Pregled vsebine JAZ, SAMOPODOBA, SAMOSPOŠTOVANJE PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI Doc. dr. Andreja Avsec Red. prof. dr. Janek Musek Začetki psihologije jaza Jaz kot subjekt - samozavedanje Kognitivni modeli samopodobe Mentalni modeli ali kognitivne sheme Samopodoba kot sistem shem o sebi Samospoštovanje vrednostni vidik Modeli delovanja jaza Razvoj jaza in samopodobe Terminološki problemi Začetki znanstvenega pojmovanja jaza Angleški izrazi: self, ego, self-image, selfawareness, self-construal, self-esteem, selfaffirmation, self-verification, self-presentation, self-regulation, self-rumination, self-compassion, self-efficacy, self-categorization, selfenhancement, self-concept, and identity Slovenski izrazi: jaz, ego, self, sebstvo,, samospoštovanje, samoučinkovitost, samovrednotenje, samoregulacija, samozavedanje Eksperimentalna psihologija (James, Koffka, Hilgard in Woodwoth ) Psihoanalitična teorija (Freud, Sullivan sistem jaza in personifikacije) Simbolični interakcionizem: Cooley - teorija zrcalnega jaza Mead - pomen velikega Drugega Jamesova teorija jaza (1890) Jaz kot subjekt (akter, I ) tisti, ki misli - najbolj notranja trdnjava spremenljiv iz trenutka v trenutek (?) Jaz kot objekt (pojem, podoba, me ) telesni jaz - precej nepomemben socialni jaz - pojmovanja posameznika o tem, kakšen je in kakšen naj bi bil v očeh drugih duhovni jaz - pojmovanja in predstave posameznika o sebi kot o razmišljujočem, psihičnem in duhovnem bitju jaz kot subjekt, akter ("I") JAZ jaz kot objekt ("me") telesni jaz socialni jaz duhovni jaz Jaz kot subjekt tisti, ki misli Samozavedanje - bistvena značilnost človeka da lahko sebe vzame za objekt svoje pozornosti in razmišljanja Raziskave jaza kot subjekta - malo v primerjavi z jazom kot objektom (domena filozofov) Stopnje in razvoj samozavedanja Motivi jaza: Težnja k pozitivni samopodobi Težnja v samopotrjevanju Težnja k samospoznavanju Težnja k samorazvoju 1
Evolucijski vidiki jaza človekova osebnost, duševnost in jaz so produkt evolucije Bistvena lastnost, ki ločuje človeka od živali zavest in samozavedanje predstavljata velik evolucijski dosežek, omogočata velik skok v fleksibilnosti obnašanja osredotočanje za probleme Ločitev linij šimpanza in človeka 4,5 milijona let - pred 120.000 leti ali še manj simbolni jaz - samozavedanje v današnjem pomenu - 8.- 6. stoletje pred Kristusom Posledice zavestnega mišljenja Manipuliranje misli in podob o sebi in drugih - predvidevanje rezultatov vedenja, priprava za naprej, oblikovanje planov Doživljanje emocij ob spominih ali ob predvidevanju določenega dogodka Sposobnost introspekcije, samovrednotenja in oblikovanja samopodobe Sposobnost nadziranja lastnega vedenja in vedenja, ki je drugačno od avtomatičnega Sposobnost Ekološki jaz Stopnje samozavedanja Razširjeni jaz Zasebni jaz Funkcija procesiranje informacij, ki se nanašajo na organizmov odnos do neposrednega fizičnega okolja organizmove nereflektivne Interpersonalni socialne interakcije s jaz pripadniki iste vrste organizem v daljšem časovnem obdobju zasebne, subjektivne reakcije (občutja, misli, težnje) Konceptualni abstraktne in simbolične simbolni jaz reprezentacije organizma vedenjske implikacije dovoljuje usmerjene, prilagojene reakcije na okolje usmerjene, prilagojene reakcije v prisotnosti in akcijah drugih pripadnikov iste vrste dovoljuje razmišljanje o organizmu v preteklosti in prihodnosti dovoljuje razmišljanje o notranjih stanjih, lahko tudi podlaga za sklepanje o zasebnih vidikih drugih dovoljuje simbolno mišljenje Stopnje samozavedanja Meta-samozavedanje Simbolni jaz Zasebni jaz Samozavedanje Razširjeni jaz Interpersonalni jaz Ekološki jaz Zavedanje okolja Nezavedno 2
Razvoj samozavedanja - raziskava Raziskovalna paradigma: sposobnost prepoznavanja sebe v ogledalu Večina živali - zaznava svojo podobo v ogledalu kot drugega pripadnika iste vrste (delfini se prepoznajo) Šimpanzi: Najprej - kot da so v ogledalu druge opice Nekaj dni izkušenj z ogledalom: pomoč za samousmerjeno vedenje - nega Rdeča pika - takoj začnejo raziskovati piko na nosu Človek: okoli 15. meseca Težnja k pozitivni samopodobi Opredelitev: težnja k povečanju pozitivnosti svoje samopodobe in k njeni zaščiti pred negativnimi informacijami Raziskave: bolj si zapomnimo in hitreje predeluje pozitivne kot pa negativne ali nevtralne informacije, povezane z jazