiàda navni - subtantìvo paònavni - adâektìvo PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Anapple-i savi klàsa si o Bòbi thaj i Krìna? 5. Save lila xundinde von e rajnæapplear? 6. Anapplear savo lil kamel o Bobi te siklœvel? 7. So informàcie Òaj arakhela o Bobi anapple-e rromenqi historiaqo lil? 8. Sosapplear o Bòbi thaj i Krìna siklœven i rromani hib thaj le rromenqi història? 9. Kaj kamel i Krìna te al kadava berò? 10. Tha o Geòrge? 11. Palal so siklile von anapple-o kolaver dîves? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I. O VAKÆRIPEN 1. Sa o vaxt kana del pes maj dur nìòte informàcie si jekh vakæripnasqi situàcia. O vakæripen Òaj te avel: E dujenqo vakæripen: kana duj vaj maj but ene paruven lava maòkar lenapplee. E jekhesqo vakæripen: kana jekh eno vakærel thaj kolaver ene i phenen khan. 2. O vakæripen Òaj te kerel pes: a. Ka-o paòaripen: e manuòa kaj vakæren si jekh paòal okolaver. b. Ka-o duræripen: ka-o telefòno ka-o internèto ka-o fàkso 11

c. Labærindoj / utilizisarindoj: e cirkulaciaqe sèmnuræ afìòuræ / plakàturæ nevimata / Òunimata dudale sèmnuræ reklàme 3. E vakæripnasqe elemènturæ si: o eno kaj vakærel / del i informàcia: O VAKÆRNO o eno kaj aòunel / xudel informàcia: O UNÆRNO i informàcia: O VAKÆRIPEN / O PHENIPEN Anapple-e dujenqo vakæripen o vakærno Òaj te avel Òunærno, haj o Òunærno Òaj te avel vakærno. Kaj o vakæripen te Òaj avel xatærdo, si te ka-e vakærnes thaj e Òunærnes te avel len jekh vakæripnasqo kòdo. Kadava kòdo Òaj te avel i hib, e vastesqe sèmnuræ, e irkulaciaqe sèmnuræ, o alfabèto Mòrse th.a. Te e vakærnes thaj e Òunærnes na si len jekh vakæripnasqo khethano kòdo, atùn o vakæripen na Òaj avel xatærdo. II. I NAVNI / O SUBSTANTìVO Si e vakæripnasqi rig, kaj anaværel ivutre, butæ, naturaqe fenomènuræ. E navnæ Òaj te aven: 1. Palal o ling e navnænqo: a. MurÒikane navnæ: lil, drom, amal, o Bòbi, rrom, o Geòrge, phral, dand, gono, raklo, havo, phralipen th.a. b. uvlikane navnæ: daj, haj, phen, rakli, luludî, i Krìna, rroj, rajni, hib, història, klàsa th.a. 2. E khethane thaj e ververutne navnæ a. Khethane navnæ (xramosaren pen tikne grafemença): amalin, rakli, grast, buzni, phral, bibi, kak, bori, phabaj, raklo. b. Ververutne navnæ (xramosaren pen bare grafemença): i Krìna, o Bòbi, o Geòrge, i Rumùnia, i Evròpa, o Mädälin. 3. E ivdisarde thaj e bi ivdisarde navnæ: a. E ivdisarde navnæ (si len odî / dùxo): manuò, ruv, phral, siklærno, buzno, bakri, i Krìna, o Bobi, dad, daj thaj aver. b. E bi ivdisarde navnæ (na si len odî / dùxo): manro, mas, lil, vurdon, klàsa, Òkòla, jag, rroj, dand, vast, skamin, zor thaj aver. SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Thon anapple-ël u e thana e trebutne alava : O manus kaj vakærel si.... O manuò kaj aòunel si.... Ka-o duræripen Òaj vakærel pes ka-o...,...,.... E dujenqo vakæripen Òaj te avel kana.... E jekhesqo vakæripen si kana.... 12

2. Pheren / kompletisaren anapplea e tumare Òtartorre e dujenqo vakæripen: O B@BI:... I KRÌNA: - Savorro milaj semas mirre bibæapplee! O B@BI:... I KRÌNA: - Kerdem verver butæ: drabardem parami a, thovdem gada, vastdem laqe te kerel xaben. O B@BI:... I KRÌNA: - Va, but aâukerdem te Òirdel i Òkòla te dikhav mirre amalen. 3. Ker jekh vakæripen tire amalença bi te utilizisares e alava! 4. Alosar e navnæ anapplear o telutno tabèlo palal o dino modèlo: lil, pustik, drom, amal, o Bòbi, rrom, o Geòrge, Rumùnia, phral, dand, gono, raklo, havo, phralipen, daj, haj, phen, rakli, luludî, i Krìna, rroj, rajni, hib, història, klàsa. E ivdisarde navnæ E bi ivdisarde navnæ muròikane uvlikane muròikane uvlikane amal daj lil luludî 5. Alosaren e navnæ anapplear o tèksto I rromani thaj i rumunikani hib! 6. Phenen so tume dikhen kathe? So keren e siklœvne? 13

L3 KAMAV TE ARESAV SIKLÆRNO! Sasas jekhvar jekh havo efta beròenqo. Les sasas les kale bala, bare thaj kale jakha, thule phovæ. Les sasas les jekh kovlo vak thaj jekh Òukar asaipen. Na kamelas te phenel khan ; vakærelas nùmaj atùn kana sas pu hlo. Vov sasas kanutno, godæver thaj amalikano. Sasas les duj vasta, duj punre, duj jakha, duj kana, pan naja jekhe vastesapplee, sas jekh havo sar orsavo havo. Sathaj vov sas jekh cÿra verver. Kadava havo, o Mädälin, gelæs vaò jekhtovar k-i Òkòla. Sasas lesqe cÿra dar sosqe vov na sasas k-i xurdelin thaj vov i anglæs sar si k-i Òkòla. Vov aòundæs pesqe amalenapplear so k-i Òkòla irinel pes, drabarel pes, rangærel pes... Nakhlæs jekh hon, nakhlæs duj, nakhlæs maj but... o havo alas thaj avelas Òkolaapplear. E havesqi daj kamelas so laqo havo te al Òkolaapplee te siklœl lil, te avel loòalo anapple-e pesqo tràjo. I daj dikhlæs so o havo si ruòlo thaj pu hlæs les sar pu helas les savorre d sesapplee: - Mirro havo, so kerdæn tu ad s Òkolaapplee? - Rangærdem, daje, kheldem man, xramosardem thaj drabardem. Xramosardem maj but sar i. Te o havo phendæs e dajaqe k-o Òird loòalo so vov rangærdæs, xramosardæs thaj kheldæs pes, akana na maj xatærdæs pes i loò anapple-e lesqo vak. I daj læs sæma kadala butæapplee thaj palem pu hlæs les: - Mirro havo, sosapplear sanas ruòlo kana phendæn so tu drabardæn Òkolaapplee? O havo a hilæs jekh cÿra, dikhlæs anapple-e pesqe dajaqe jakha thaj phendæs lokhes: - Daje, mirri silærni si la hi, tha sosapplear ma mothovel voj kadæ sar vi ame mothovas khere? Me i xatærav so voj phenel. Sar te siklœvav me te drabarav kana me i xatærav la? I daj, dikhindoj anapple-e havesqe jakha, na anglæs so te amboldel le havesqe. Pala cÿra vaxt, i daj arakhlæs pesqe lava thaj phendæs: - Mirro havo, tiri siklærni si ga i, voj i anel amari rromani hib. Tire Òkolaapplee na si rromane siklærne. Te kames te vastdes avere haven sar tu, trobal te as Òkolaapplee te areses tu siklærno thaj te mothoves rromanes e havença. Kames tu kadaja butî? - Va, kamav, avelas miòto te as k-i Òkola thaj te xakæres so phenen kodola kaj siklæren tut. Me ka av Òkolaapplee te aresav siklærno rromane hibæqo. (palal i Noemi Palfi-TamaÒ) 14

LAVA MA KAR E LAVA... vak - glàso kanutno - savo kandel irinel - xramosarel, kalærel rangærel - farbisarel ruòlo - xolæriko mothovel - vakærel, del dùma, sborizel te xakæres - te xatæres me ka av - me ava PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Sar sas o havo kadava tekstosapplear? 5. Sar akharel kadale haves? 6. Sosapplear kamelas i daj te al laqo havo ka-i Òkòla? 7. Sosapplear sas o havo xolæriko? 8. So phendæs i daj pesqe havesqe? 9. Kamel o havo te aresel siklærno? Sosapplear? 10. So trebal te kerel o havo te aresel siklærno? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I. E MANU ESQI DESKRÌPCIA Kana keras varekasqi deskrìpcia, si te labæras / utilizisaras duj karakterìstike: a. Fìziko karakterìstike: si e karakterìstike save dikhen pen. Kadala karakterìstike si sikavde utilizisarindoj e paònavnæ: baro, tikno, zèleno, kalo, parno, xarno, lùngo, maòkarutno, buxlo, sano th.a. b. Moràlo karakterìstike: si e karakterìstike save na dikhen pen, tha si xatærde e averenapplear. Kadala karakterìstike si sikavde utilizisarindoj e paònavnæ: amalikano, butærno, godæver, xarano, kanutno, aâukæralo th.a. II. I NAVNI Si la e kadala gramatikane kategorìe: Artìkulo: o definìto artìkulo thaj o bidefinìto artìkulo O ling: o muròikano ling thaj o uvlikano ling O gin: o jekhipen thaj o butipen O kèzo: o Nominatìvo, o Akuzatìvo, o Genitìvo, o Datìvo th.a. 15

1. Le navnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen Le muròikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen, kadala agorimata: Jekh konsonànta: phral, thud, gad, gav, vast, rrom, grast th.a. I vokàla -o: havo, raklo, ga o, gono, udarno, astarno th.a. I paòkonsonànta -j: muj, naj, raòaj, raj, ÒoÒoj th.a. I vokàla -i: pani, sastri, dî th.a. O sufìkso -o(s): dòktoro(s), dialèkto(s), fòro(s), hotèlo(s) th.a. O sufìkso -ipen/-mos: phralipen/phralimos, Òukaripen/Òukarimos, ternipen/ternimos O sufìkso -àri: kalendàri, veòàri, masàri th.a. O sufìkso -tòri: bikinitòri, krisnitòri th.a. 2. Le navnnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o butipen Le muròikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o butipen, kadala agorimata: E navnæ agorisarde anapple-jekh konsonànta lien i vokàla -a ka-o butipen: phral-phrala, thudthuda, gad-gada... E navnæ agorisarde anapple-i vokàla -o lien i vokàla -e: havo-chave, raklo-rakle, ga o-ga e, gonogone... E navnæ agorisarde anapple-i paòkonsonànta -j lien i vokàla -a: muj-muja, naj-naja, raòaj-raòaja... E navnæ agorisarde anapple-i vokàla -i lien o diftòngo -æ: pani-panæ, sastri-sastræ, dî-dæ... E navnæ agorisarde anapple-o sufìkso -o(s) lien -uræ: pòdo(s)-poduræ, kumnàto(s)-kumnàturæ, fòro(s)- fòruræ... E navnæ agorisarde anapple-o sufìkso -ipen/-mos lien -mata: phralipen/phralimos-phralimata, Òukaripen/Òukarimos-Òukarimata, ternipen/ternimos-ternimata... E navnæ agorisarde anapple-o sufìkso -àri lien -àræ: kalendàri-kalendàræ, veòàri-veòàræ, masàrimasàræ... E navnæ agorisarde anapple-o sufìkso -tòri lien -tòræ: bikinitòri-bikinitòræ, krisnitòri-krisitòræ... III. O ARTÌKULO a. O definìto artìkulo vaò e muròikane navnæ, ka-o nominatìvo beòel anglal e muròikane navnæ: VaÒ o jekhipen: o VaÒ o butipen: e, le, Ÿl, ol, ël Jekhipen Butipen o manro e / le / Ÿl / ol / ël manre o rrom e / le / Ÿl / ol / ël rroma...... b. O bidefinìto artìkulo vaò e muròikane navnæ, ka-o nominatìvo beòel anglal e muròikane navnæ: VaÒ o jekhipen: jekh VaÒ o butipen: nìòte 16

Jekhipen Butipen jekh manro nìòte manre jekh rrom nìòte rroma...... IV. UVLIKANE NAVNÆ KERDINE KAappleAR E MUR IKANE NAVNÆ But uvlæne navnæ aven kaapplear e muròikane ivdisarde navnæ. Von keren pen thovindoj o sufìkso -ni ka-e muròikane navnæ. Misala / Eksèmpluræ: rrom (muròikani navni) + ni > rromni ( uvlikani navni) grast (muròikani navni) + ni > grastni ( uvlikani navni) ruv (muròikani navni) + ni > ruvni ( uvlikani navni) SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Keren e karakteristikenqi klasifikàcia e havesqi anapplear o tèksto Kamav te aresav siklærno anapple-o telutno tabèlo: Fìziko karakterìstike Moràlo karakterìstike Sas les thule phovæ Vov sas godæver...... 2. Ker i deskrìpcia tire amalesqe, labærindoj / utilizisarindoj e fìziko thaj e moràlo karakterìstike! 3. Thon o definìto thaj o bidefinìto artìkulo ka e avutne muròikane navnæ vaò o jekhipen thaj o butipen: lil, pustik, drom, amal, rrom, phral, dand, gono, raklo, havo, phralipen, amal, kurko, ruv, sap, kan, guruv, pani, sastri, veòàri, ÒoÒoj, masàri, raòaj, amalipen, fòro(s), bikinitòri, manuò, hotèlo(s). O definìto artìkulo O bidefinìto artìkulo jekhipen butipen jekhipen butipen o lil e lila jekh lil nìòte lila............ 4. Keren e uvlikane navnæ, utilizisarindoj o sufìkso -ni, kaapplear kadala muròikane navnæ: sap, ruv, ÒoÒoj, grast, xer, rrom, manuò, raòaj, raj. 17

L4 O parami àri: - Pa o plaj, p-o maj aralo, Anapple-jekh kher dudumalo Anglal, beòelas jekh buzni Kaj sas la buznorre trin: Jekh baro - maj xutævdo O maòkarutno - dilorro Thaj... o tiknorro, kaj sas les jekh beròorro. I buzni:... Tume Òukar anapple-o kher beòen, Avri, ni jekh tumenapplear te na inklel, Ni o udar tume te na putren i kana mirro vak na aòunen: - Trin Òingorrealen, trin buznorrealen, La dajaqe o udar putaren, Kë i daj anel tumenqe Patrinœrræ - anapple-ël vuòta... O ruv: - Trin Òingorrealen, trin buznorrealen, La dajaqe o udar putaren, Kë i daj anel tumenqe Patrœrræ - anapple-ël vuòta... I BUZNI THAJ LE TRIN BUZNORRE O tiknorro buznoro: - Na-i amare dajaqo vak! Phrala, o udar na putar, Aver Âigània Òaj te avel! Pesqo vak si thulo, aver! Garavel pes! Si o kirvo ruv! Na-i amare dajaqo vak, Òun!... O ruv: - Trin Òingorrealen, trin buznorrealen, La dajaqe o udar putaren, Kë i daj anel tumenqe Patrœrræ - anapple-ël vuòta... O baro buznorro thaj o maòkarutno buznorro: - Si amari daj, i daj amari si, Kaj anel amenqe xaben, voj si!... O tikno buznorro: - Vaj so maj bari xoli, Merasa me thaj i dajorri!... I buzni: - Maxrime aj xoxavno so san Ruvea, mirre haven xalæn! Dikhesa tu so tuqe kerav!... 18

O ruv: Ah, ah - phenelas vov zurales - Phabon mirre pirre, tu i dikhes? Thaj so dukh, thaj so tatipen! Phabon me bala thaj me dùme! Phabovav me thaj, dikh, merav, Devla, khan i ni maj dikhav! Buznie, me tumen kamav, Na mekhen man te merav! I buzni: - Haj, le buznorren te risparas len, Ni jekh var ame te na bistras len, Aven savorença te xas aj te pias, Ke le ruvesapplear ame akana xastras. (i rumunikani adaptàcia si kerdi kaapplear i Elena Nuikä; o rromano amboldipen si kerdo kaapplear o Oktaviàn Bonkulèsku) O parami àri: - O ruv tholas, bokhalo, Xalæs, pilæs, sas loòalo Thaj, sar tholas vov kadæ, Pelæs p-i jag, p-ël angara! O parami àri: - Ku havalen, siklœven! Sosapplear anapple-o ivipen Si te Òunen le maj baren Thaj lenqe lava la he! Te von, le maj barorre, Òunenas e dajaqe dùme, Von amença kathe sasas, ivipnasapplear loòajlenas! Thaj kadæ o ruv lias pesqi potîn thaj le buznæ khelde penqe loòaapplear ke xastrajle le ruvesapplear, le kirvesapplear. LAVA MA KAR E LAVA... o plaj - o kÿmpo, plàjo xutævdo - kaj xutel but, ajlœl les te khelel pes Âigània - ivutro maxrime - biuâo, ungalo pirre - punre te risparas - te liparas xastras - skäpisaras kathe - athe PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kaj beòelas i buzni? 5. Kazom buznorre sasas la buznæ? 6. Sar sasas e trin buznorre? 7. Kaj gelæs i buzni anapple-jekh dîves? 8. So phendæs i buzni e trin buznorrenqe kana gelæs? 9. Kon avilæs ka-o udar? 10. So kerdæs o ruv te Òaj te gilabel maj sanes? 11. Kon putardæs o vudar e ruvesqe? 12. Kas xalæs o ruv? 13. Sar kerdæs pesqe i buzni acipen? 19

TE SIKLŒVAS KHETHANES! I. I NAVNI Anapplea okolaver klasaqo kotor siklilæm palal e muròikane navnæ / substantìvuræ. Anapplea kadava klasaqo kotor vakærasa palal e uvlikane navnæ / substantìvuræ. 1. Le navnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen Le uvlikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen, kadala agorimata: Jekh konsonànta: kris, drakh, ik, hib, jag, jakh, ræt, tharr, patrin, piòom, phuv th.a. I paòkonsonànta -j: haj, daj, baj, rroj, phabaj, sasuj th.a. I vokàla -i: bori, bibi, buzni, bakri, dori, irikli, xoli, ku i, luludî, piri, momeli, rakli, icali, uvli th.a. I vokàla -a: famìlia, variànta, dùma, còxa, càxra, filozofìa, refòrma, telegràma, zèbra th.a. O sufìkso -ni: manuòni, rromni, guruvni, xerni, grastni, raòajni, ruvni, sapni, ÒoÒojni th.a. O agoripen -i(k): huri(k), angrusti(k), kangli(k), pori(k) th.a. O sufìkso -orri/œrri: katœrri, rromnœrri, dajorri, phenœrri, hajorri, phabajorri th.a. 2. Le navnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o butipen Le uvlikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o butipen, kadala agorimata: E navnæ agorisarde anapple-jekh konsonànta, lien i vokàla -a ka-o butipen: kris-krisa, drakhdrakha, ik- ika, hib- hiba, jag-jaga, jakh-jakha, tharr-tharra, piòom-piòoma, phuv-phuva th.a E navnæ agorisarde anapple-i paòkonsonànta -j, lien i vokàla -a: haj- haja, daj-daja, baj-baja, rrojrroja, phabaj-phabaja, sasuj-sasuja th.a. E navnæ agorisarde anapple-i vokàla -i, lien o diftòngo -æ: bori-boræ, bibi-bibæ, buzni-buznæ, bakribakræ, dori-doræ, irikli- iriklæ, xoli-xolæ, luludî-luludæ, piri-piræ, momeli-momelæ, rakli-raklæ, icali-icalæ, uvli- uvlæ th.a. E navnæ agorisarde anapple-i vokàla -a, lien i vokàla -e: famìlia-famìlie, variànta-variànte, dùmadùme, còxa-còxe, càxra-caàxre, filozofìa-filizofìe, refòrma-refòrme, telegràma-telegràme, zèbra-zèbre th.a. E navnæ agorisarde anapple-o sufìkso -ni, lien o diftòngo -æ: manuòni-manuònæ, rromni-rromnæ, guruvni-guruvnæ, xerni-xernæ, grastni-grastnæ, raòajni-raòajnæ, ruvni-ruvnæ, sapni-sapnæ, ÒoÒojni-ÒoÒojnæ th.a. E navnæ agorisarde anapple-o agoripen -i(k), lien o diftòngo -æ vaj i vocala -a: huri(k)- huræ/ hurika, angrusti(k)-angrustæ/angrustika, kangli(k)-kanglæ/kanglika, pori(k)-poræ/porika th.a E navnæ agorisarde anapple-o sufìkso -orri/œrri, lien - o diftòngo -æ: katœrri-katòrræ, rromnœrrirromnœræ, dajorri-dajorræ, phenœrri-phenœrræ, hajorri- hajorræ, phabajorri-phabajorræ th.a. 20

Te lias godæapplee! 1. E uvlikane navnæ save si len ka-o nominatìvo, jekhipen, jekh anapplear e konsonànte l, n, t, r xuden/ lien e maj butvar o agoripen -æ: mol-molæ, men-menæ, patrin-patrinæ, kat-katæ, zor-zoræ. 2. Si uvlikane navnæ save Òaj te avel len duj fòrme vaò o butipen: -a thaj -æ. Misala: bar-bara/baræ, ar- ara/ aræ, hib- hiba/ hibæ, phuv-phuva/phuvæ, suv-suva/suvæ. 3. Savorre navnæ save ka-o nominatìvo jekhipen agorisaren pen anapple-i vokàla -a si uvlikane: famìlia, variànta, dùma, còxa, càxra, filozofìa, refòrma, telegràma, zèbra. 4. Savorre navnæ save ka-o nominatìvo jekhipen agorisaren pen anapplea o sufikso -ipen/ -mos si muròikane: amalipen, phralipen, ternipen, la hipen th.a. II. O ARTÌKULO a. O definìto artìkulo vaò e uvlikane navnæ, ka-o nominatìvo, beòel anglal e muròikane navnæ: VaÒ o jekhipen: i VaÒ o butipen: e, le, Ÿl, ol, ël b. O bidefinìto artìkulo vaò e uvlikane navnæ, ka-o nominatìvo, beòel anglal e muròikane navnæ: VaÒ o jekhipen: jekh VaÒ o butipen: nìòte Jekhipen Butipen i daj e / le / Ÿl / ol / ël daja i phen e / le / Ÿl / ol / ël phenæ...... Jekhipen Butipen jekh daj nìòte daja jekh phen nìòte phenæ...... III. E DIMINÙTÌVURÆ: si alava le savenqo xatæripen/sènso si maj tikno sar e alavenqo anapplear save von aven. Eksèmpluræ / misala: phral + orro > phralorro haj + orri > hajorri E alava phralorro, hajorri si len maj tikno xatæripen/sènso sar e alava phral/ haj. E alava phralorro thaj hajorri si diminutìvuræ. 1. O alav phralorro si jekh muròikani navni / substantìvo. E muròikane diminutìvuræ keren pen e sufiksoça -orro: dand + orro > dandorro gono + orro > gonorro grast + orro > grastorro kher + orro > kherorro phuro + orro > phurorro 21

2. O alav hajorri si jekh uvlikani navni / substantìvo. E uvlikane diminutìvuræ keren pen e sufiksoça -orri / -œrri: phabaj + orri > phabajorri daj + orri > dajorri Si alava save keren diminutìvuræ anapplea o sufìkso -œrri: a. E alava save agorisaren pen ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen, anapple-i vokàla -i: rakli + orri > raklœrri dori + orri > dorœrri bori + orri > borœrri I vokàla -i, kaapplear o agor e alavenqo, thaj i vokàla o, kaapplear o sufìkso -orri del amen o diftòngo -œ. (i+o=œ) b. E alava save agorisaren pen anapple-i konsonànta l, n, t, r thaj keren o butipen anapple-o diftòngo -æ: phen + orri > phenœrri kat + orri > katœrri len + orri > lenœrri 3. Si diminutìvuræ kaj Òaj keren pen na nùmaj kaapplear e navnæ/substantìvuræ, tha vi kaapplear e ginavnæ, paònavnæ th.a.: Òtarto (ginavni) + orro > Òtartorro kalo (paònavni) + orro > kalorro parno (paònavni) + orro > parnorro loli (paònavni) + orri > lolœrri SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Alosaren anapplear o tèksto I buzni thaj e trin buznorre e uvlikane navnæ! 2. Thon o definìto thaj o bidefinìto artìkulo ka e dine uvlikane navnæ vaò o jekhipen thaj o butipen: baj, bakri, balval, bar, bibi, càxra, ik, irikli, hib, drakh, jakh, kat, katœrri, kris, khangeri, len, luludî, patrin, pori(k), phabaj, refòrma, suv, zor, Âiràfa, uvli. O definìto artìkulo O bidefinìto artìkulo jekhipen butipen jekhipen butipen i baj e baja jekh baj nìòte baja............ 3. Keren e diminutìvuræ kaapplear e uvlikane navnæ: bakri, bori, irikli, gili, kat, luludî, patrin, phuri, rromni! Misal / Eksèmplo: buzni + orri > buznœrri 22

4. Keren e diminutìvuræ kaapplear e muròikane navnæ: buzno, havo, dad, fòro, gav, ilo, kher, manuò, phral, raj, ri hino, rrom, Òil, ÒoÒoj, vuòt. Misal / Eksèmplo: bakro+ orro> bakrorro KLASAQE BUTÆ 1. Keren jekh khelipen, utilizisarindoj o tèksto I buzni thaj le trin buznorre. 2. Roden o lil kaj si xramosardi i sasti paramì i I buzni thaj e trin buznorre. Drabaren sa i parami i. 3. So anen tume palal / anapplear i istòria le rromenqi? 23

L5 I HIB RROMANI Amari hib rromani Si li jekh gudli gili! Si li i hib gilabadi, Gilabadi anapplear o gi. Si li sumnakaj or kham, Si li i hib so maj Òukar! Jekh awgin so maj gugli! Jekh rajni so maj la hi! Kon del lav rromano Si les o tràjo sar jekh suno! Anda-l sawore khera, Anda-l sawore fòruræ Sawore te akharen Ke mukhle amen le ga e Te das dùma vi ame! (Palal i Nikolèta uràru) LAVA MA KAR E LAVA... si li - voj si or - vaj awgin - avdîn del lav - del dùma, mothovel, vakærel tràjo - ivipen saworre - savorre PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Sar si i hib rromani? 5. Sar si o tràjo e manuòesqo, kaj del dùma rromanes? 6. Sosapplear akharen savorre rromen? 7. Savi rig anapplear i poezìa hajlœl tumen maj but? Sosapplear? 24

TE SIKLŒVAS KHETHANES! I. I FONÈTIKA THAJ O VORTOXRAMOSARIPEN Anapplea o alfabèto e rromane hibæqo arakhas kadala grafème: 1. E vokàle: a, e, i, o, u - arakhen pen anapple-e savorre Òtar dialèkturæ e rromane hibæqe. Misala/Eksèmpluræ: daj, momeli, rroj, trin, muj th. a. ë, Ÿ, ä - avile anapplear e balkanikane rromane dialèkturæ. Misala/Eksèmpluræ: khër (o a o lav si kher), Ÿmpäràto (o a o lav si thagar) th. a. à, è, ì, ò, ù - arakhen pen anapple-e lava save si line anapplear aver hibæ. Misala/Eksèmpluræ: variànta, zèbra, famìlia, fòro(s), herbùzo th. a. 2. E diftònguræ: æ,, î, œ, º drabaren pen: ia, ie, ii, io, iu. Misala/Ezèmpluræ: butî, butæ, d s parnœl, terdºvel (a hel) th. a. 3. E konsonànte: 22 bazutne konsonànte: b, c,, d, f, g, h, x, k, l, m, n, p, r, rr, s, Ò, t, v, z,  thaj ; Misala/Ekèmpluræ: bal, còxa, aro, dand, gad, herbùzo, xer, kan, lil, mas, nakh, papin, rovli, sap, Òil, tover, vast, zor, Âàmba th. a. 4 phurdine konsonànte: h, kh, ph, th. Misala/Eksèmpluræ: hib, kham, phuro, than th. a. 4. E postpozicionàlo konsonànte: q vaò o kèzo genitìvo thaj datìvo apple vaò o kèzo lokatìvo thaj o ablatìvo ç vaò o kèzo sociatìvo instrumentàlo 5. E paòkonsonànte: w: drabarel pes sar jekh u; inkerel o than le konsonantaqo v, anapple-i agorutni pozìcia vaj maòkar duj vokàle: anaw (i a i fòrma si anav), bow (i aci fòrma si bov), saworre (i a i fòrma si savorre), thuwali (i a i fòrma si thuvali); j: drabarel pes sar i vokàla i; inkerel o than la vokalaqo i kana arakhel pes paòal aver vokàla: daj, jekh, duj, rroj, ÒoÒoj. II. I PA NAVNI / O ADÅEKTÌVO 1. Te palemdikhas so siklilæm i akana: I paònavni si e vakæripnasqi rig kaj sikavel sar si jekh butî vaj sar si jekh eno. Amari hib rromani si li jekh gudli gili. O godæver havo al ka-i Òkòla. Man si man jekh zoralo kalo thaj u o grast. La si la jekh Ÿlto phabaj, haj les si les duj zèlena ambrola. Anapple-ël Òtar propozìcie kaj sas dine maj opre, e alava gudli, godæver, zoralo, kalo, u o, zÿlto thaj zèlena sikaven sar si i gili, o havo, o grast, i phabaj thaj e ambrola. 25

Palal sar dikhle, e paònavnæ / e adâektìvuræ beòen anglal e navnæ: gudli gili, godæver havo, zoralo, kalo thaj u o grast, zÿlto phabaj thaj zèlena ambrola. Si varesode situàcie kana e paònavnæ / e adâektìvuræ Òaj te a hen palal e navnæ: lav rromano, hib rromani, hib so maj Òukar, rajni so maj la hi. Kadala fòrme arakhas len anapplea o dialèkto vakærdo kaapplear le kÿkaværæ. 2. E paònavnænqi klasifikàcia Anapple-i rromani hib, e paònavnæ / e adâektìvuræ Òaj te aven: A. E tipikane rromane paònavnæ / adâektìvuræ a. E buxle paònavnæ / adâektìvuræ: si len Òtar fòrme ka-o nominatìvo. MurÒikano ling uvlikano ling Jekhipen kalo, parno, la ho, gudlo kali, parni, la hi, gudli Butipen kale, parne, la he, gudle kale, parne, la he, gudle Palal sar dikhlæm, kadale paònavnæ/ adâektìvuræ si len Òtar agorimata: VaÒ o muròikano ling ka-o jekhipen: -o; VaÒ o uvlikano ling ka-o jekhipen: - i; VaÒ o muròikano ling ka-o butipen: -e; VaÒ o uvlikano ling ka-o butipen: -e. b. E tang paònavæ / adâektìvuræ: si len sajekh fòrma vaò o nominatìvo, vi ka-o jekhipen, vi ka-o butipen. Vov kindæs jekh Òukar luludî vaò jekh godæver haj. La si la duj godæver have. MurÒikano ling uvlikano ling Jekhipen Òukar, nasul... Òukar, nasul... Butipen Òukar, nasul... Òukar, nasul... Eksèmpluræ / misala: Òukar, godæver, nasul, but, ku, maxrime, xancÿ, biku, tang th.a. B. E paònavnæ / adâektìvuræ line avere hib napplear a. E paòbuxle paònavnæ: si len duj fòrme ka-o nominatìvo, jekh ka-o jekhipen vi aver ka-o butipen MurÒikano ling uvlikano ling Jekhipen o zèleno vurdon i zèleno patrin o Ÿlto lil i Ÿlto phabaj Butipen e zèlena vurdona e zèlena patrinæ e Ÿlta lila e Ÿlta phabaja Palal sar dikhlæm, kadala paònavnæ / adâektìvuræ si len duj agorimata: -o: vaò o muròikano thaj o uvlikano ling, ka-o jekhipen: lùngo, dÿlgo, zèleno, gèlbeno, Ÿlto. -a: vaò o muròikano thaj o uvlikano ling, ka-o butipen: lùnga (lùngi, lùn i), dÿlga, zèlena, gàlbena, Ÿlta. b. E tang paònavnæ: si len sajekh fòrma vaò o nominatìvo, vi ka-o jekhipen vi ka-o butipen Eksèmpluræ / misala: bordo, gri. 26

SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Xramosaren anapple-o u o than i vokàla i vaj i paòkonsonànta j: O l...l anel le manuòenqe barval...pen, ma... but zor tha... ma... but god.... 2. Xramosaren anapple-o u o than i konsonànta x vaj h:...arno...orizònto...u...ur...otèlo...o...avel...odinil / dingœl...istòria...er...aben...al...urdelin ba...talo 3. Xramosaren anapple-o u o than jekh anapplear e grafème z,  vaj :...oralo prin...ardo...oj a...ukerel...ivdo...uvli bu...no u...o mù...ika...anel...èleno...ÿlto 4. Alosaren e trebutne paònavnæ anapplear i a i rig thaj thon len anapple-e u e thana anapplear e propozìcie. Les si les... thaj... drakha. Kadava grast si... thaj.... O pani si.... Amari hib... si li jekh... gili. O moxton si... vi.... E katæ si.... O havorro piel... thud thaj xal... manro. sastrutne purano gudli zoralo parno kale baro uâo gudle gudlo kovlo rromani 5. Keren i klasifikàcia e avutne paònavnænqe palal e siklile kritèrie: baro, kalo, godæver, la ho, but, gri, lolo, lùngo, dÿlgo, melalo, nasul, purano, phuro, Òukar, zèleno, Ÿlto, zinzardo, gàlbeno, pherdo, baxtalo. E tipikane rromane paònavnæ E paònavnæ line avere hib napplear Buxle Tang PaÒbuxle Tang baro godæver lùngo gri............ 6. Arakhen e paònavnæ anapplear o siklilo tèksto (I hib rromani) thaj phenen ke savo gin thaj ling si von! 27

L6 O ORRO RROM THAJ O BARVALO GA O Sas jekhvar jekh orro rrom, savo na anelas so te kerel kaj te aresel vi vov barvalo sar pesqo perutno, o ga o. Anapple-ekh d s, o ga o phendæs e orre rromesqe. - AÒun, rroma, te kames te areses vi tu barvalo sar me, bikin sa so si tut kheresapplee thaj a k-o BukurèÒti, ke na but vræmaapplee si te areses barvalo. O ga o phendæs kadala butæ asaipnaça. O rrom, kaj delas patîv pesqe perutnesqe, kerdæs so phendæs o ga o: bikindæs sa so sas les vaò jekh mìja lej thaj gelæs k-o BukurèÒti. Kothe, arakhadilæs jekhe barvale thaj but angle manuòeça. O rrom phendæs lesqe sosapplear avilæs vov k-o BukurèÒti. O but anglo thaj barvalo manuò pu hlæs e rromes: - Sode love si tut? - Si man jekh mìja lej, phendæs o rrom. - anes vareso? Kamav te dikhav sode san godæver. Me thav jekh mìja lej thaj tu thos tiri mìja lej; thav tuqe jekh pu hipen thaj te anes te des palpale lav k-o pu hipen, tire si e love te na xasardæn. - MiÒto, phenel o rrom, te aòunav o pu hipen! - Kaj si o burìko e phuvæqo? - Kathe, telal tiri khur, phenel o rrom. Te na patæs, a te dikhes! O but anglo manuò kaj na Òaj te al te dikhel e phuvæqo burìko, phendæs e rromesqe: - MiÒto, kadæ si, phenel o barvalo manuò. Akana thav tuqe aver pu hipen. Te anes te des man palpale lav, me dav tut duj mìje, te na, xasares tire duj mìje. - MiÒto, phenel o rrom. Te aòunav vi o dujto pu hipen. - Sode si kaapplear i Kali Deræv i k-i Loli Deræv? anes te phenes? - anav, phenel o orro rrom, ni maj but, ni maj frìmi sode si kaapplear i Loli Deræv i k-i Kali Deræv. Te na patæs, a te dikhes. MiÒto, phenel o barvalo manuò, kadæ si; kathe si tire duj mìje. - Raja, akana kamav te thav vi me tuqe duj pu himata. Te anes, lies mirre, Òtar mìje si tire, te na, des man tu Òtar mìje. 28

- MiÒto, phenel o barvalo manuò. Te aòunav e pu himata. - Sar akharel mirre perutnes savo phendæs manqe te avav k-o BukurèÒti ke avava barvalo? - Na anav sar akharel les. Kathe si tut Òtar mìje; akana si tut oxto mìje. Akana phen manqe vi o dujto pu hipen! - Sar akharel e raòajes save boladæs man? - Ni ke kadava pu hipen na anav te dav palpale lav. Akana si tut deòuòov mìje lej. - a es te phenav tuqe, ni me na anav sar akharel les, phenel o rrom. O rrom læs pesqe love thaj gelo k-i diz te kinel pesqe grasta, guruvnæ, bakre, bale thaj kindæs pesqe duj rromane vurdona. Areslo khere, vov rodæs pesqe jekh Òukar haj thaj kerdæs baro rromano abæv. Akana vov areslo barvalo rrom. O perutno savo phendæs le rromesqe te al k-o BukurèÒti, avilæs lesapplee te pu hel les: - Mirro ku phral, phen manqe so kerdæn te areslæn kadæ barvalo, ke me asaipnasapplee phendem tuqe te bikines sa so si tut thaj te as k-o BukurèÒti. - Mirre!a perutne!a, me naisarav tuqe vaò o la ho lav kaj dæn man, ke ad s areslem barvalo. Te kames, ker vi tu so kerdem me, Òaj te avel vi tut i baxt savi sas man. O barvalo perutno e maj barvale rromesqo gelo khere thaj bikindæs sa so sas les paòal o kher thaj gelo k-o BukurèÒti. Kathe k-o BukurèÒti, o ga o patændæs ke e ukela phiren e Òingença anapple-i porik thaj e bale e huræça k-i korr thaj sekon eno savo si bokhalo hinel pesqe te xal. Areslo k-o BukurèÒti, o barvalo ga o læs te xal thaj te piel e amalença. Na bute vræmaapplee, vov a hilo bi lovenqo thaj bi amalenqo. Vov avilo palpale khere. O sasto gav asandæs lesapplear ke so kerdæs vov kana areslæs anapplear barvalo orro thaj so kerdæs o rrom ke areslæs anapplear orro barvalo. (Palal o Jonel Kordovàn) 29

Na ker kanikasqe xÿv, ke Òaj te peres tu anapple-e laapplee! LAVA MA KAR E LAVA... perutno - manuò kaj beòel paò varekasapplee anapple-ekh - anapple-jekh sode - kazom arakhadilæs - maladilæs but vræmaapplee - but vaxtesapplee te des palpale lav - te amboldes frìmi - xancÿ, cÿra Deræv - baro pani boladæs - boldæs (e tikne haves kaj e khangeri) diz - fòros sekon - sarkon, svàko PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kasapplear si o vakæripen anapplea kadava klasaqo kotor? 5. Sar sas o rrom? 6. Tha o ga o? 7. So phendæs o ga o e rromesqe te kerel, kaj te aresel barvalo? 8. Kaj gelæs o rrom? 9. Kaça maladilæs o rrom ka-o BukurèÒti? 10. Sode pu himata thovdæs o but anglo manuò e rromesqe? 11. Sode pu himata thovdæs o rrom e but angle manuòesqe? 12. So kindæs o rrom kaapplear i diz? 13. So kerdæs o rrom kana areslæs khere? 14. So phendæs o rrom pesqe perutnesqe? 15. Kaj gelæs e rromesqo perutno? 16. Sar avilæs palpale e rromesqo perutno kaapplear o BukurèÒti? 17. So siklæripen Òaj cirdas anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I NAVNI / O SUBSTANTÌVO i akana ame siklilæm palal o kèzo nominatìvo e navnæqo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen. Akana siklœvas palal o kèzo akuzatìvo. 1. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e bi ivdisarde muròikane navnænqe / substantivurænqe E bi ivdisarde muròikane navnæ si len ka-o akuzatìvo ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e fòrme kaapplear o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu hipen so? 30

O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen so? Nominatìvo o gav e / le gava o lil e / le lila o gad e / le gada o pani e / le panæ o dand e / le danda so? Akuzatìvo o gav e / le gava o lil e / le lila o gad e / le gada o pani e / le panæ o dand e / le danda 2. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e ivdisarde muròikane navnænqe / substantivurænqe E ivdisarde muròikane navnæ na si len ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e fòrme kaapplear o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu hipen kas? Eksèmpluræ / misala: O but angle thaj barvalo manuò pu hlæs e rromes: - Sar akharel mirre perutnes savo... E alava e rromes thaj perutnes anapplear e misala dine maj opre si ka-o kèzo akuzatìvo. E ivdisarde muròikane navnæ lien ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen o agoripen -es, thaj ka-o butipen - en: O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen kas? Nominatìvo o dad e / le dada o raòaj e / le raòaja o phral e / le phrala o ÒoÒoj e / le ÒoÒoja o dòktoro(s) e / le dòktoruræ kas? Akuzatìvo e dades e / le daden e raòajes e / le raòajen e phrales e / le phralen e ÒoÒojes e / le ÒoÒojen e doktores (-os) e / le doktoruren (on) Te inkeras godæapplee! E bi ivdisarde muròikane navnæ (save na si len odî / dùxo) si len ka-o akuzatìvo sa jekh fòrme, sar si len ka-o nominatìvo. O artìkulo vaò e bi ivdisarde muròikane navnæ ka-o akuzatìvo a hel o artìkulo kaapplear o nominatìvo: o -vaò o jekhipen, thaj e / le -vaò o butipen. O akcènto ka-e bi ivdisarde navnæ, ka-o akuzatìvo, a hel kaj si vov ka-o nominatìvo. E ivdisarde muròikane navnæ (save si len odî / dùxo) xuden ka-o akuzatìvo o agoripen -es -vaò o jekhipen, thaj -en -vaò o butipen. 31

O artìkulo vaò e ivdisarde muròikane navnæ ka-o akuzatìvo paruvel pes: ka-o jekhipen thaj vi o butipen si sajekh: e / le dades - e / le daden. O akcènto ka-e ivdisarde ga ikane muròikane navnæ, ka-o akuzatìvo, perel p-i palutni silàba. SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen e muròikane navnæ anapplear o tèksto O rrom thaj o barvalo ga o thaj thon len ka-o kèzo nominatìvo thaj ka-o akuzatìvo vaò o jekhipen thaj o butipen. 2. Thon ka-o nominatìvo thaj ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) kadala muròikane navnæ: balo, bakro, berò, dand, gav, gono, manuò, pani, raklo, rrom, sap, ternipen, ivipen. 3. Thon anapplea o telutno tabèlo e trebutne fòrme: O kèzo O jekhipen O butipen o raklo e / le manre Nominatìvo o phral o lil o nasulipen e / le raklen o manro Akuzatìvo e / le phralen e / le nasulimata 32

O Åupiter Borkoj (b. 1969) O Åupiter Borkoj si biando anapple-o 14 Jùnio 1969, anapple-o gav Hlipi eni, anapplear o Âudèco BotoÒàni. Lesqo dad, o Konstantin Borkoj, sas jekh prin ardo baòavno, anglo maj but palal o anav FilandaÒ. Lesqi daj sas anapplear e ri hinærenqo næmo. Maj si les trin phenæ. Sar ke anapple-i lesqi famìlia sas sastræræ thaj baòavne, pesqe dada kamle so vov te al Òkolaapplee thaj ando berò 1987 agorisarel o Licèvo,,A.T. Laurian ka-o umal matemàtika-fìzika. Anapplea o berò 2000 al ka-e milajesqe Òkolaqe kùrsuræ vaò i rromani hib ka-o KälimänèÒti, koordonisarde e universitarone siklærnesapplear Geòrge Saräu. Sa kadæ beròesapplee, al sar siklærno rromane hibæqo, k-o Teoretikano Licèvo,, Nikolae Iorga anapplear o fòros BotoÒàni. Anapple-o berò 2002 xramosarel pes ka-i Universitèta anapplear o BukurèÒti, i specializàcia i rromani hib thaj i literatùra kaapplear o Kolègio CREDIS, siklœvipen putardo ka-o duræripen, kaj agorisarel anapple-o berò 2006 (sar jekhto agorutno maòkar e studènturæ). Anapplear o berò 2003, kerel butî vi anapple-jekh rromenqi organizàcia ka-e siklæripnasqo departamènto: I Agencìa vaò o Komunitàro Baræripen. Anapple-o berò 2007 si thanutno implementaciaqo agènto anapple-o Âudèco Bihor, anapple-o projèkto PHARE 2005 E bifavorizisarde grupurænqo edukaciaqo akcèso. Sar xramosarno thaj parami àri, von xramosardæs thaj phendæs but paramì a thaj poezìe: Sar si o nasulipen?, Duj amala, Duj have, I doò, I zor thaj i godî, O la ho amal, O biamalipen, I duti, O Òagar, O khandino havo. Kadala paramì a si andrærde anapple-o lil Rromane parami ienqo lil avri dino anapple-o fòros KluÂ-Napòka thaj koordinisardo kaapplear o Geòrge Saräu, i Marìa Koreck thaj i @lga MärkùÒ. Aver paramì a thaj poezìe xramosarde lesapplear si: O baòavno, E ruvesqo dromorro, I maj gudli pherr, E rroma, O kamipen th.a. PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Kon si tiro rromane hibæqo siklærno? Sar bu hol? 2. Prin aren tume vi aver rroma, kaj xramosaren poèzie vaj paramì a? 33

L7 O BA AVNO Sas jekhvar jekh havo, saves akhardæs les Samir. Kana kerdæs efta beròa, o Samir gelæs k-i Òkòla. Lesqi dej kindæs lesqe lilenqo gonorro, Òtartorre thaj angarne, xurævdæs les e neve gadorreça thaj vastesapplear angerdæs les i k-e Òkolaqo vudar. I phuri daj, lesqi màmi, akhardæs les laapplee thaj pal so phendæs jekh drabaripen dæs les jekh purano ruputno lovorro te avel les baxt thaj te avel les but loòalipen k-i skòla. Ka-o Òird, sas lesqe cÿra maj phares te xatærel pes e kolavere siklœvnença. Na xancÿvar vov maj xastralas p-o jekh rromano lav, tha kana i siklærni vaj lesqe amala pu henas les,,so phendæn? vov sig rodelas te amboldel ga ikanes, te la harel pesqi doò. Lokhes, lokhes, o Samir læs te kamel but i Òkòla thaj o siklæripen, tha sas les jekh pharimos. Sar inklenas avri anapplear i Òkòla, o Iòno, lesqo kolègo, Òirdelas te ingardel palal lesapplee : - O rrom, o rrom! Ad s kadja, texara kadja, vi aver amala ingardenas sar o Iòno: - O rrom, o rrom! AÒundæs vi i siklærni thaj but xolæriko cipisardæs lenapplee; thaj vi sikavdæs lenqe ke na si Òukar te phenen kadja; ke vi le rroma sar vi aver nàcie si sa manuòa thaj savorre si sajekh. But phendæs lenqe i siklærni palal e rroma thaj lenqe kulturaqe barvalimata, tha o Iòno sar kana i Òunelas. Vov thaj aver sa ingardenas : - O Rrom, o rrom! Tha akana o Samir i maj dikhelas lenapplee. Akana, jekhe kurkeça anglal o Krä ùno, i siklærni phenel: - anen ke k-o agor e beròesqo savorre sam but loòale kana aven e ivendesqe baredîvesa. Amari klàsa, sar vi aver anapplear i skòla, sam akharde k-o teàtro te baredîvesaras, te gilabas Òukar sar siklilæm k-i Òkòla, thaj o Phuro Krä ùno anela amenqe vareso dinimata. K-i Òkòla e tikne siklœvne gilabenas p-o jekh àso p-o d s jekhe muzikaqe siklærneça, savo baòavelas lença anapplear i skrìpka. 34

Akana, jekhe d seça anglal so te an k-o teàtro, avel i siklærni thaj phenel but xolæça: - Texara gilabena kòrkore, o raj o siklærno i maj aòtil te avel e skripkaça, si les jekh pharimos. Tha, te anen, maj phenel voj, te gilabena Òukar so loòalo avela o Phuro. O Samir beòel thaj godîsarel pes, palem maj beòel, maj godîsarel thaj daraça phenel: - Rajnie, siklærnie, te kamela o Phuro, aòtiv te avav me te baòavav anapplear i skrìpka mirre amalença? I rajni paòasal thaj phenel: - Te anes te baòaves anapplear i skrìpka, me pu hava e Phures, sar te na? Texarinæapplear, o Samir andæs i skrìpka, thaj barikano baòavdæs e rajnæqe jekh gili. I rajni Òunel les thaj pu hel les: - Sosapplear i phendæn vi manqe i akana ke tu anes te baòaves kadja Òukar? O Phuro aâukerel te Òunel tut! Lesqe amala pu hen vi von: - Kaapplear anes tu te baòaves kadja Òukar? Kaj siklilæn? O havorro amboldel: - Amenapplee, e rromenapplee, anapple-e savorre famìlie si p-o jekh baòavno. Me siklilem mirre dadesapplear lesqe skripkaça, thaj te maj barœvav xancÿ kinela vi manqe jekh nevi skrìpka! K-o teàtro, lenqi klàsa læs o jekhto than, thaj o Phuro dæs savorren but guglimata thaj khelnorre. Pal duj - trin d sa i siklærni avel k-i Òkòla thaj phenel: - Dikhen, e Phures ajlæs les but sar baòavdæs tumaro kolègo, o Samir, thaj bi haldæs lesqe jekh nevi skrìpka sar dinipen. Dikhen la! Pal xancÿ vaxt maj pu hel. - Kon maj anel te baòavel kadja Òukar? Tu na anes Ionea, pu hlæs i rajni pusavindoj les e jakhença. - Na, na,... i anav! Anapplear kodova d s konik i maj cipisardæs pal o Samir o rrom, von phenen lesqe akana o baòavno. Akana siklile vi lesqe amala ke varekana e manuòa, vi maj but el siklœvne si varekana sajekh, von si jekhtones havorre. (Palal o Åupter Borkoj) LAVA MA KAR E LAVA... dej - daj gadorreça - gadença na xancÿvar - butvar xastralas - skäpisarelas ingardel - cipisarel dinimata - dàruræ barikano - phutærdo; godîsarindoj ke vov si but importànto khelnorre - khelimata pal - palal bi haldæs - tradæs pusavindoj - dikhindoj vòrta 35

PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kasapplear si o vakæripen anapplea kadava klasaqo kotor? 5. So kindæs e Samirosqe pesqi daj aj dad? 6. So phendæs thaj so dæs le Samirosqe pesqi màmi? 7. Sosapplear sas maj phares le Samirosqe k-i Òkòla? 8. Sar ingardelas o Iòno palal o Samir? 9. So kerdæs i siklærni le Ionoça? 10. So phendæs i siklærni anglal o Krä ùno pesqe siklœvnenqe? 11. Sosapplear trobalas te gilaben von kòrkoro ka-o teàtro? 12. So phendæs o Samir pesqe siklærnæqe? 13. Sar sas e Samirosqe amala kana aòunden les ke baòavel? 14. Sar sas k-o teàtro? 15. So bi àldæs o Phuro e Samirosqe? 16. Sosapplear na maj cipisardæs konik palal o Samir o rrom? 17. So siklœvipen Òaj cirdas anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I NAVNI / O SUBSTANTÌVO Maj anglal siklilæm e fòrme kaapplear e muròikane navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo thaj akuzatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen. Akana dikhasa e fòrme e uvlikane navnænqe, ka-o nominatìvo thaj ka-o akuzatìvo. 1. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e bi ivdisarde uvlikane navnænqe / substantivurænqe E bi ivdisarde uvlikane navnæ si len ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e fòrme kaapplear o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu hipen so? O akcènto O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen i rroj e / le rroja i dori e / le doræ so? Nominatìvo i patrin e / le patrinæ i Òkòla e / le Òkòle i angrusti(k) e / le angrusti(k)a i rroj e / le rroja i dori e / le doræ so? Akuzatìvo i patrin e / le patrinæ i Òkòla e / le Òkòle i angrusti(k) e / le angrustika 36

2. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e ivdisarde uvlikane navnænqe / substantivurænqe E ivdisarde uvlikane navnæ na si len ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e fòrme kaapplear o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu hipen kas? Eksèmpluræ / misala: I daj kamel but pesqe haja. Kas kamel i daj? - e haja. O dad dikhlæs e bibæ anapple-o fòros. Kas dikhlæs o dad? - e bibæ Me pu hlem e hajan, kaj an. Kas pu hlem me? - e hajan Me mukhlem e bibæn te beòen tele. Kas mukhlem me? - e bibæn E alava haja, e bibæ, e hajan, e bibæn, anapplear e misala dine maj opre, si ka-o kèzo akuzatìvo. Von ambolden ka-o pu hipen kas? E ivdisarde uvlikane navnæ lien ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen, o agoripen -a (vaò e navnæ agorisarde anapple-i paòkonsonànta -j) vaj -æ thaj ka-o butipen -an (vaò e navnæ agorisarde anapple-i paòkonsonànta -j) vaj -æn: O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen i daj e / le daja i phen e / le phenæ kas? Nominatìvo i siklærni e / le siklærnæ i Âàmba e / le Âàmbe i haj e / le haja e daja e / le dajan e phenæ e / le phenæn kas? Akuzatìvo e siklærnæ e / le siklærnæn e Âamba e / le Âamban[-en] e haja e / le hajan Te lias godæapplee! E bi ivdisarde uvlikane navnæ (save na si len odî / dùxo) si len ka-o akuzatìvo sa jekh fòrme sar si len ka-o nominatìvo. O artìkulo vaò e bi ivdisarde uvlikane navnæ ka-o akuzatìvo a hel o artìkulo kaapplear o nominatìvo: i vaò o jekhipen thaj e / le vaò o butipen. O akcènto ka-e bi ivdisarde uvlikane navnæ, ka-o akuzatìvo, a hel kaj si vov ka-o nominatìvo. E ivdisarde uvlikane navnæ (save si len odî / dùxo) lien ka-o akuzatìvo o agoripen -a / -æ vaò o jekhipen thaj -an / -æn [- n] vaò o butipen. O artìkulo vaò e ivdisarde uvlikane navnæ ka-o akuzatìvo paruvel pes: ka-o jekhipen thaj vi o butipen si sajekh: e / le raklæ - e / le raklæn [rakl n]. O akcènto ka-e ivdisarde ga ikane uvlikane navnæ ka-o akuzatìvo perel p-i palutni silàba. 37

SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen anapplear o tèksto O baòavno e uvlikane navnæ thaj thon len ka-o kèzo nominatìvo thaj o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen)! 2. Thon ka-o kèzo nominatìvo thaj ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) kadala uvlikane navnæ: angrusti(k), bakri, bibi, butî, càxra, irikli, haj, drakh, famìlia, grastni, kat, rromni, suv, zor. 3. Thon anapplea o telutno tabèlo e trebutne fòrme: O kèzo O jekhipen O butipen i siklærni e / le drakha Nominatìvo e / le boræ i huri i phabaj e / le siklærnæn Akuzatìvo e boræ e / le huræ 4. Phenen so dikhen tume kathe? Khere, si tumen kasave instrumènturæ? 38

L8 E RUVESQO DROMORRO Sas jekhvar duj amala. E duj amala Òundinesas ke anapple-o baro veò kaapplear o agor e gavesqo, butanglal, jekh manuò but barvalo angaravdæsas jekh mandîn, thaj, but vaxt pala kodoja, but manuòa rodine la tha i aòtiline te arakhen la. Maj Òundæsas pes ke le but love si armandine tha konik i maj godîsarelas pes kadalaapplee. Sar o veò sas daravno, e amala anas varekana khethanes te kiden xuxura, te anen kaòta tha maj but te roden i mandîn, ke Bare manuòa thaj barvale avasa - phenenas von. Akana, anapple-jekh d s, rodindoj von xuxura, xasaren o drom thaj phiren, thaj phiren i ræti bi te aòtin te inklen anapplear o veò. Vi khine, vi bokhale, thon pen von tele te zinzon pen thaj lel len i lìndri. Jekh kotor rætæapplee uòten thaj so te dikhes? PaÒe lenapplear pala jekh kaòt, dikhelas pes jekh khelavali dud. - So te avel? - pu hen pen e rroma. Daræça, lokhes, lokhes, paòon thaj a hen bimujesqo: anglal lenapplee jekh moxton. Ìto, ël duj amala putaren o moxton thaj, a ipnasapplee, i but rodini mandîn sas anglal lenapplee. E dudæapplee e honutosqe ankalaven von te dikhen e zlaga, e angrustika thaj but love, savorre somnakutne. Sar sas, sar na sas, tha amari parami i phenel ke o Iòno i maj reslæs khere. O Buraj, o kolaver amal, avilæs khere sar kana khan na sas. Nakhlæs jekh d s, duj thaj i rromni thaj o havo e Ionosqe len te pu hen, te roden les tha khan esqe. O Buraj na thaj na, ci dikhlæs les, ci anel lesapplear. But vaxt pala kodoja o havo e Ionosqo phirdæs rovindoj te rodel pesqe dades tha i maj arakhlæs les, ni Òundæs khan lesapplear. Kadja, nakhlæs o milaj, o ivend thaj, dikh, o berò. O kolaver amal, o Buraj vazdæsas pesqe jekh Òukar kher, kindæsas guruvnæ thaj la he grasta, nevo vurdon thaj lokhes areslæs jekh barvalo manuò anapple-o gav. E rroma dikhenas tha godîsarenas ke vov si la ho butærno, kerel butî savorro d s thaj kodolesqe si les vi love. Konik i anelas sar ke ræti rætæapplear les i maj sas les lìndri. Sar phandelas e jakha, delas suno jekh baro ruv strafinale jakhença savo rodelas te mudarel les. 39

Gelas o Buraj bute drabarnænapplee, e raòajenapplee, k-i khangeri, tha kadale ungale sunesapplear i xastralas. Jekhe beròesapplee, pal kadala butæ, jekhe baredîveseapplee, k-e Devlesqo U aripen, kana savorre rroma kidenas pen khethanes anapple-jekh perutno gav te keren baro khelipen, vakærimata, te gilaben te baòaven, telærdæs vi o Buraj anapple-o vurdon maj bute rromença. Avri, sas milaj, tato, jekh rrom phenel: - Te as p-o drom anapplear o veò, ke si u hal, anav me jekh dromorro la ho, ke p-o baro drom aresas maj phares, thaj nì ël grasta i maj aòtin tatipnasapplear. an so an, tha o Buraj i maj delas dùma khan. Jekh p-averesapplee, p-o maòkar e veòesqo, kae dromorrenqo truòul, xutel e vurdonesapplear jekh truj. Den pen tele e rroma te la haren o vurdon, tha a hen thanesapplee sar e barresqe kile: anglal lenapplee jekh ruv, baro sar jekh guruvorro, thaj vi maj but lesqe jakha dudale sas sar i jag. Sas but rroma zorale thaj, butivar, bidaraqe, tha akana i aòtinas ni te maj ankalaven jekh lav. O ruv avilæs paò o Buraj, dikhlæs lesapplee xancÿ thaj kerdæs pes bidikhlo. Kana aviline penqe zoræapplee, e rroma kerdine penqe truòul; thaj vi maj but, kana dikhline karing o Buraj, savesqe vasta sasas melale ratesapplear bi te avel hindo vaj malavdo. Atòska, o Buraj, izdraindoj, phendæs e rromenqe sar jekhe beròeça palal, korærdo e somnakutne lovenapplear, læs len thaj naòlæs bi te maj aâukærel pesqe amales. a ipnasapplee, ke vi vov inklistæs phares anapplear o veò, tha i maj dikhlæs palal vi palal o Iòno. E rroma, palal lenqi kris, mukhle vi les anapple-o veò thaj konik i maj vakærdæs leça nivar. Palal xancÿ vaxt, o Buraj telærdas anapplear o gav, kaj konik i anel kaj vov gelo. Vi ad s o dromorro anapplear o veò si anavime e ruvesqo dromorro thaj vov anel amenqe godî ke nivar i trebul te bikinas amare amalen, pal sar phenen e phure, kadava bezex si maj baro sar si o meripen. (Palal o Åupter Borkoj) LAVA MA KAR E LAVA... angaravdæsas - garavdæsas mandîn - jekh garavdo barvalipen armandine - save sas armandine, drabarde daravno - savo daravel tut khine - phagerde, hinde zinzon pen - zinzæren pen, beòen zinzærde a hen bimujesqo - na maj phenen khan ìto - sig zlaga - enæ khan esqe - bi resipnasqo strafinale - dudale, sar i jag xastralas - skäpisarelas u hal - o than kaj na marel o kham dromorrenqo truòul - o than kaj malaven pen maj but droma barresqe kile - barresqe tîle, xamba, stùburæ atòska - atùn nivar - ni var anavime - anaværde bezex - doò 40

PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kasapplear si o vakæripen anapplea kadava klasaqo kotor? 5. So aòunde e duj amala? 6. Kaj gele anapple-jekh d s e duj amala? 7. So arakhle von? 8. So sas anapple-o moxton? 9. Kon amboldæs pes khere? 10. Kon rodelas e Ionos? 11. So kerdæs o Buraj maj palal? 12. So godîsarenas e rroma e Burajesapplear? 13. So dikhelas anapple-o suno o Buraj? 14. Kaj gele maj but rroma ka-e Devlesqo U aripen? 15. Kaapplear gele von anapple-o perutno gav? 16. So dikhle von anapple-o veò? 17. So kerde e rroma palal lenqi kris? 18. So kerdæs o Buraj maj palal? 19. Soça godîsaren tumen ke sas doòalo o Buraj? 20. So siklœvipen Òaj cirdas anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I NAVNI / O SUBSTANTÌVO i akana, ame siklilæm e substantivosqe fòrme ka-o Nominatìvo thaj ka-o Akuzatìvo. Akana ame siklœvasa e substantivosqe fòrme ka-o Genitìvo. O kèzo genitìvo e muròikane navnænqo Misala / Eksèmpluræ: Vi ad s o dromorro anapplear o veò si anavime e ruvesqo dromorro Kasqo dromorro? - e ruvesqo E amalesqi daj si nasvali. Kasqi daj si nasvali? - e amalesqi E phralesqe gada si uâe. Kasqe gada si uâe? - e phralesqe E phuresqe dùme si gudle. Kasqe dùme si gudle? - e phuresqe E navnæ e ruvesqo, e amalesqi, e phralesqe, e phuresqe si muròikane navnæ ka-o kèzo genitìvo. Von ambolden ka-e pu himata: kasqo? kasqi? kasqe? kasqe? 41

E muròikane navnæ si len ka-o genitìvo e agorimata: a) VaÒ o jekhipen: -(es)qo: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beòel paòal aver muròikani navni ka-o jekhipen (e havesqo dand) -(es)qi: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beòel paòal aver uvlikani navni ka-o jekhipen (e havesqi phen) -(es)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beòel paòal aver muròikani navni ka-o butipen (e havesqe danda) -(es)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beòel paòal aver uvlikani navni ka-o butipen (e havesqe phenæ) b) VaÒ o butipen: -(en)qo: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beòel paòal aver muròikani navni ka-o jekhipen (e havenqo dad) -(en)qi: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beòel paòal aver uvlikani navni ka-o jekhipen (e havenqi daj) -(en)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beòel paòal aver muròikani navni ka-o butipen (e havenqe dada) -(en)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beòel paòal aver uvlikani navni ka-o butipen (e havenqe daja) 1. VaÒ e ivdisarde muròikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj e agorimata -qo, -qi,- qe, -qe ka-i fòrma kaapplear o akuzatìvo: O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen o rrom e / le rroma kas? Nominatìvo o raj e / le raja e rromes e / le rromen kas? Akuzatìvo e rajes e / le rajen e rromesqo e rromenqo e rromesqi e rromenqi kasqo? e rromesqe e rromenqe kasqi? Genitìvo e rromesqe e rromenqe kasqe? e rajesqo e rajenqo kasqe? e rajesqi e rajenqi e rajesqe e rajenqe e rajesqe e rajenqe 42

2. VaÒ e bi ivdisarde muròikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj i tèma -es - vaò o jekhipen, thaj -en - vaò o butipen thaj, maj dur, e agorimata e genitivosqe -qo, -qi,- qe, -qe: O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen o manro e / le manre so? Nominatìvo o vast e / le vasta o manro e / le manre so? Akuzatìvo o vast e / le vasta e manresqo e manrenqo e manresqi e manrenqi sosqo? e manresqe e manrenqe sosqi? Genitìvo e manresqe e manrenqe sosqe? e vastesqo e vastenqo sosqe? e vastesqi e vastenqi e vastesqe e vastenqe e vastesqe e vastenqe SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Roden anapple-o tèksto E ruvesqo dromorro e muròikane navnæ thaj thon len ka-o kèzo genitìvo! 2. Thon e dine kathe muròikane navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo vi genitìvo: phral, phiko, sap, rrom, gono, gav, vast, kolin, manro, manuò! 3. Thon e trebutne fòrme anapplea o telutno tabèlo: O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Nominatìvo o mas o raj Akuzatìvo e/ le masa e dades daden e rajen Genitìvo e/ le masenqo e rajesqi e masesqe e dadesqe 4. So anen tume palal / anapplear e ruva? 43

L9 O PHAKHVA VALO THAJ I KURUNG Jekh phakhva valo xurælas opral jekh bakrænqo hund. Vov kamelas te orel jekh bakrorro. E bakre xanas ar. Anapplear jekh, o phakhva valo telærdæs anapplear e erosqo u ipen vòrta karing jekhe bakrorresapplee. Xudæs les punrenapplear thaj gelo leça. Jekh kurung, savi dikhlæs so kerdæs o phakhva valo, godîsardæs so si lokhes te orel vi voj jekhe bakrorres. I kurung telærdæs vi voj zorales anapplear e erosqo u ipen vòrta opral jekhe bakrorresapplee. Nùmaj, kana te vazdel e bakrorres opre, voj a hili e Òereça anapple-e bakrorresqo poòtin, kadæ so voj n-aòtisardæs te xuræl kothar. O bakræri, kana dikhlæs la kurunga anapple-e barkrœrresqo poòtinœrro, xudæs la thaj hindæs laqe phaka. Palal kodoja, dinæs la pesqe havenqe te khelen pen laça. E havorre, loòale, pu hle e dades: - Dadea, savo si o anav kadaja iriklæqo? - Akana jekh àso, amboldel o bakræri, voj patændæs so si phakhva valo, tha akana si te del pesqi sæma so si nùmaj jekh orrœrri kurung. Kana e havorre Òunde so phendæs o dad, line te asan. (Palal o Esòp) Anglal te keres vareso, k-aòti te na keres tut asaipnasapplear, ingin tire zoræ. LAVA MA KAR E LAVA... phakhva valo - o vùlturos hund - maj but bakre, jekh kidimos bakrenqo telærdæs - gelæs, gelo vòrta - sa anglal, dirèkt kurung - koràngos, jekh kali irikli poòtin - e bakrorresqe bala 44

PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kasapplear si o vakæripen anapplear kadava klasaqo kotor? 5. So kerelas o phakva valo? 6. So ordæs vov? 7. So kerdæs i kurung? 8. Kon astardæs la kurunga? 9. So kerdæs o bakràri la kurungaça? 10. So phendæs o dad pesqe havorrenqe? 11. So siklœvipen Òaj cirdas anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I NAVNI / O SUBSTANTìVO O KÈZO GENITÌVO Anapple-o anglutno klasaqo kotor siklilæm o kèzo genitìvo vaò e muròikane navnæ. Akana siklœvas palal o kèzo genitìvo vaò e uvlikane navnæ. O kèzo genitìvo e uvlikane navnænqo Misala/Ekèmpluræ: - Dadea, savo si o anav kadaja iriklæqo? Kasqo anav? - e iriklæqo E phenæqi còxa si loli. Kasqi còxa si loli? - e phenæqi E bibæqe gada si uâe. Kasqe gada si uâe? - e bibæqe E raklæqe luludæ si parne. Kasqe luludæ si parne? - e raklæqe E navnæ e iriklæqo, e phenæqi, e bibæqe, e raklæqe si uvlikane navnæ ka-o kèzo genitìvo. Von ambolden ka-e pu himata: kasqo? kasqi? kasqe? kasqe? E uvlikane navnæ si len ka-o genitìvo e agorimata: a) VaÒ o jekhipen: -(a/æ)qo: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beòel paòal aver muròikani navni ka-o jekhipen (e hajaqo gad) -(a/æ)qi: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beòel paòal aver uvlikani navni ka-o jekhipen (e hajaqi phen) -(a/æ)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beòel paòal aver muròikani navni ka-o butipen (e hajaqe gada) -(a/æ)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beòel paòal aver uvlikani navni ka-o butipen (e hajaqe phenæ) 45

b) VaÒ o butipen: -(an/æn)qo/ -(en/ n)qo/: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beòel paòal aver muròikani navni ka-o jekhipen (e hajanqo dad[e hajenqo dad]) -(an/æn)qi/ -(en/ n)qi: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beòel paòal aver uvlikani navni ka-o jekhipen (e hajanqi daj[e hajenqi daj]) -(an/æn)qe/ -(en/ n)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beòel paòal aver muròikani navni ka-o butipen (e hajanqe dada[e hajenqe dada]) -(an/æn)qe/ -(en/ n)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beòel paòal aver uvlikani navni ka-o butipen (e hajanqe daja[e hajanqe daja]) 1. VaÒ e ivdisarde uvlikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj e agorimata -qo, -qi,- qe, -qe ka-i fòrma kaapplear o akuzatìvo: O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen i rakli e / le raklæ kas? Nominatìvo i daj i daja e raklæ e / le raklæn kas? Akuzatìvo e daja i dajan e raklæqo e raklænqo e raklæqi e raklænqi kasqo? e raklæqe e raklænqe kasqi? Genitìvo e raklæqe e raklænqe kasqe? e dajaqo e dajanqo kasqe? e dajaqi e dajanqi e dajaqe e dajanqe e dajaqe e dajanqe 2. VaÒ e bi ivdisarde muròikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj i tèma -a/æ - vaò o jekhipen thaj -an/æn/ -en/ n -vaò o butipen thaj e agorimata e genitivosqe -qo, -qi,- qe, -qe: O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen i rroj e / le rroja so? Nominatìvo i phuv e / le phuva/phuvæ i rroj e / le rroja so? Akuzatìvo i phuv e / le phuva/phuvæ e rrojaqo e rrojanqo [rrojenqo] e rrojaqi e rrojanqi [rrojenqi] sosqo? e rrojaqe e rrojanqe [rrojenqe] sosqi? Genitìvo e rrojaqe e rrojanqe [rrojenqe] sosqe? e phuvæqo e phuvænqo [phuv nqo] sosqe? e phuvæqi e phuvænqi [phuv nqi] e phuvæqe e phuvænqe [phuv nqe] e phuvæqe e phuvænqe [phuv nqe] 46

SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Roden anapple-o tèksto O phakhva valo tahj i kurung e uvlikane navnæ thaj thon len ka-o kèzo genitìvo! 2. Thon kadala uvlikane navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo: dori, luludî, baj, bakri, rroj, sasuj, mol, bokh, grastni, famìlia. 3. Thon e trebutne fòrme anapplea o telutno tabèlo: O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Nominatìvo i buzni Akuzatìvo e/ le buznæn e raklæe raklæn Genitìvo e dajaqo e buznæqi e/ le dajanqi e/le buznænqe 4. So anen tume palal / anapplear e bakræ? 47

L10 Efta luludæ, Efta phenæ vi phrala Sode kames te mapines len. Sar si jekh si vi kolaver. Ni maj tikni vaj tikno Ni maj u i vaj u o Anapplear i bar kana kides len Inklel tuqe anglal o Lujdîves. Dikhlœl pala lesapplee o Marcidîves. O KURKO Sigærel les i Tetradî, Inkalavel o Òero maj palal, Aver luludî, o Åojdîves. I ParaÒtuj palal beòel Maj palal aver dîves: o Sàvato. O kurko, anapple-o baro naòipen, Gätisardæs pes baredîvesesapplear Thaj i bar, savi barærel len, O Kurko akharel pes. (Lini anapplear i rivìsta Rromane erxenœrræ vi adaptisardi) LAVA MA KAR E LAVA... te mapines - te dikhes sode si bare gätisardæs - anglalkerel, khon ærel PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Sar si e luludæ? 5. Sar akharel le luludæn? 6. Sar akharel i bar anapple-i savi barœn e efta luludæ? 7. VaÒ so khon ærel pes o kurko? 8. Siklœven i poezìa! 48

TE SIKLŒVAS KHETHANES! I PA NAVNI / O ADÅEKTÌVO Palal sar dikhlæm anapplea kolaver anglutne klasaqe kotora, i paònavni Òaj te avel: I. E tipikane rromane paònavnæ / adâektìvuræ: E buxle paònavnæ: la ho, kalo, parno th.a. E tang paònavnæ: Òukar, nasul, godæver th.a. II. E ga ikane paònavnæ / adâektìvuræ: E paòbuxle paònavnæ: zèleno, Ÿlto, lùngo th.a. E tang paònavnæ: bordo, gri th.a. 1. E paònavnæ prezentisarde maj opre si ka-o kèzo nominatìvo. Von a hen anglal o substantìvo / i navni thaj si len o ling e navnænqo paòal save beòen. O jekhipen O butipen O kèzo O muròikano O uvlikano O muròikano O uvlikano ling ling ling ling Nominatìvo o la ho manuò i la hi haj e la he manuòa e la he haja o Òukar lil i Òukar luludî e Òukar lila e Òukar luludæ o zèleno rukh i zèleno patrin e zèlena rukha e zèlena patrinæ o gri grast i gri ÒoÒojni e gri grasta e gri ÒoÒojnæ 2. E paònavnæ ka-o kèzo akuzatìvo E paònavnæ ka-o akuzatìvo Òaj te avel len kasave fòrme: a) E tipikane rromane paònavnæ te / kana beòen paòal jekh ivdisardi navni, lien ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) o agoripen -e: O muròikano ling O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen o kon? Nominatìvo o parno grast e parne grasta o godæver siklœvno e godæver siklœvne kas? Akuzatìvo e parne grastes e parne grasten e godævere siklœvnes e godævere siklœvnen b) E tipikane rromane paònavnæ te / kana beòen paòal jekh bi ivdisardi navni si len ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) e fòrme kaapplear o nominatìvo: O muròikano ling O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen so? Nominatìvo o tikno vurdon e tikne vurdona o ku lil e ku lila so? Akuzatìvo o tikno vurdon e tikne vurdona o ku lil e ku lila 49

c) E ga ikane paònavnæ te / kana beòen paòal jekh ivdisardi navni xuden ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) o agoripen -ne: O muròikano ling O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen kon? Nominatìvo o Ÿlto ukel e Ÿlta ukela o dÿlgo sap e dÿlga sapa kon? Akuzatìvo e Ÿltone ukeles e Ÿltone ukelen e dÿlgone sapes e dÿlgone sapen d) E ga ikane paònavnæ te / kana beòen paòal jekh bi ivdisardi navni si len ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) e fòrme kaapplear o nominatìvo: O muròikano ling O pu hipen O kèzo O jekhipen O butipen so? Nominatìvo o zèleno gad e zèlena gada o lùngo drom e lùnga(lùngi, lùnâi) droma so? Akuzatìvo o zèleno gad e zèlena gada o lùngo drom e lùnga(lùngi, lùnâi) droma SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Thon e dine kathe navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo: amal, bakro, drom, grastni, xer, ilo, kurko, kaxni. 2. Thon e avutne sintàgme ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo: o thulo balo, o kalo manro, o Òukar grast, o Ÿlto kher. 3. Thon e trebutne fòrme anapple-o telutno tabèlo! O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Nominatìvo o baro gav e Òukar phrala Akuzatìvo e/le bare gava e Òukare phrales Genitìvo e bare gavesqo e Òukare phralenqi e bare gavenqe ANENAS KE...? I rivìsta Rromane erxenœrræ sas avridini kaj i Bari Bàja / Baia Mare, telal i koordinàcia e siklærnæqi vaò i rromani hib, i Loredàna Mìhaly? Kadaja rivìsta anderærel vi poezìe thaj e havenqe kerimata? 50

O KOSTÌKÄ BÄCÄLAN (b. 1948) O Kostìkä Bäcälan, rromano folklorìsto thaj etnològo, si biando and-o berò 1948, ka-o 24 jùnio, anapple-o gav KŸmpuri- Surdùk, o Âudèco Hunedoàra. Lesqo dad sas jekh kova kaj na anelas lil thaj lesqi dej sas butærni ka-i phuv. Penqe havorres dine les ka-i Òkòla. Le ga e, kaj avenas lesapplee, ka-o dad, butæça, pu henas les: Sosqe na sikaves le havorres te kerel butî e sastreça, Ròmane?. Vov phenelas lenqe: Murro havo na aresela te likhærel sastra, sar manapplee! Sode sas havorro, tholas kan k-ël paramì a, kaj motholas lesqe pesqi màmi, i Bäla. Vov alas ka-e sa folklorikane butæ anapplear o gav: kerenas i Moroleuka anglal i Patradî, phirenas la erxanæça (le Irozença), la kolindaça ( la dubaça ) th.a. O Kostìkä, anapple-e sa kadæ vræmæ, kidæs rumunikano thaj rromano folklòro thaj kerdæs les prin ardo anapple-ël but thana. Palal so agorisardæs E Filologiaqi Fakultèta ka-o KluÂ-Napòka, anapple-o berò 1974 la tezaça Colindatul cu duba Ún satul Alma Sæli te [O phiravipen e dubaça anapple-o gav AlmàÒ-SäliÒte], o Kostìkä Bäcälan areslo siklærno francuzikane hibæqo, thaj kerdæs butî ka-e Òtar gavutne Òkòle paòal lesqo gav. Anapple-o berò 1999, aresel inspèktoro vaò i rromani hib anapplea o Âudèco Hunedoara, kaj thol sa pesqi zor vaò e rromenqi edukàcia. Anapplea-o berò 2002, inklisto lesqo jekhto lil, Rromane taxtaja/ Nestemate din folclorul rromilor, anapple-o fòros KluÂ-Napòka, telal o rakhipen e universitarone siklærnesqo, o Geòrge Säräu. Kadava lil si xramosardo duje hib napplee; kathar si ankalavdino o tèksto I kolìnda. O dujto lil, sa duje hib napplee, kaj na-i ankalavdino i akana, bu hol O d s thaj i ræt/ Întuneric i luminæ. Kothar sas lino o tèksto: Le muleça p-o grast, butæ so si a e, päcÿme lesqe dadesapplear anapple-o Dujto Marimos. O Kostìkä Bäcälan, jekh rrom kaj barilo maòkar le ga e, a hilo ad s jekh kòrkorro rrom kaj del dùma rromanes anapplee pesqo gav, thaj na bisterdæs kaapplear telærdæs. Lesqo dî si sa o vaxt karing le rroma. PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Prin aren tume vi aver xramosarne, aver rromane lilarne vaj poèturæ? 2. Si tumen, anapple-e tumare famìlie, phure manuòa? Sar si von? 51

Kolìnda UÒten, uòten, mo, rromalen, Te dikhën so i dikhlæn: E Marìa telærdæs, Se o fòro woj phirdæs Thaj läkàòo i-arakhlæs. Nùma-ëk gràâdo ungalo, ungalo thaj ÒŸlalo, K-o agor le gavesqo. Kana othe arëslæs, Ìto-napplee-l ænga pelæs Thaj le Isusos kërdæs. (palal o Kostìkä Bäcälan) LAVA MA KAR E LAVA... päcÿme - nakhavde telærdæs - gelæs läkàòo - o than kaj beòen aj soven e manuòa gràâdo - o than kaj beòen ël ivutre PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kaj gelæs i Marìa? 5. So arakhlæs voj? 6. Kas biandæs voj? 7. So barodîves si kana kerdilæs o Isus. 8. Keren jekh xramsosaripen palal e Ivendesqe Baredîvesa! TE SIKLŒVAS KHETHANES! I PA NAVNI / O ADÅEKTÌVO E paònavne avile anapplear e navnæ. Kadala paònavnæ aven anapplear e navnænqi fòrma kaapplear o genitìvo. Kadala paònavnæ phiraven pen sar e buxle paònavnæ. 52

Eksèmpluræ / misala: O kèzo Jekhipen Butipen Nominatìvo o barr e barra e barresqo e barrenqo Genitìvo e barresqi e barrenqi e barresqe e barrenqe e barresqe e barrenqe Savorre genitivosqe fòrme e navnæqe barr (ka-o jekhipen thaj ka-o butipen) si na nùmaj navnæ, von si vi paònavnæ, atùn kana beòen paòal aver navni. Eksempluræ / misala: e manuòesqo vast, e manuòesqo kher, e kheresqo sap, e kheresqe sapa, e manuòesqe phova, e thagaresqi rakhi, e manuòesqi godî, e barresqi khangeri, e thagaresqi godî, e havesqo phral th.a. E alava manuòesqo, kheresqo, kheresqe, manuòesqe, thagaresqi, manuòesqi, barresqi thaj havesqo si paònavnæ avile anapplear e navnæ. Kadala pasnavnæ si len ka-o akuzatìvo thaj ka-o genitìvo e fòrme save si vi kaj kolaver paònavnæ. Von xuden o agoripen -e. Eksempluræ / misala: O kèzo Jekhipen Butipen Nominatìvo e kheresqo sap e kheresqe sapa Akuzatìvo e kheresqe sapes e kheresqe sapen Genitìvo e kheresqe sapesqo e kheresqe sapenqo e kheresqe sapesqi e kheresqe sapenqi e kheresqe sapesqe e kheresqe sapenqe e kheresqe sapesqe e kheresqe sapenqe SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Keren paònavnæ kaapplear e navnæ dine kathe, thovindoj len ka-o genitìvo: avlin, ar, daj, gono, len, pani, rroj, thagar! 2. Alosaren po pan misala vaò e muròikane navnæ agorisarde anapple-i vokàla -o, anapple-jekh konsonànta, anapple-i paskonsonànta j thaj keren pasnavnæ anapplear lenapplee, thovindoj len ka-o kèzo genitìvo! 3. Thon e arakhle muròikane navnæ ka-o opralutno klasaqi butî ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo, vi k-a jekhipen, vi k-o butipen! 53

L11 MIRRI ERXEN Manglem Devlesapplear jekh luludî, Dinæs manqe jekh bar. Manglem Devlesapplear jekh ilo, Thaj dinæs manqe jekh kher. Manglem Devlesapplear godæveripen Thaj dinæs manqe jekh pàpos. Manglem Devlesapplear zor, Thaj vov kerdæs man baro. Me anav ke anapplear sa so me mangava Åutisarela man mirri erxen Savi dikhel opral manapplee aj arakhel man! (Lini vi adaptisardi anapplear i rivìsta Rromane erxenœrræ) LAVA MA KAR E LAVA... Âutisarela - vastdela, dela vast erxen - erxan, cerxaj PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. So manglæs o havo / i haj e Devlesapplear? 5. Kon Âutisarela e haves / e haja? 6. Tut si tut jekh cerxan? 7. Kaj si voj? 54

TE SIKLŒVAS KHETHANES! I SARNAVNI / O PRON@MBRO I sarnavni si e vakæripnasqi rig kaj inkerel o than jekhe navnæqo. 1. I enutni sarnavni ka-o nominatìvo Eksèmpluræ / misala: Manglem Devlesapplear zor, / Thaj vov kerdæs man baro. Me anav ke anapplear sa so me mangava... Anapple-jekhto misal, o alav vov inkerel o than e navnæqo Del. Kadava alav si enutni sarnavni. Anapple-o dujto misal, o alav me inkerel o than e navnæqo havo / haj. I enutni sarnavni ka-o nominatìvo amboldel ka-o pu hipen: kon? Aver enutne sarnavnæ ka-o nominatìvo: me, tu, vov, voj, ame, tume, von. O gin O eno I enutni sarnavni Jekhipen o I-to me o II-to tu o III-to muròikano vov o III-to uvlikano voj Butipen o I-to ame o II-to tume o III-to von 2. I enutni sarnavni ka-o akuzatìvo Eksèmpluræ / misala: Manglem Devlesapplear zor, / Thaj vov kerdæs man baro. O dad siklærel amen Òukar butæ. Anapple-jekhto misal, o alav man inkerel o than e navnæqo havo / haj thaj amboldel ka-o pu hipen kas? Anapple-o dujto misal, o alav amen inkerel o than e navnænqo have / haja thaj amboldel vi vov ka-o pu hipen kas? E alava man thaj amen si enutne sarnavnæ ka-o kèzo akuzatìvo. Aver enutne sarnavnæ ka-o akuzatìvo: man, tut, les, la, amen, tumen, len. O gin O eno I enutni sarnavni Jekhipen o I-to man o II-to tut o III-to muròikano les o III-to uvlikano la (vaj : lan) Butipen o I-to amen o II-to tumen o III-to len 55

Te lias godæapplee! I enutni sarnavni vaò o jekhto thaj o dujto eno, ka-o butipen, xramosarel pes ka-o nominatìvo ame, tume thaj amen, tumen vaò ka-o akuzatìvo. SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Roden anapplea o tèksto Mirri erxen e enutne sarnavnæ ka-o nominatìvo thaj o akuzatìvo! 2. Thon anapple-e navnænqo than, anapplear kadala propozìcie, e trebutne fòrme e enutne sarnavnæqe, ka-o nominatìvo vaj o akuzatìvo: E have gele Òkolaapplee. Le Ionos si les duj lila, trin Òtartorre thaj jekh angarno. I Krìna phenel jekh paramì i. E haja an Òkolaapplee. O Bòbi kerel butî p-i vazi. 3. Kana dikhes kadala erxenæ, kaj xuræl tiri godî? So dikhes tu? 56

L12 E HAVESQE XAKAJA undem kä si man biginde xakaja, Tha me som tikno thaj na Òaj te xa arav len. Si man o xakaj te ivav, te dikhav suno, Si man o xakaj te khelav man, te zilabav vi te khelav. Maj anav kä vaò manqe votisardæs pes jekh lègia Kanikasapplear vi ni kana te na avav kuòlo, Europaqo havo sikavel pes kë avav Tha vaò kadaja me so kampel te anav? Na thovav manqe pu himata, k-akana avel mirri daj Thaj savorre lämurinen pen sar si. Kadæ si sa o vaxt kana na xatærav vareso, E but la hipnaça thaj aâukæripnaça, phenel manqe voj. (Lini anapplear i rivìsta Rromane erxenœrræ) LAVA MA KAR E LAVA... biginde - save na Òaj aven ginde xakaja - so Òaj te keras bi te pokinas, a imata xa arav - xatærav zilabav - gilabav, dîlabav lämurinen - dudaren 57

PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. So xakaja si le haves? 5. Kasqo havo sikavel pes ke avela o havo? 6. Sosapplear na thol pesqe o havo pu himata? 7. Tut so xakaja si tut? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I SARNAVNI / O PRON@MBRO 1. I enutni sarnavni ka-o nominatìvo utilizisarel / labærel pes kana keras jekhe verbosqi konâugàcia (kana thas les k-ël vaxta): Me xramosarav jekh lil. Tu as tire paposapplee anapple-o gav. Vov kinel kale thaj gudle drakha. Voj si jekh kanutni haj. Ame bikinas Òukar luludæ. Tume sen loòale so avilæs tumaro dad. Von kamen te an anapple-o fòros. 2. I enutni sarnavni ka-o akuzatìvo labærel / utilizisarel pes kana sikavel pes o theripen / i posèsia. Man si man jekh zoralo thaj kalo grast. Tut si tut but lila parami ença. Les si les trin haja thaj duj have. La si la kale vi dÿlga bala. Amen si amen jekh tikno vi uâo kher. Tumen si tumen neve, thaj melale gada. Len si len trin Òtartore thaj duj angarne. Palal sar dikhlæm, anapple-ël misala save sas dine maj opre, i posèsia si kerdi: anapplear i fòrma kaapplear o akuzatìvo e enutne sarnavnænqo, i kernavni si thaj k-o agor anapplear i fòrma kaapplear o akuzatìvo e enutne sarnavnænqo. O gin O eno I enutni E verbosqi I enutni sarnavni sarnavni ka-o fòrma si ka-o akuzatìvo akuzatìvo Jekhipen o I-to man si man o II-to tut si tut o III-to muròikano les si les o III-to uvlikano la(n) si la(n) 58

Butipen o I-to amen si amen o II-to tumen si tumen o III-to len si len Te lias godæapplee! Kaj te sikavas o theripen / i posèsia, i jekhto fòrma e enutne sarnavnæqi Òaj te mukhas la rigaapplee, Òaj te sikavas bi laqo o theripen / i posèsia: si man, si tut, si les, si la, si amen, si tumen, si len. 3. I enutni sarnavni ka-o datìvo sikavel kasqe keras vareso. Eksèmpluræ / misala: Na thovav manqe pu himata, k-akana avel mirri daj. E but la hipnaça thaj aâukæripnaça, phenel manqe voj. E alava manqe anapplear e duj misala dine maj opre sikaven kasqe na kerel pes vareso vaj phenel pes. Von si enutne sarnavnæ anapple-o kèzo datìvo. O gin O eno I enutni sarnavni ka-o datìvo Jekhipen o I-to manqe o II-to tuqe o III-to muròikano lesqe o III-to uvlikano laqe Butipen o I-to amenqe o II-to tumenqe o III-to lenqe SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen anapplea o tèksto E havesqe xakaja e enutne sarnavnæ ka-o kèzo nominatìvo, akuzatìvo thaj datìvo! 2. Thon i enutni sarnavni ka-e kèzuræ: nominatìvo, akuzatìvo thaj datìvo! 3. Keren o phandlipen maòkar i enutni sarnavni thaj i kernavni / o vèrbo: me tu vov/voj ame tume von kamen kamas kamav kames kamen kamel 4. Thon anapple-ël u e thana e la he fòrme e enutne sarnavnænqe, ka-o akuzatìvo: Man si... duj phrala thaj duj phenæ. Tut si... jekh phen thaj trin phrala.... si les jekh la ho pàpos. La si... jekh bibi thaj jekh màmi.... si amen duj zorale, kale thaj Òukar grasta.... si tumen lole phabaja. Len si... but amala. 59

L13 MIRRI DAJ Avilæ o paòmilaj, Akana si trintonaj! Akana si oxtoto dîves, Phen tu, phrala, so dikhes? Phen, havea! Phen tu, phrala! So si and-o oxtoto dîves? Si o dîves kaapplear i daj! Mirri daj si daj gudli, Si li jekh la hi uvli, Si li sovnakaj or kham! Si i daj so maj Òukar! Mirri daj man barærdæ, Thaj Òukar man siklærdæ, Te siklœvav, te kerav So and-i lùmæ si Òukar. Daje, me tut kamav Thaj palal tiro alav phirav, Ke tu dæn man ivipen Anapplear tiro la hipen! Akana ke si tiro dîves, Anglal tuapplee kamav te beòav, Te phenav tuqe:,,kamel tut mirro dî! Thaj te dav tut jekh luludî. (Palal o Jonel Kordovàn) LAVA MA KAR E LAVA... paòmilaj - anglomilaj, jekhtomilaj trintonaj - o trinto beròesqo hon si li - voj si or - vaj 60

PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Palal savo beròivaxt vakærel pes anapple-i poezìa? 5. So dîves si kana si oxto trintonaj? 6. Sar si e havesqi daj? 7. Sosapplear o havo kamel pesqe daja? 8. So phenel o havo pesqe dajaqe? 9. So dinipen andæs o havo pesqe dajaqe? 10. Savi rig anapplear i poezìa ajlœl tumen maj but? Sosapplear? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I SARNAVNI / O PRON@MBRO Palal sar dikhlæm anapple-ël kolaver, klasaqe anglutne kotora si amen fòrme vaò e enutne sarnavnæ kaël kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo, datìvo. Anapplea i poezìa Mirri daj si amen verver sarnavnæ / pronòmbruræ: Mirri daj man barærdæ / Thaj Òukar man siklærdæ. Daje, me tut kamav! Te phenav tuqe: Kamel tut mirro dî! Ka-o kèzo nominatìvo si i sarnavni me, ka-o kèzo akuzatìvo si e sarnavnæ man thaj tut, thaj ka-o kèzo datìvo si i sarnavni tuqe. Si vi aver sarnavnæ ka aver kèzuræ: Phen tu, phrala, so dikhes? I sarnavni tu si ka-o kèzo vokatìvo, sosapplear voj ingardel e phrales. I enutni sarnavni ka-o vokatìvo si la duj fòrme vaò o dujto eno, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen: tu, tumen. Eksèmpluræ / misala: Tu, havea, kaj sanas? Tumen, phralalen, an Òkolaapplee! E fòrme e enutne sarnavnænqe vaò savorre kèzuræ si: Pu hipen O kèzo Jekhipen Butipen O eno O eno o I-to o II-to o III-to m.l. o III-to.l. o I-to o II-to o III-to Kon? Nom. me tu vov voj ame tume von Kas? Akuz. man tut les la(n) amen tumen len Kasqe? Gen. mirro tiro lesqo laqo amaro tumaro lenqo Kasqi? mirri tiri lesqi laqi amari tumari lenqi Kasqe? mirre tire lesqe laqe amare tumare lenqe Kasqe? mirre tire lesqe laqe amare tumare lenqe 61

Kasqe? Dat. manqe tuqe lesqe laqe amenqe tumenqe lenqe Kasapplee? Lok. manapplee tuapplee lesapplee laapplee amenapplee tumenapplee lenapplee Kasapplear? Abl. manapplear tuapplear lesapplear laapplear amenapplear tumenapplear lenapplear Kaça? Soc. mança tuça leça laça amença tumença lença Instr. - Vok. tu! tumen! SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen anapplea o tèksto Mirri daj savorre enutne sarnavnæ. Phenen anapple-e save kèzuræ si von! 2. Thon e sarnavnæ anapplear e avutne propozìcie ka-o datìvo! Mirri daj kindæs (me) jekh lolo gad. O phral tradæs (tu) jekh lil. O havo anel (vov) phabaja thaj ambrola. I bibi phenel (voj) jekh Òukar poezìa. I phen kindæs (ame) jekh manro. O pàpos dæs (tume) duj lovorre. I rromni bikindæs (von) luludæ. 3. Thon e trebutne sarnavnæ anapplea o tabèlo! O kèzo Jekhipen Butipen O eno O eno o I-to o II-to o III-to m.l. o III-to.l. o I-to o II-to o III-to Nom. me tume Akuz. la len Dat. lesqe amenqe Vok. tu! 4. Kasqe andæs tu, i palutni var, luludæ? ajlœl tuqe e luludæ? 62

L14 I MAJ GUDLI PHERR Sasas jekhvar jekh phuro rrom, saves sasas les trin have: o Stadiàno, o Kälìno thaj o Samìr. Anapple-jekh d s akhardæs len thaj phendæs lenqe: - havalen, me sem akana phuro. Tume sen terne, thaj palal so me merava tume a hena, thaj si mùsaj te prin aren i lùmja. Kodolesqe dava varesaves po jekh gonorro lovença. an anapple-i lùmja thaj roden i maj ku thaj i maj gudli pherr. Kodolesqe, savo anela la manqe, dava les sa mirro barvalipen. Le have line le love thaj telærden varesavo anapple-e le trin verver lumæqe riga te roden i maj ku thaj maj gudli pherr. Palal trin beròa, irisarden savorre penqe dadesapplee. O Stadiàno andæs jekh drakh, phenindoj ke anapplear savorre pherra opral i phuv kadaja si i maj gudli. O Kälìno pendæs pesqe dadesqe: - Palal manapplee, i maj ku pherr si kodola save arakhen pen nùmaj anapple-e varesode thema. Vov andæs pherra kaj na si anapple-e lenqo them: kòkosesqe akhora, portokàle, kurmàle, banàne. Palal, o phuro iril pes karing o Samìr thaj pu hel les. - Tha tu, havea, so andæn manqe? Sosapplear irisardæn tut e u e vastença? - Si a es, dadea, ke irisardœm man u e vastença, phenel o Samìr, tha e love so dæn manqe na dem len p-e pherra, dem len te xramosarav man k-i Òkòla. Trin beròa me sa siklilem. Le pherra so kidem na dikhen pen vaò ke von si anapple-o mirro ilo thaj anapple-i mirri godî. Patæv, dadea, ke kadala si e maj ku pherra... O dad loòardœl thaj phenel: - Tu andæn manqe le maj ku pherra. Na si maj ku pherra anapple-i sa i lùmja sar o siklœvipen. (Palal o Åupter Borkoj) 63

LAVA MA KAR E LAVA... mùsaj - savo kàmpel / si te avel kerdo orsone kondiciaça pherr - frùktos varesavo - sarkon, sekon, svàko, fiteòsavo irisarden - avilen palpale PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kasapplear si o vakæripen anapplea kadaja klasaqo kotor? 5. Kaj tradæs o phuro pesqe haven? 6. So ande e have palal trin beròa? 7. Savo havo kerdæs pesqe dades te loòardœl? Sosapplear? 8. So siklœvipen Òaj cirdæs anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I KERNAVNI / O VÈRBO I kernavni si e vakæripnasqi rig, kaj sikavel i àkcia, o beòipen thaj o isipen. a. kernavnæ save sikaven i àkcia: al, anel, kerel, kinel, drabarel th.a. b. kernavnæ kaj sikaven o beòipen: asal, rovel, ruòel th.a. c. kernavnæ kaj sikaven o isipen: (i)si, ekzistisarel Le kernavnæ si len kadala gramatikane kategorìe: o vaxt, o gin, o eno, o mòdo / o hand, i konâugàcia. 1. O vaxt: anapple-i rromani hib le kernavnæ si len trin vaxta: a. O akanutno vaxt: i àkcia kerel pes atùn kana vakærel pes. Me av k-i Òkòla. Kana av k-i Òkòla? - Akana. b. O nakhlo vaxt: i àkcia kerdæs pes anglal o vakæripen. Tu siklilæn jekh poezìa. Kana siklilæn jekh poezìa? - Maj anglal. c. O avutno vaxt: i àkcia kerel pes palal o vakæripen. Vov kinela Òukar luludæ. Kana kinela Òukar luludæ? - Maj palal. 2. O gin: anapple-i rromani hib le kernavnæ si len duj gina: a. O jekhipen: i àkcia si kerdi jekhe enesapplear. Vov gilabel Òukar. b. O butipen: i àkcia si kerdi maj bute enenapplear. Von gilaben Òukar. 64

3. O eno: anapple-i rromani hib le kernavnæ si len trin ene: a. VaÒ o jekhipen: O jekhto eno: me (o eno kaj vakærel) O dujto eno: tu (o eno kaça vakæras) O trinto eno: vov, voj (o eno kasapplear vakæras) b. VaÒ o butipen: O jekhto eno: ame (e ene kaj vakæren) O dujto eno: tume (e ene kaça vakæras) O trinto eno: von (e ene kasapplear vakæras) 4. E kernavnænqe mòduræ si: a. E enutne mòduræ: o indikatìvo, o konâunktìvo, e mangipnasqo mòdo, o imperatìvo. b. E bi enutne mòduræ: o infinitìvo, o gerundìvo, o particìpio, o supìno. 5. I konâugàcia: anapple-i rromani hib la kernavnæ Òaj te avel la duj konâugàcie: a. E bitematikane kernavnæ (98 %), agorisaren pen ka-o infinitìvo anapple-o agoripen -el: drabarel, phenel, kerel, umidel, pu hel, anel, sovel th.a. b. E tematikane kernavnæ (2%) agorisaren pen ka-o infinitìvo anapple-jekh maòkar e agorimata -al, - ol, -il, -œl: xal, azbal, asal, thol, mothol, xramol rugil, päzil, aòtil, parnœl, ternœl, bilœl th.a. SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Alosaren anapplear o tèksto I maj gudli pherr e kernavnæ / e vèrburæ thaj thon len anapplea o telutno tabèlo ka-o trebutno vaxt! O akanutno vaxt O nakhlo vaxt O avutno vaxt sem sasas merava......... 2. Thon e arakhle kernavnæ / vèrburæ anapplea o telutno tabèlo palal so von sikaven! I àkcia O beòipen O isipen akhardæs loòardœl sasas......... 3. Rigæren/thon e dine kathe vèrburæ anapplea e duj kategorìe: tematikane thaj bitematikane! akharel, anel, avel, asal, azbal, baòel, bilœl, cipil, cirdel, ajlœl, umìdel, dikhel, dandarel, daral, inklœl, izdral, irinel, kandel, kalœl, khandel, khuvel, lel, lolœl, marel, merel, matœl, mothol, naisarel, nakhel, päzil, perel, pekel, parnœl, ruòel, rugil, vazdel. 65

L15 E RROMA Butivar, amen pu has Kon sam thaj kaapplear avas? Kon p-i phuv amen mukhlæs, D s thaj ræt sa te phiras... Va! O Del kadja mukhlæs Rromalen, sa te phiras, Thaj kaj as vi kaj avas, Ame sa te gilabas! Dikh! Xutel o kham opre, UÒten mirre havorre! Parne grasten thon k-o vurdon Te as p-o amaro drom... O Del mukhlæs e rromen Sa i lùmja te phiren. Veste, kaj as, vi kaj avas Sa rromanes te vakæras! P-ël gava, kana tradas, Sa rromanes gilabas. Lovorre but ame kidas... Le ga enqe drabaras. Den iva thaj briòinda, Sa loòale si e rroma! Anapple-i càxra baòaven Lenqe haven baræren. (Palal o Åupter Borkoj) LAVA MA KAR E LAVA... kaapplear - kajapplear mukhlæs - mekhlæs veste - save na si phandle, si slòbodo tradas - bi havas, bia havas 66

PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. So pu has amen butivar? 5. So mukhlæs o Devel? 6. Sosapplear an e rroma p-o drom? 7. So keren e rroma kana den iva thaj briòinda? 8 Savi rig anapplear i poezìa ajlœl tumen maj but? Sosapplear? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I KERNAVNI / O VÈRBO O INDIKATÌVO M@DO Ka-o mòdo indikatìvo, ka-o vèrbo si les pan vaxta: 1. O akanutno vaxt (o prezènto) 2. O avutno vaxt 3. O imperfèkto 4. O nakhlo vaxt 5. O po but sar perfèkto 1. O akanutno vaxt: i àkcia kerel pes atùn kana vakæras. a. E bitematikane vèrburæ (98%) keren o akanutno vaxt anapplear e verbosqo kòkalo thaj e agorimata: -av, -es, -el, -as, -en, -en. O gin O eno I enutni E verbosqo O agoripen O akanutno vaxt sarnavni kòkalo o I-to me ker -av kerav o II-to tu ker -es keres o III-to vov / voj ker -el kerel o I-to ame ker -as keras o II-to tume ker -en keren o III-to von ker -en keren Jekhipen Butipen b. E tematikane vèrburæ (2%) keren o akanutno vaxt anapplear e verbosqo kòkalo thaj e agorimata: -av, -as, -al, -as, -an, -an (vaò e kernavnæ save agorisaren pen ka-o infinitìvo anapple-o agoripen -al); -iv, -is, -il, -is, -in, -in (vaò e kernavnæ save agorisaren pen ka-o infinitìvo anapple-o agoripen -il); -av, -os, -ol, -as, -on, -on (vaò e kernavnæ save agorisaren pen ka-o infinitìvo anapple-o agoripen -ol). 67

O gin O eno I enutni E verbosqo O agoripen O akanutno vaxt sarnavni kòkalo as -av asav o I-to me rug -iv rugiv th -av thav as -as asas o II-to tu rug -is rugis th -os thos as -al asal o III-to vov / voj rug -il rugil th -ol thol as -as asas o I-to ame rug -is rugis th -as thas as -an asan o II-to tume rug -in rugin th -on thon as -an asan o III-to von rug -in rugin th -on thon Jekhipen Butipen SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen e kernavnæ / e vèrburæ ka-o mòdo indikatìvo, o akanutno vaxt (o prezènto) anapplear i poezìa E Rroma. 2. Thon ka-o mòdo indikatìvo, o akanutno vaxt e avutne kernavnæ / vèrburæ: avel, aòunel, asal, bikinel, daral, xal, kamel, rugin, anel, al. 3. Xramosaren anapple-ël startorre o avutno tèksto, thovindoj o vèrbo ka-o mòdo indikatìvo, o akanutno vaxt! Me ( al) anapple-o fòros te (kinel) manqe pan Òtartorre thaj duj angarne. O bikinitòri (del) manqe e Òtartorre thaj e angarne thaj me (del) e love. Me (avel) palpale thaj p-o drom (dikhel) jekh rromni, savi (bikinel) luludæ, duje rromen kaj (kerel) butî thaj trin ga e save (beòel) te (vakærel). 4. Prin aren tume rroma, save baòaven vaj gilaven? Kon si kadala? 68

O Geòrge Saräu (b. 1956) O Geòrge Saräu si biando anapple-o 21 aprìlo, anapple-o gav Segar ea Vale anapplear o Âudèco Teleorman. Anapplea o berò 198 agorisardæs i Fakultèta vaò e Avrikane hibæ thaj Literatùre, i rusikani vi i magjarikani hibæ. Sar studènto, vov lias kotor bute milajesqe Òkolænapplee: anapplea o berò 1980 (anapple-i Bulgària) ka-e milajesqi Òkòla vaò i bulgarikani hib thaj i literatùra; anapplea o berò 1981 (anapple-i Hungària) ka-e kùrsuræ vaò i hungarikani hib thaj i literatùra. Avræl kadale hibænapplee, vov maj siklilæs i hispanikani hib vi, kòrkoro, i germanikani thaj i rromani hib. I rromani hib siklilæs la kòrkoro, tromalisardo e universitarone siklærnenapplear o Geòrge Mihäilä, o Emil Vràbie thaj i Joàna Prioteàsa. Anapplea o berò 198, rodindoj nìòte lila ka-e Akademiaqi Bibliotèka, arakhlæs jekh xramosaripen palal e rroma thaj i rromani hib, kaapplear o Jean Vailant, anapple-i savi sas jekh tikni gramàtika e rromane hibæqi thaj jekh tikno alavàri. Palal kadava lil, vov siklilæs kòrkoro, rodindoj informàcie vi avere lilenapplee. Palal so agorisardæs i fakultèta, sas siklærno vaò i rusikani hib ka-i kòla gin 2 thaj ka-i kòla gin 3 anapplear o fòros Satu Mare / Baro Gav. Maj palal, anapple-o berò 1984, al ka-o BukurèÒti, sar siklærno vaò i rusikani hib thaj amboldàri vaò i bulgarikani, i hungarikani thaj i rusikani hib. Anapplear o berò 1990, kerel butî ka-e Edukaciaqo Ministèro, ka-i Dirèkcia vaò MaÒkarthemutne Relàcie vi, anapplear o berò 1998, nakhel k-i Dirèkcia le Minoriteturenqi. MaÒkar e beròa 1991-1994 si siklærno rromane hibæqo ka-i Normàlo kòla. Anapplea o vaxt 1 maj 1991-30 grastonaj 1998 si vi metodìsto vaò i rromani hib ka-e Edukaciaqo Ministèro. Anapplear o berò 1998 (1 maj) si konsilièro vaò i rromani hib thaj vaò e rroma ka-e Edukaciaqo Ministèro. Vov læs pesqe e doktorosqo tìtulo anapple-i filologìa e tezaça E ar i arenqo dialèkto anapplear i Rumùnia, inkerdi ka-o 28 septèmbro 1998 ka-i Fakultèta vaò e Avrikane hibæ thaj Literatùre anapplear o BukurèÒti, telal o sikavipen e universitarone siklærnæqo, i Lùcia Wald. Anapple-o oktòbro 1992, kaj lesqi iniciatìva, putardæs pes ka-i Fakultèta vaò e Avrikane hibæ thaj Literatùre anapplear o BukurèÒti jekh fakultatìvo kùrso vaò i rromani hib. Kadava kùrso sas o jekhto universitàro kùrso e rromane hibæqo anapplear i Rumùnia. Anapplear o universitàro berò 1997/1998, ka lesqe phirimata, sas odærdi ka-i Fakultèta vaò e Avrikane hibæ thaj Literatùre anapplear o BukurèÒti i hindianistikani sèkcia (hindi-rromani). Anapple-o universitàro berò 1998/1999, vov putardæs ka-i Fakultèta vaò e Avrikane hibæ thaj Literatùre anapplear o BukurèÒti i sèkcia vaò i rromani hib thaj i literatùra. Sakadæ, anapplea o berò 2000, vov sas o Òirditòri thaj o koordinatòro e specializaciaqo i rromani hib thaj i literatùra kaapplear o Kolègio CREDIS, siklœvipen putardo ka-o duripen, ka-i Universitèta anapplear o BukurèÒti. 69

Astarindoj anapplear o berò 1999 (anapple-o fòros Baro Gav / Satu Mare), kerdæs sarkone beròesapplee po jekh vaj duj milajesqe Òkòle vaò i rromani hib. Kothe, sas formisarde / siklærde terne rroma thaj ga e, save, maj dur, siklæren e rromane siklœvnen i rromani hib thaj e rromenqi història, anapple-e Òkòle. O Geòrge Saräu ankalavdæs/ kerdæs but lila palal e rroma thaj i rromani hib. MaÒkar lenapplee si: Tikno rromano-rumunikano dikcionàro (1992), I rromani hib. Lil vaò e rromane siklærne kaapplear I Normàlo Òkòla (1994), Tekstonqo lil p-i rromani hib (1995, palemdikhlo anapple-e beròa 1999, 2000, 2004 thaj 2005), Rromano-rumunikano dikcionàro (1998), Vakæripnasqo lil anapple-i rromani hib (1999), E teksturænqo kidipen anapple-i rromani hib (1999), Rromano-rumunikano dikcionàro (2000 thaj 2006), E rromane hibæqo kùrso (2000 thaj 2008), Vakæripnasqo rromano-rumunikano gìdo / sikavno (2000), Alfabetizaciaqo lil vaò e baremanuòa (2003) th.a. O Geòrge Saräu ankalavdæs/ kerdæs vi Òkolutne lila/pustika save si labærde akana anapple-e Òkòle: I rromani hib thaj i literatùra vaò o jekhto siklœvipnasqo berò (2005), I rromani hib thaj i literatùra vaò o dujto siklœvipnasqo berò (2005), I rromani hib thaj i literatùra vaò o trinto siklœvipnasqo berò (2005), I rromani hib thaj i literatùra vaò o Òtarto siklœvipnasqo berò (2006), I rromani hib thaj i literatùra vaò o pan to siklœvipnasqo berò (2007), I rromani hib thaj i literatùra vaò o enæto klàsa (2006) thaj aver. O Geòrge Saräu kerdæs but aver importànto butæ vaò e rromenqi edukàcia. Vov kerdæs vaò i rromani hib thaj vaò e rroma so konik na kerdæs: VOV IVDISARDÆS I RROMANI HIB. PU HIPEN 1. Si tut khere rromane lila? Save si kadala? 70

Te gilavas khethanes, savorrença! Nane còxa Nane còxa, nane gad, Na kinel manqe mo dad, aj me ava pal-o rrom Thaj kinela manqe vov. Dade, kin manqe enæ, E enæ sovnakutne, Na kinesa e enæ, Na beòava-nd-ël heja! Thaj gelem me and-i bar, Phaglem luludî Òukar, Thovdem la ka-o Òero, Te kames mirro ilo! Loli phabaj Anapple-o vurdon grùndos nane, Man piramni Òukar nane. R: Loli phabaj la hinava, hop, hop, hop! Jekh paò tuqe, jekh paò manqe, hop, hop, hop! Thaj ra ra raj ra ra ra raj, hop, hop, hop, Thaj ra ra ra ra ra raj ra hop, hop, hop! Lovorre ame kidasa, Thaj khere ame tradasa. R: Loli phabaj la hinava, hop, hop, hop, Sosapplear maj si vi dilipen, So amenapplee na-i phralipen? R: Loli phabaj la hinava, hop, hop, hop, O ruv e ruves Òaj patæl, O aver e rromes n-aòtil. (i adaptàcia palal o Geòrge Saräu) 71

LAVA MA KAR E LAVA... nane - na si man còxa - fÿsta enæ - zlaga beòava-nd-ël - beòava anapplea ël, beòava maòkar ël piramni - phiravni, kamli PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Sosapplear kamel i haj te al palal o rrom? 5. So mangel i haj pesqe dadesapplear? 6. Kaapplear thaj sosapplear phaglæs i haj luludî? 7. So thaj sosapplear hinela o havo? 8. So kamel o havo te avel maòkar e rroma? 9. Savi gili ajlilæs tumen maj but? Sosapplear? 10. Gilaben e duj siklile gilæ! 11. Maj anen vi aver gilæ? Gilaben len! TE SIKLŒVAS KHETHANES! I KERNAVNI / O VÈRBO O INDIKATÌVO M@DO O avutno vaxt: i àkcia kerela pes palal o vakæripen: O pàpos phenela manqe texàra jekh paramì i. O avutno vaxt Òaj te avel: a. O sintetikano avutno vaxt; b. O analitikano avutno vaxt. 1. O sintetikano avutno vaxt: kerel pes anapplear e verbosqo akanutno vaxt thaj i vokàla a. O gin O eno I enutni O akanutno E avutne O avutno vaxt/ sarnavni vaxt vaxtesqo agoripen sintetikani fòrma o I-to me phenav -a phenava xav -a xava o II-to tu phenes -a phenesa xas -a xasa o III-to vov / voj phenel -a phenela xal -a xala Jekhipen 72

Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen o I-to ame phenas -a phenasa xas -a xasa o II-to tume phenen -a phenena xan -a xana o III-to von phenen -a phenena xan -a xana 2. O analitikano avutno vaxt: kerel pes anapplear o alav ka(m) thaj e verbosqo akanutno vaxt. a) E vèrburæ save Òirden anapple-jekh konsonànta keren o avutno vaxt e alaveça ka O gin O eno I enutni O alav O akanutno O avutno vaxt/ sarnavni ka vaxt analitikani fòrma o I-to me ka phenav ka phenav o II-to tu ka phenes ka phenes o III-to vov / voj ka phenel ka phenel o I-to ame ka phenas ka phenas o II-to tume ka phenen ka phenen o III-to von ka phenen ka phenen b) E vèrburæ save Òirden anapple-jekh vokàla keren o avutno vaxt e alaveça kam O gin O eno I enutni O alav O akanutno O avutno vaxt/ sarnavni kam vaxt analitikani fòrma o I-to me kam aòunav kam aòunav Butipen o II-to tu kam aòunes kam aòunes o III-to vov / voj kam aòunel kam aòunel o I-to ame kam aòunas kam aòunas o II-to tume kam aòunen kam aòunen o III-to von kam aòunen kam aòunen O xatæripen e sintetikane avutne vaxtesqo si sajekh e xatæripnaça e analitikane avutne vaxtesqo. SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen anapplea o tèksto Nane còxa thaj Loli phabaj e kernavnæ / vèrburæ save si ka-o mòdo indikatìvo, o avutno vaxt! 2. Thon e dine kathe kernavnæ ka-o mòdo indikatìvo, ka-o sintetikano avutno vaxt: anel, aâukerel, azbal, hinel, kamel, phirel, telærel, thol, al, anel! 3. Thon kadala kernavnæ ka-o mòdo indikatìvo, ka-o akanutno vaxt thaj ka-o analitikano avutno vaxt: asal, baòel, dandarel, nakhel, xasal, thabarel. 4. Thon i kernavni / o vèrbo sikavel ka-o akanutno vaxt, o sintetikano avutno vaxt thaj o analitikano avutno vaxt! 73

I enutni O akanutno vaxt O avutno vaxt/ O avutno vaxt/ sarnavni sintetikani fòrma analitikani fòrma me sikavav tu vov / voj ame sikavasa tume ka sikaven von 5. anes ke i autòra kadale Òkolutne lilesqi, i Mihaela Z treanu, si akana i direktòra e Themutne Centrosqi vaò i Rromani Kultùra? 74

L16 O PHURO SIKLŒVNO SAVO GELO KOLAappleE Sas kaj sas... Sas anapple-jekh gav jekh phuro rrom aj jekh phuri. O orro phuro na anelas te xramosarel vi te drabarel, odolesqe ke na sas les i baxt te phirel k-i skòla kana sas tikno. I phuri anelas lil sar jekh raòaj. VaÒ kadaja butî von xanas pen butivar. Anapple-jekh la ho dîves, o phuro aòundæs so k-i Òkòla anapplear o gav Òaj te al kon kamel, kaj na anel lil, te siklœl te xramosarel thaj te drabarel. O phuro na phendæs khan e phuræqe thaj læs te al Òkolaapplee. Anapple-o kadava dîves, nakhlo paò-i Òkòla jekh rajikano vurdon, savo sas cirdindo nìòte grastenapplear, save anas maj zorales sar i balval. Anapplear kadava vurdon pelæs jekh gonorro lovença. O phuro, savo alas Òkolaapplee, arakhlæs o gonorro e lovença. Vov læs o gonorro thaj gelo maj dur Òkolaapplee. Palal Òtar àsuræ, e raja arakhle pen khere bi jekhe gonorresqo lovença. Von avile palpale p-o drom, kaapplear avile khere, te roden o gonorro e lovença. Aresle paò-i Òkòla kaj arakhadile e phureça, savo avelas Òkolaapplear. E raja pu hle e phures: - Phurea, na dikhlæn jekh gonorro lovença? O phuro, savo arakhlæs o gonorro lovença, phendæs: - Sar te na, ke akana avav kaapplear i Òkòla kaj somas te siklœvav te xramosarav thaj te drabarav! - Kaapplear i Òkòla? - pu hle e raja. - Va, kaapplear i skòla! - phenel o phuro. Kana aòunde e raja so jekh phuro sas k-i Òkòla te siklœvel te xramosarel thaj te drabarel, godîsarde so o phuro si dilo. E raja dine o drom le grastenqo maj zorales sar jekhto var thaj bolden pen palpale khere. Kadæ ke o phuro a hilo e gonoreça e lovença. O phuro na phendæs khaj e phuræqe thaj anapple-e savorre d sa vov alas k-i Òkòla. Palal jekh berò, o phuro anelas te xramosarel vi te drabarel. Kaj gelo k-i skòla anglæ te xramosarel thaj te drabarel thaj areslæs vi barvalo. havalen thaj hajalen, kon al k-i Òkòla aresel barvalo na nùmaj e lovença, tha vi e godæça sar o phuro. (Palal o Jonèl Kordovàn) 75

I Òkòla si jekh a o barvalipen. Kas si Òkòla si les jekh gonorro godæça. LAVA MA KAR E LAVA... odolesqe - kodolesqe, sosqe, anapplear kadava ke xanas pen - denas pen, khaj - khan arakhadile - maladile, arakhle pen bolden pen - avilen palpale gelo - gelæs PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kon ivelas anapple-jekh gav? 5. Sosapplear xanas pen o phuro thaj i phuri? 6. Kaj gelæs o phuro anapple-jekh dîves? 7. So arakhlæs o phuro p-o drom? 8. Kasqe sas o gonorro kaj arakhlæs les o phuro? 9. So godîsarde e raja kana o phuro phendæs lenqe so vov avel kaapplear i Òkòla? 10. Sar sas o phuro palal jekh berò, kaj gelæs k-i Òkòla? 11. So siklœvipen Òaj cirdas anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I KERNAVNI / O VÈRBO I. O KONÅUNKTÌVO: kerel pes anapplear i konâùnkcia te thaj o akanutno vaxt kaapplear o indikatìvo. O gin O eno I enutni I konâùnkcia O akanutno O mòdo sarnavni te vaxt konâunktìvo o I-to me te aòunav te aòunav o II-to tu te aòunes te aòunes o III-to vov / voj te aòunel te aòunel o I-to ame te aòunas te aòunas o II-to tume te aòunen te aòunen o III-to von te aòunen te aòunen Jekhipen Butipen 76

II. O INDIKATìVO M@DO O imperfèkto: sikavel jekh nakhli àkcia, savi na sas agorisardi. Kana me gelem lesapplee, vov baòavelas ka-o piàno. O imperfèkto kerel pes anapplear e verbosqo akanutno vaxt thaj o agoripen -as. O gin O eno I enutni O akanutno O grùpo O mòdo sarnavni vaxt -as konâunktìvo o I-to me gilabav -as gilabavas o II-to tu gilabes -as gilabesas o III-to vov / voj gilabel -as gilabelas o I-to ame gilabas -as gilabasas o II-to tume gilaben -as gilabenas o III-to von gilaben -as gilabenas Jekhipen Butipen SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen anapple-o tèksto O phuro siklœvno savo gelo Òkolaapplee e kernavnæ / vèrburæ save si ka-o mòdo konâunktìvo! 2. Arakhen anapple-o tèksto O phuro siklœvno savo gelo Òkolaapplee e kernavnæ / vèrburæ save si ka-o mòdo indikatìvo, o imperfèkto! 3. Thon kadala vèrburæ / kernavnæ ka-o akanutno, avutno vaxt thaj ka-o imperfèkto: bikinel, hinel, kamel, piel, xal, thovel. 4. Thon e dine kathe kernavnæ / vèrburæ ka-o mòdo konâunktìvo: azbal, daral, putarel. 5. Thon e la he fòrme e kernavnæqe siklœvel anapplea o telutno tabèlo! I enutni O indikatìvo mòdo O mòdo sarnavni O O avutno O avutno O imperfèkto konâunktìvo akanutno vaxt vaxt vaxt (sintetikani (analitikani fòrma) fòrma) me siklœvava tu siklœves vov / voj te siklœvel ame ka siklœvas tume von siklœvenas 6. Vi anapple-o tiro gav, vaj fòros, phiren e terne vi e phure manuòa Òkolæapplee? an ka-i dujto Òànsa? 77

L17 O GONORRO DUJE LOVENÇA O phenitòri: Thaj sas jekh phuro, Kaj sas les jekh baòno. Ah, so maj baòno! So baòelas k-o phuro! Gilab, baòneana, Khel vi tu phureana! Thaj sas jekh phuri, Kaj sas la jekh khajni, Savi kerelas anro voj La phuræapplee, an-sevli!... O phuro: - Mirrie phurie, mirro ilo! De ma vi man jekh anro! I phuri: - Tuqe, me? Devla, arakh! Khanikasqe anre i dav! Le baònes mar tu, phurea, Te kerel tuqe-anro, dilea! O phenitòri: - P-e phures xoli bari pelæs, Le baònes, les vov mardæs, Aj pe poræapplear les cirdæs; O baòno, daraapplear, vov naòlæs, O dromorro les astardæs. Jekh gonorro xasardo, Aj lesapplear sas vazdino.... O baòno: Thov manqe tele jekh bari kàpa, Andem tuqe guruvnæn, balen, khajnæn, Sæ so si tu trebutnes khere Avela tut vi sovnakutne love. O phenitòri: O phuro, sar i balval, Liel i kàpa, thol la telal, Thaj o baro baòno Òukar, Sa u ærdæs e peresapplear. Thaj te dikhes barvalimos! Devla, uâo thagarimos! I phuri maòkar i bar dikhel Thaj pharolas te merel. (I rumunikani adaptàcia si kerdi kaapplear i Elèna Nùjkä; o rromano amboldipen si kerdo kaapplear o Oktaviàn Bonkulèsku, o Geòrge Sräu vi i Isabèla Bänìkä) 78

LAVA MA KAR E LAVA... sevli - o obijèkto anapple-o savo kidel pes e legùme, e frùkturæ thaj aver butæ kàpa - i kuri, soça patæras amen anapple-o sovthan sovnakutne - somnakutne phenitòri - vakærno, parami àri PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kasapplear si o vakæripen anapplea kadava klasaqo kotor? 5. So sas le phures? 6. Tha la phuræ? 7. So manglæs o phuro e phuræapplear? 8. So phendæs i phuri e phuresqe? 9. Kaj gelæs o baòno? 10. So arakhlæs o baòno? 11. So phendæs o baòno e phuresqe kana avilæs khere? 12. Sar sas o phuro palal so avilæs o baòno khere? 13. So godîsaren tumen ke phendæs o phuro e phuræqe? 14. Agorisaren i paramì i! 15. Keren jekh khelipen palal kadaja tèksto! TE SIKLŒVAS KHETHANES! I KERNAVNI / O VÈRBO O M@DO INDIKATÌVO O nakhlo vaxt: sikavel jekh nakhli thaj agorisardi àkcia. I, mirro amal drabardæs jekh lilorro. AberÒ, vov xramosardæs jekh poezìa. E vèrburæ drabardæs thaj xramosardæs sikaven jekh nakhli àkcia (i, aberò). Von si ka-o nakhlo vaxt. 79

a) O nakhlo vaxt kerel pes anapplear e verbosqo kòkalo / e verbosqi darrin thaj e agorimata: - dem/dœm/dºm, -dæn, -dæs, -dæm, -de(n), -de(n) O gin O eno I enutni E verbosqo O agoripen O nakhlo sarnavni kòkalo vaxt o I-to me kin -dem/dœm/dºm kindem o II-to tu kin -dæn kindæn o III-to vov / voj kin -dæs kindæs o I-to ame kin -dæm kindæm o II-to tume kin -de(n) kinden o III-to von kin -de(n) kinden Jekhipen Butipen b) Si kernavnæ save ka-o nakhlo vaxt xuden e agorimata: - lem/lœm, - læn, - læs, - læm, - le(n), - le(n) O gin O eno I enutni E verbosqo O agoripen O nakhlo sarnavni kòkalo vaxt o I-to me ares -lem/lœm areslem o II-to tu ares -læn areslæn o III-to vov / voj ares -læs areslæs o I-to ame ares -læm areslæm o II-to tume ares -le(n) aresle(n) o III-to von ares -le(n) aresle(n) Jekhipen Butipen E avutne kernavnæ lien ka-o nakhlo vaxt e agorimata - lem/lœm, - læn, - læs, - læm, - le(n), - le(n): aresel, pu hel, piel, kamel, kuòel, avel, xal th.a. E kernavnæ al thaj sovel si len kadala fòrme vaò o nakhlo vaxt: O gin O eno I enutni O nakhlo sarnavni vaxt o I-to me gelem sutem o II-to tu gelæn sutæn o III-to vov / voj gelæs vov gelo sutæs voj geli o I-to ame gelæm sutæm o II-to tume gele(n) suten o III-to von gele(n) suten Jekhipen Butipen 80

SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen anapplear o tèksto O gonorro duje lovença e kernavnæ / vèrburæ ka-o mòdo indikatìvo, ka-o nakhlo vaxt! 2. Arakhen savorre kernavnæ / vèrburæ ka-o mòdo indikatìvo thaj konâunktìvo anapplear o tèksto O gonorro duje lovença thaj phenen kaj save vaxta si von! 3. Thon e kernavnæ ka-o mòdo indikatìvo, ka-o nakhlo vaxt: aresel, baòavel, hinel, xal, nakhel, al! 4. Thon e la he fòrme e kernavnæqe al anapple-o o telutno tabèlo! I enutni O indikatìvo mòdo O mòdo sarnavni O O avutno O avutno O O nakhlo konâunktìvo akanutno vaxt vaxt imperfèkto vaxt vaxt (sintetikani (analitikani fòrma) fòrma) me gelem tu asa vov / voj alas ame as tume te an von ka an 5. anes ke e ilustràcie sas kerde kaapplear jekh rrom, o Oktaviàn Bonkulèsku, kaj si vi siklærno rromane hibæqo? 81

L18 O KAMIPEN Jekh purani paramì i phenel ke, varekana, o Del, savo phirelas p-i phuv, akhardæs le manuòen te rigærel pesqe dinimata. Thaj avile le manuòa opral sa i phuv, penqe selæça, k-o Devel. Jekh sel avilæs te mangel barvalipen p-i vazi, aver sastimos, aver but phuvæqo zinzaripen thaj kadja maj dur. Sarkon sel mangelas vareso. Palal so o Del rigærdæs sa, dikhlæs ke dural maj aven trin muròa, kale balença, maòkarutne sar u ipen, thaj palal lenqe podîmata dikhelas pes ke phirdenas but droma. PaÒarden pen, line la ane le stadæ opral o Òero thaj a hile bitragavde anglal o Del. - Kon sen tume, kaj aven but palal? - Sam rroma, Devla! - Thaj kaj senas i akana? Me rigærdem sa! Ama, dikhindoj o Del ke beòenas kadja la avde thaj sar anelas ke si orre, pu hlæs len maj lokhes: - Save mangipnaça aviline? - Devla, ame avilæm te mangas tut te kames amen. Lenqo mangipen ajlilæs le Devles. - MiÒto, rromalen, phenav ke aòtiv te kamav tumen. Le muròa, loòale, naisarde Lesqe, thodine le stadæ p-o Òero thaj kamlen te telæren. O Del a havdæs len: - AÂukeren xancÿ! Si man vi vareso vaò tumaro næmo. O jekhto dinipen so dav tumenqe si jekh Òukar thaj dîlabadi hib. Te inkeren laapplee zorales. O dujto dinipen si le but Òukar dîlæ. Von avena kadja Òukar ke avena but prin arde vaò lenqe. O trinto dinipen si jekh Òukar them, so avela tumaro than. Thaj kadava than avela sa i lùmja. an, thaj kamipnaça, te roden o vestipen thaj e ivipnasqo Òukaripen. Kadava si o kamipen. Tha si vi man jekh mangipen karing tumenapplee: phenen manqe ke kerena jekhipen, ke na avena ulavde thaj ke dena vast varekana jekh averesqe. E rroma dine penqo lav k-ël Devlesqe mangimata, naisarde palem thaj gele. 82

I paramì i phenel ke kana von inkerde penqo phenipen sas lenqe miòto, thaj kana bisterde lesapplear but rovline. (Palal o Åupter Borkoj) LAVA MA KAR E LAVA... rigærel - (x)ulavel sastimos - sastipen selæça - naciaça, zinzaripen - buxlæripen podîmata - tiraxa paòarden pen - avile paòal la ane - la avipnaça bitragavde - a hindoj thanesapplee ama - tha a havdæs - terdœvdæs, inkerdæs len thanesapplee jekhipen - khethanipen PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kasapplear si o vakæripen anapplea kadava klasaqo kotor? 5. Sosapplear akhardæs o Del e manuòen pesapplee? 6. So manglen e manuòa kaapplear o Del? 7. Kon avilæs maj palal ka-o Del? 8. So mangle e rroma e Devlesapplear? 9. So maj dæs o Del e rromenqe? 10. So phenel i paramì i maj dur? 11. So siklœvipen Òaj cirdas anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I. I INTONÀCIA I intonàcia sikavel o mòdo anapple-o savo ame vakæras. Ame Òaj te vakæras zorales, Òaj te mangas varekas vareso, Òaj te pu has varekas vareso, Òaj te mangas amenqe jertisaripen, Òaj te phenas te ajlœl amen vaj na jekh butî, Òaj te das la ho dîves. Kadala butæ Òaj te keras len labærindoj/utilizisarindoj: 1. E akharipnasqi / manqipnasqi / zorali phendi intonàcia: atùn i kana k-o agor e propoziciaqo si e akharipnasqo sèmno! - Sam rroma, Devla! - anapplear amaro tèksto La ho dîves! / La hi ræt! / La hi texarin! - o baxtalipen (e la he dîvesesqo dinipen) Jertisar man, dadea! - e jertisaripnasqo mangipen De vi man jekh luludî, mangav tut Òukar! - o mangipen a avri! - o zorphenipen 83

2. E pu hipnasqi intonàcia: atùn kana k-o agor e propoziciaqo si e pu hipnasqo sèmno: - Kon sen tume, kaj aven but palal? - anapplear amaro tèksto - Save mangipnaça aviline? - anapplear amaro tèksto Kon mardæs tut? Sosapplear roves? Kana magel pes informàcie, labærel / utilizisarel pes e pu hipnasqo sèmno. Kana del pes informàcie/ amboldel pes ka-o pu hipen, labærel / utilizisarel pes e akharipnasqo sèmno. - Kon sen tume, kaj aven but palal? - Sam rroma, Devla! II. I SARNAVNI / O PRON@MBRO I PU HUTNI - RELATÌVO SARNAVNI a. I relatìvo sarnavni: kerel jekh relàcia / phandipen maòkar e alava anapple-i propozìcia. Eksèmpluræ / misala: Palal so o Del rigærdæs sa... Me anav kon kindæs manqe o lil. Tu anes sosqe na xalæn. Anapplea e trin misala, e alava so, kon thaj sosqe si relatìvo sarnavnæ. b. I pu hutni sarnavni: mangel informàcie, thol jekh pu hipen. Eksèmpluræ / misala: - Save mangipnaça aviline? Kon sen tume, kaj aven but palal? - Sosapplear i avilæn manapplee? - Kasqe kames te gilabes? Anapplea e misala, e alava so / save, kon, sosapplear thaj kasqe si pu hutne sarnavnæ. E fòrme vaò e pu hutne - relatìvo sarnavnæ ka-e savorre kèzuræ si: O kèzo Kon So Nominatìvo kon so Akuzatìvo kas so Genitìvo kasqo sosqo kasqi sosqi kasqe sosqe kasqe sosqe Datìvo kasqe sosqe Lokatìvo kasapplee sosapplee Ablatìvo kasapplear sosapplear Soc. - Instrumentàlo kaça soça Vokatìvo - - 84

SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Thon e pu hipnasqo vaj e akharipnasqo sèmno! So phenes tu, phralorea... Tu kames te xas... AÒun man... So rodes kothe... Te aven saste thaj baxtale... Te aòunel tut o Devel... Kaapplear san... Te arakhel o Del... Sar si tiro anav... So manges manapplear... Me na darav khan esapplear... 2. Alosaren anapplear o tèksto O kamipen savorre sarnavnæ thaj keren lenqe klasifikàcia! 3. Thon anapplea o telutno tabèlo e sarnavnænqe fòrme! O kèzo Jekhipen Butipen O eno O eno o I-to o II-to o III-to m.l. o III-to.l. o I-to o II-to o III-to Nom. tu tume Akuz. man len Gen. lesqo laqo amari lenqi mirre tumare laqe lenqe Dat. manqe tuqe Lok. amenapplee tumenapplee Abl. lesapplear lenapplear Soc. Instr. mança leça tumença Vok. tumen! 85

L19 LE MULEÇA P-O GRAST (I) Maj etisardem varesode lila pal o marimos thaj pale mothodem po vareso mungre dadesqe. Wow kërëlas buki kaj kova ìja thaj tholas kan manapplee. Rodavas te këraw vi me buki leça, tha wow i mukhelas man: - BeÒ anapple-ëk than kë malaves tut! NaÒ othar kë phabos, phenelas manqë. Me i khëlaw manqë kothe. Te kamesa te khëles tuqe, a avri, te na, thow o vast p-o lil! - BeÒavas pakiwalo kaj te na naòavel man avri, nùmaj mothovas lesqë anapple-ël lila pal o marimos etime manapplear. Tholas vi wow o kan manapplee. Pala so maj barilem, dem man gogi kä wow tholas kan kaj te kërël man te maj etisarav vi aver lila. Kamelas te kërël anapplear manapplee manuò sÿkavdo. Anaw manqe godî kë le ga e kaj anenas lesqe bukæqo thaj a henas te kërën buki leça phenenas lesqe: - Sosapplear i sikaves vi le haworës te kërël buki, Ròmane? Wow delas anglal: - Mungro heaw na aresela te likhærel sastra sar manapplee! Kana me phenavas vareso kaj phandelas pe soça phendæsas manqe wow maj anglal, murro dad phenelas maj dur: - [...] Ingeravas le bobìne ka-l le telefònuræ le observatorenqe, texarina, thaj palal le duj àsuræ d se ingeravas lenqë xabe... - So kerenas le observatòruræ, dade? - Buki importànto! Won thonas pen p-jekh than opre, maj paòe pas-o inamìko, te na aven dikhline. Jekh oficèri dikhelas le binokloça kaj sÿ o inamìko thaj so kërël, aver motholas anapple-e baterìa p-o telefòno le koordonàte kaapplear o oficèri le binokloça kaj te la haren o cirdipen. Amare tùnuræ cirdenas but miòto: thonas le projektìluræ sa le vasteça. - Thaj na dikhelas len o inamìko? - Te avilo dikhline, sa i jag sas te avel tradini karing lenapplee. Te dikhes so päcisardem me! Anapple-ëk d s pala le deòuduj àsuræ telærdem le xabeneça ka-l observatòræ. Nakhlem jekh xar afùndo, 86

anklistem p-o plaj, hutem man anapple-o vës thaj aâukërdem xancÿ. Kana dem te anklæw anapplea o vëò, so te dikhës, xaw me ke Dewles, o inamìko dikhlæs man thaj le glònturæ fluierinas paòa mungre kana thaj perënas briòind anapple-ël kaòt. CŸrdem man ìto palpale thaj a hilem le përëça ka-i phuw. Kadæ kërëlas vi o grast, kaj lipisajlœsas manapplear. So sas ma kërimasqo? Te anklæw avri anapplea o vës? Pale d-aòtin te dikhën ma thaj pale cÿrden pala manapplee. D-aÒtin te malaven man vi man, vi le grastes... Te amboldaw palpale? Sar te mekhaw le manuòen bokhale... (Palal o Kostìkä Bäcälan) LAVA MA KAR E LAVA... etisardem - drabardem mungre - murre pakiwalo - patîvalo; (kathe) godæver gogi - godî delas anglal - amboldelas te likhærel - (kathe) te marel le sastræ, te kerel butî e sastrença inamìko - biamal, duòmàno xar - jekh than kaj xulœl i phuv afùndo - xor fluierinas - Òoldenas lipisajlœsas - (kathe) thovdæs pes paòal..., atrajlæs kërimasqo - keripnasqo PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Save lila drabardæsas o havo? 5. So butî kerelas e havesqo dad? 6. So phenenas e ga e e dadesqe palal / kaapplear o havo? 7. Palal so vakærelas o dad e haveça? 8. Kaj gelæs e havesqo dad anapple-jekh d s, kana sas anapple-o marimos? 9. Sosapplear na Òaj ingerdæs o dad o xaben pesqe amalenqe? 10. So godîsaren tume ke kerdæs e hevesqo dad? 11. Gelæs maj dur vaj avilæs palpale? Sosapplear? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I NAVNI / O SUBSTANTÌVO i akana, ame siklilæm e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo. Akana, ame vakærasa palal e muròikane aj uvlikane navnæ ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo. Ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo e navnæ sikaven kaça vaj soça kerel pes i àkcia. Eksèmpluræ / misala: Jekh oficèri dikhelas le binokloça... Soça dikhelas jekh oficèri? - le binokloça 87

Me gelem e dadeça anapple-o fòros. Kaça gelem me anapple-o fòros? - e dadeça O manuò dikhel e jakhença, e godæça godærel thaj e vastença kerel butî. Soça o manuò dikhel, godærel thaj kerel butî? - e jakhença, e godæça thaj e vastença Me vakærdem mirre amaleça ka-o telefòno. Kaça vakærdem ka-o telefòno? - e amaleça E navnæ ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo lien o agoripen -ça, savo thol pes ka-i fòrma kaapplear o akuzatìvo vaò e ivdisarde navnæ thaj e bi ivdisarde navnæ vun aren / lien vi o agoripen kaapplear o akuzatìvo. 1. E muròikane navnæ a) E ivdisarde muròikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, xasaren i konsonànta -s anapplear o agoripen -es: phral + -es (o agoripen kaapplear o ak.) + -ça (o agoripen kaapplear o soc. - instr.) = phralesça > phraleça Pu hipen O kèzo Jekhipen Butipen Kon? Nominatìvo o phral e phrala Kas? Akuzatìvo e phrales e phralen Kasqo? Genitìvo e phralesqo e phralenqo Kasqi? e phralesqi e phralenqi Kasqe? e phralesqe e phralenqe Kasqe? e phralesqe e phralenqe Kaça? Soc. - Instr. e phraleça e phralença b) E bi ivdisarde muròikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, xasaren e konsonànta -s anapplear o agoripen -es: dand + -es (o agoripen kaapplear o ak.) + -ça (o agoripen kaapplear o soc. - instr.) = dandesça > dandeça Pu hipen O kèzo Jekhipen Butipen So? Nominatìvo o dand e danda So? Akuzatìvo o dand e danda Sosqo? Genitìvo e dandesqo dandenqo Sosqi? e dandesqi dandenqi Sosqe? e dandesqe dandenqe Sosqe? e dandesqe dandenqe Soça? Soc.-Instr. e dandeça dandença -ça. 2. E uvlikane navnæ a) E ivdisarde uvlikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, lien o agoripen daj + -a (o agoripen kaapplear o ak.) + -ça (o agoripen kaapplear o soc. - instr.) > dajaça 88

Pu hipen O kèzo Jekhipen Butipen Kon? Nominatìvo i daj e daja Kas? Akuzatìvo e daja e dajan Kasqo? Genitìvo e dajaqo e dajanqo Kasqi? e dajaqi e dajanqi Kasqe? e dajaqe e dajanqe Kasqe? e dajaqe e dajanqe Kaça? Soc. - Instr. e dajaça e dajança b) E ivdisarde uvlikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, xuden o agoripen -ça. patrin + -æ (o agoripen kaapplear o ak.) + ça (o agoripen kaapplear o soc. - instr.) > patrinæça Pu hipen O kèzo Jekhipen Butipen So? Nominatìvo i patrin e patrinæ So? Akuzatìvo i patrin e patrinæ Sosqo? Genitìvo i patrinæqo e patrinænqo Sosqi? i patrinæqi e patrinænqi Sosqe? i patrinæqe e patrinænqe Sosqe? i patrinæqe e patrinænqe Soça? Soc. - Instr. i patrinæça e patrinænça SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Arakhen anapplear o tèksto Le muleça p-o grast deò muròikane navnæ thaj deò uvlikane navnæ thaj thon len ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo! 2. Thon kadala navnæ ka-e siklile kèzuræ: irikli, gono, grast, xerni, kham, len, phral, rovli, sap, ÒoÒoj, thud! 3. Thon e sintàgme ka e siklile kèzuræ (jekhipen thaj butipen): o parno gono, o thulo grast, i Òukar grastni, i Òuki patrin, i Ÿlto luludî o Òukar ÒoÒoj! 4. Thon e trebutne fòrme vaò e navnæ lil thaj xerni anapple-o telutno tabèlo! O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Nominatìvo o lil i xerni Akuzatìvo e / le xernænqo Genitìvo e /le lilenqo e xernæqi e lilesqe e / le xernænqe Soc. - Instr. e / le lilença 89

5. Thon e trebutne fòrme vaò i sintàgma i zèleno patrin anapplea o telutno tabèlo! O kèzo Jekhipen Butipen Nominatìvo i zèleno patrin Akuzatìvo e zèlena patrinæ Genitìvo e zelenone patrinænqo e zelenone patrinæqi Soc. - Instr. e zelenone patrinænça 6. Phen, tu so alosardænas??? 90

L20 LE MULEÇA P-O GRAST (II) [...] hutem man pale anapple-o vës thaj lem p-i aver mardæli. Amboldem man pala o plaj thaj maj palal arëslem le xabeneça, kaj sas hordino paòesapplee. O lokotenènto phendæs: - Trebujsardæs te amboldes tut palpale, na-s te meras ame bokhaapplear... Jekh sergènto, kaj sas leça thaj kaj kamelas te arësël oficèri, thaj anapplea kode holas pes i paòal o inamìko, phendæs manqe: - Soldato!na, kana texàra i aresesa le xabeneça ka-i vræma, me daw tut jag mungre vastença! Phendem: - Xakærdem, raj!a, kadæ si man te keraw. - Maj ingërdem lesqë xabe dujwar, trinwar... Anapple-ëk texarin, o käpitàno kaj anelas so sas maòkar manapplee thaj o sergènto, akhardæs man pesapplee thaj phendæs manqë. - De-akanàra, i maj trebul te ingërës xabe ke amalesqë. a pala lesapplee thaj an les anapple-e baterìa! Telærdem. Kana areslem kaj sas wow kerdilæs ræt. Mothodine manqë kä o sergènto hutæs pes anapple-o anglal e mitralièra. Sas sa xÿværdo. Maj sas othe soldàturæ, amala mungrenapplear. Phendem lenqe: - Te kamena te ingeraw les, te thon les tume p-o grast. Me i thaw o vast pe lesapplee. Thodine les p-o kalo samàri thaj phandle les. Me lem e aòfar anapple-o vast thaj telærdem. Kërdilæs ræt kali ke i dikhësas o naj. Me, le muleça p-o grast... Jekh unvìka dæs te gilabel. Vazdine pen mungre bala p-o Òero. Nakhlem leça jekh paj i ka-l anga... Le doræ kaj sas phandlo lença, putërdile jekh cÿra thaj o mulo areslo le pungrença anapple-o paj, tha me i thodem o vast te la haraw les thaj te phandaw les maj miòto. 91

Areslo anapple-i baterìa, phendem le kolavre kätanenqe te len les won tele, ke man na-i man zor anapple-e manapplee. - Interesànto paramì! Phen manqe, dad!e, othe, and-o marimos, i anenas tut ke san rrom, ke tu i prin ardœs, san parno thaj Òukar? Mungro dad ninerisardæs man p-o muj: - Tu san maj Òukar, hawa mungro! anglœlas pes, sar te na, motholas morro anaw, Cældæra, thaj maj sas po jekh ga o kathar, kätàna mança, kaj anelas man anglal, tha na-s khanikas khan othar... - Othe, anglal o merimos, anglal e bokh thaj le uwa, samas saworre sajekh. (Palal o Kostìkä Bäcälan) LAVA MA KAR E LAVA... mardæli - dromorro paòesapplee - jekh paò anapplear holas pes - tholas pes paòesapplee - jekh paò anapplear holas pes - tholas pes xabeneça - xabepnaça, xabemaça xÿværdo - puòkisardo samàri - grast aòfar - i aòvar; i dori savæça tradel pes o grast PU HIMATA AJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO 1. Ginaven o tèksto! 2. Alosaren thaj xramosaren e biprin arde lava! 3. Ambolden o tèksto ga ikanes! 4. Kaj gelæs e havesqo dad? 5. Kon cipisardæs p-e havesqo dad? 6. So phendæs o sergènto e dadesqe? 7. Sosapplear na maj trebalas te ingerel e havesqo dad xaben? 8. Kas ingerdæs e havesqo dad p-o grast? 9. Sosapplear mulæs o sergènto? 10. E dadesqe amala dikhle avere jakhença le dades? Sosapplear? 11. So siklœvipen Òaj cirdas anapplear kadava tèksto? TE SIKLŒVAS KHETHANES! I SINTÀKSA I sintàksa si e gramatikaqi rig kaj vakærel palal e alavenqe fùnkcie anapple-i propozìcia thaj palal sar phanden pen e propozìcie anapple-e fràze. I. E propoziciaqe riga Òaj te aven: a) E Òerutne / principàlo propoziciaqe riga: o subijèkto thaj o predikàto. b) E biòerutne / sekundàro propoziciaqe riga: o atribùto thaj o komplemènto. 92

1. O predikàto: si i Òerutni / principàlo propoziciaqi rig, kaj sikavel so kerel o subijèkto. Eksèmpluræ / misala: O havo xal. O baòno baòel. Tume beòen. Anapple-e opralutne eksèmpluræ, e alava xal, baòel thaj beòen sikaven so kerel o subijèkto. 2. O subijèkto: si i Òerutni / principàlo propoziciaqi rig, kaj sikavel kon vaj so kerel jekh àkcia. Eksèmpluræ / misala: Me drabarav jekh lil. O havo gilabel. O briòind del zorales. Anapplea e opralutne eksèmpluræ, alava me thaj o havo sikaven kon kerel i àkcia, thaj o alav o briòind, sikavel so kerel i àkcia. O subijèkto beòel anapplea o kèzo nominatìvo. E subijektosqe pu himata si: kon?, so? 3. O atribùto: si jekh biòerutni / sekundàro propoziciaqi rig kaj beòel paòal o substantìvo. Eksèmpluræ / misala: O tikno havo gilabel. E phuresqi haj sovel. Duj rakle roven. Anapplea e opralutne eksèmpluræ e alava tikno, e phuresqi, duj beòen paòal e navnæ o havo, haj thaj rakle; von si atribùturæ. E atributosqe pu himata si: savo?, savi?, sav?, kasqo?, kasqi?, kasqe?, sode?, kazom?, kozom?, kabor?, kobor?, kèci? 4. O komplemènto: si jekh biòerutni / sekundàro propoziciaqi rig kaj beòel paòal jekh vèrbo. Eksèmpluræ / misala: O dad kindæs manro. I phuri xal kiral. I bibi akharel e phrales. Anapplea e opralutne eksèmpluræ e alava manro, kiral, e phrales si komplemènturæ; von sikaven so kerdæs o dad, so xal i phuri thaj kas akhardæs i bibi. E komplementosqe pu himata si: so?, kas?, sar?, kana? II. I propozìcia Òaj te avel: 1. I sadi propozìcia kerdi nùmaj anapplear subijèkto thaj predikàto. O raj vakærel. O phuro sovel. I daj suvel. Anapplea e opralutne eksèmpluræ e alava o raj, o phuro, i daj si subijèkturæ, haj e alava vakærel, sovel, suvel si predikàturæ. Kadæ, e opralutne propozìcie si sade. 93

riga. 2. I buxli propozìcia si kerdi anapplear jekh subijèkto, jekh predikàto vi anapplear aver propoziciaqe O havorro drabarel paramì a. I Òukar haj khelel miòto. Me av ka-i purani khangeri. Anapplea e opralutne eksèmpluræ, e alava havorro, haj, me si subijèkturæ; e alava drabarel, khelel, av si predikàturæ; e alava paramì a, miòto, khangeri si komplemènturæ; e alava Òukar thaj purani si atribùturæ. SO ANAV, SO NA ANAV? 1. Keren pan sade propozìcie thaj pan buxle propozìcie! 2. Keren po duj propozìcie kaj te avel len subijèkto, predikàto, komplemènto; subijèkto, atribùto, predikàto; subijèkto, atribùto, predikàto thaj komplemènto! 3. Thon e kernavnæ asal, anel, beòel, kamel, daral, xal, piel, sikavel, siklœvel, siklærel ka-e savorre siklile mòduræ thaj vaxta. 4. Thon e navnæ: baòno, ar, havorro, manuò, phen, phuri, phuro, rrom ka-e savorre siklile kèzuræ. 5. Thon i pu hutni - relatìvo sarnavni kon thaj so k-ël savorre siklile kèzuræ! 6. Thon i enutni sarnavni (me, tu, vov, voj, ame, tume, von) k-ël savorre siklile kèzuræ. 7. Tumenapplee, kerel pes i rromani kris? Sar vi kana? Kon kerel? Sosapplear kerel pes jekh rromani kris? 8. Sar ame si te phiravas amen anapple-o amaro ivipen? Si te avas nasul, ungale manuòa vaj la he manuòa? 9. Sosapplear na si te keras nasulimata? 94

Rromano - rumunikano dikcionàro (e lava vi e fòrme maladile anapple-o Òkolutno lil) A a havdæs - (el, ea) s-a oprit a hel bimujesqo - (el, ea) tace, r mâne mut ama - dar, Úns anavime - (de)numit angaravdæsas - ascunsese anapple-ekh - Úntr-o, Úntr-un arakhadilæs - s-a Úntâlnit arakhadile - (ei, ele) s-au Úntâlnit armandine - blestemat aòfar; aòvar - h, ham athe - aici avka - a a awgin - miere B barikano - falnic, m re barresqe kile - borne / ru i / stâlpi de piatr beòava-nd-ël - (el, ea) st Ún, Úntre bezex - p cat bi havdæs - (el, ea) a trimis biginde - nenum rate bitragavde - nemi cate, nemi ca i boladæs - (el, ea) a botezat bolden pen - (ei, ele) se Úntorc (e) bràzbe - sfecle butvarno - des, deas ; frecvent but vræmaapplee - demult C còxa - fust enæ - cercei erxen - stea etisardem - am citit ingardel - (el, ea) strig D dajutni hib - limb matern daravno - fricos delas anglal - a r spundea del lav - (el, ea) vorbe te dej - mam Deræv - Mare (te) des palpale lav - a r spunde dromorrenqo truòul - r scruce de drumuri dinimata - daruri diz - pia, târg (o) durærdo milaj - toamna F fluierinas; denas Òol - fluierau frìmi - pu in G gätisardæs - (el, ea) a preg tit gelo - (el, ea) a mers gadorreça - cu hainele gogi; godî - minte X xa arav - Ún eleg xakæren - (ei) Ún eleg xakaja - drepturi (te) xakæres - s Ún elegi xanas pen - (ei, ele) se certau xar - vale xastras - (noi) sc p m xastralas - (el, ea) scap xÿværdo - g urit, Úmpu cat xutævdo - bucuros, juc u, s lt re I inamìko - inamic, du man 95

irinel - 1. (el, ea) scrie (din maghiar ) 2. a restitui; a Únapoia irisarden - (ei, ele) s-au Úntors ìto; sig - repede J jekhipen - unitate; singular K kàmpel - a trebui kanutno - ascult tor kàpa - p tur kaapplear - de unde (o) kÿmpo - câmpul kolompìri - cartof (o) kukurùzo - porumbul KH khaj ; khan - nimic khan esqe - f r rost khelnorre - juc rii khine - obosi i L la ane - ru ina i lämurinen - (ei, ele) l muresc lipisajlœsas - (aici) el / ea s-a lipit de, s-a apropiat M maxrime - necurat, impur mandîn - comoar mapinel - a m sura (te) mapines - s m sori mardæli - potec ; drumeag mothovel - a vorbi, (el, ea) vorbe te mukhlæs - (el, ea) a l sat mùsaj - neap rat me ka av - voi merge N na xancÿvar - nu de pu ine ori, de multe ori nane - nu are; nu exist navni - substantiv nivar - niciodat O odolesqe -pentru c or - sau P pal - dup pakiwalo - cuminte, cinstit, respectuos paruven alava - comunica i, vorbi i paòarden - (ei, ele) s-au apropiat paòesapplee - pe jum tate paòmilaj - prim vara paònavni - adjectiv perutno - vecin piramni - (Únvechit, vulgar) iubit pirre - picioare (o) plaj - câmp, deal podîmata - Únc l minte pusavindoj - fixând (privirea) pustika - manuale PH phenitòri - povestitor pherr - fruct R rangærel - a colora, a ilustra rigærel - a Úmp r i ruòlo - sup rat, Úntristat S samàri - cal saworre - tot, toat, to i, toate sòde - cât, câte, câ i, câte sekon, sarkon - fiecare, oricine selæça - cu na ia sevli - co si li - ea este sovnakutne - de aur, din aur 96

Òtrafinale - fulger tori T tradas - trimitem tràjo - trai, via trintonaj - martie TH tha - dar, Úns Z zilabav(el) - (a) cânt(a) zinzaripen - lungime, Úntindere zinzon pen - (ei, ele) se Úntind zlaga - cercei Å Âigània, ivutro - animal, fiin Âutisarel - ajut U u hal - umbr V veste, meste, slòbodo - liberi vak - voce, glas varesavo - oricare 97

Rumunikano - rromano dikcionàro (e lava vi e fòrme maladile anapple-o Òkolutno lil) A adjectiv - (i) paònavni aici - athe, kathe (a) ajuta - Âutisarel animal - (i) Âigània, (o) ivutro (s-a) apropiat - lipisajlœs, paòardæs ascunsese - (an)garavdæsas ascult tor - kanutno a a - avka, kadja, kadæ (de, din) aur - sovnakutno B blestemat - armajdino, armandino (a) boteza - bolavel, bolel bucuros - xutævdo, loòalo C cal - (o) samàri, (o) grast cartof - (o) kolompìri c rare - (i) mardæli câmp - (o) kÿmpo, (i) vazi (a) cânta - zilabel, gilabel, dîlavel cât (câte, câ i, câte) - sòde, kazom cercei - (e) enæ, (e) zlaga (a) se certa - xan pen cinstit - patîvalo (a) citi - etisarel, drabarel comoar - (o) mandîn comunica i - paruven alava (a) colora - rangærel Concurs Na ional - Themutno Konkùrso co - (i) sevli credincios - patælo cuminte - pakiwalo, patîvalo D dar - tha, ama, ma daruri - (e) dinimata deal - (o) plaj demult - but vræmaapplee / vaxtesapplee (a) denumi - anaværel denumit - anavime des - butvarno doar - nùma drepturi - (e) xakaja drumeag, c rare, potec - (i) mardæli dup - pal F falnic - barikano f r rost - khan esqe fiecare - sekon, sarkon fiin - Âigània, (o) ivutro fixând (Ún epând, str fulgerând) - pusavindoj fluier m - das Òol, Òoldas fricos - daravno fruct -(i) pherr fulger tori - Òtrafinale fust - (i) còxa G g urit - xÿværdo H hainu (c m u ) - (o) gadorro ham, h - aòvar I impur - maxrime, biuâo inamic - (o) inamìko, (o) biamal iubit - (i) piramni, (i) phiravni Ú Únc l minte - (e) podîmata Úns - tha, ama, ma Úntr-o - adapple-jekh 98

(a) Úntâlnit - arakhadilæs, maladilæs (a) Úmp r i - rigærel Úmpu cat - xÿværdo Úntindere - zinzaripen (a) se Úntinde - zinzol pes (a) se Úntoarce - boldel pes, irisarel pes Úntristat - ruòlo (a) Ún elege - xa arel, xakærel, xatærel J juc rii - khelnorre juc u - xutævdo (pe) jum tate - paòesapplee L (a) l muri - lämurinen a l sat - mukhlæs liber - vesto limb matern -(e) dajaqi hib (s-a ) lipit de - lipisajlœsas lungime - (o) zinzaripen M mam - (i) dej, (i) daj manuale - (e) pustika Mare - (i) Deræv martie - (o) trintonaj m re - barikano (a) m sura - mapinel (a) mers - gelo, gelæs miere - (i) awgin, (o) avdîn minte - (i) gogi, (i) godî (de) multe ori - na xancÿvar N na iune - (i) sel, (i) nàcia neap rat - mùsaj necurat - maxrime, biuâo nenum rate - biginde nemi cat - bitragavdo niciodat - nivar nimic - khaj, khan numit - anavime O obosi i - khine (a) opri -a havel oricare - varesavo oricine - sekon, sarkon P p cat - (o) bezex p tur - (i) kàpa, (i) kuri pentru c - odolesqe, kodolesqe pia - (i) diz picioare - (e) pirre, (e) punre porumb - (o) kukurùzo povestitor - (o) phenitòri (a) preg tit - gätisardæs prim vara - (o) paòmilaj pu in - frìmi R r scruce de drumuri - dromorrenqo truòul (a) r spunde - del anglal, amboldel, (te) des palpale lav repede - ìto, sig respectabil - pakiwalo, patîvalo ru ina i - la ane S sau - or, vaj s lt re - xutævdo (a) sc pa - xastral (a) scrie - irinel, xramosarel sfecle - (e) bràzbe stan de piatr - (e) barresqo kilo st Ún, Úntre - beòel anapple-ël stelu - (i) erxen (a) striga - ingardel, cipisarel substantiv - (i) navni sup rat - ruòlo, xolæme 99

T (a) t cea - a hel bimujesqo târg - (i) diz toamna - (o) durærdo milaj tot (toat, to i, toate) - saworre, savorre trai - (o) tràjo (a) trebui - kàmpel, trebal, si te (a) trimite - bi halel / bi havel, tradel V vale - (i) xar vecin - (o) perutno via - (o) tràjo, (o) ivipen vin - (i) doò voce - (o) vak (a) vorbi - del lav, vakærel, mothovel, del dùma, sborìzel U umbr - (i) u hal (de) unde - kaapplear, kajapplear unitate - (o) jekhipen 100

O ANDER GELEM, GELEM... 4 O DURÆRDO MILAJ... 5 I RROMANI THAJ I RUMUNIKANI HIB... 10 KAMAV TE ARESAV SIKLÆRNO!... 14 I BUZNI THAJ LE TRIN BUZNORRE... 18 I HIB RROMANI... 24 O ORRO RROM THAJ O BARVALO GA O... 28 O ÅUPITER BORKOJ... 33 O BA AVNO... 34 E RUVESQO DROMORRO... 39 O PHAKHVA VALO THAJ I KURUNG... 44 O KURKO... 48 O KOSTÌKÄ BÄCÄLAN... 51 KOLÌNDA... 52 MIRRI ERXEN... 54 E HAVESQE XAKAJA... 57 MIRRI DAJ... 60 I MAJ GUDLI PHERR... 63 E RROMA... 66 O GE@RGE SARÄU... 69 NANE C@XA. LOLI PHABAJ... 71 O PHURO SIKLŒVNO SAVO GELO KOLAappleE... 75 101

O GONORRO DUJE LOVENÇA... 78 O KAMIPEN... 82 LE MULEÇA P-O GRAST (I)... 86 LE MULEÇA P-O GRAST (II)... 91 RROMANO-RUMUNIKANO DIKCIONÀRO... 95 RUMUNIKANO-RROMANO DIKCIONÀRO... 98 102

2008 Bucure ti: Editura VANEMONDE

UNICEF ROMÅNIA B-dul Prim`verii 48A 011975 Bucure[ti, România Tel.: +40 21 201 7872-76 Fax: +40 21 317 5255 Website: www.unicef.org/romania E-mail: bucharest@unicef.org Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 10.000 de exemplare cu sprijinul Reprezentan]ei UNICEF \n România, cu fonduri oferite de Comitetul Na]ional German pentru UNICEF. ISBN: 978-973-1733-06-7 Editura: VANEMONDE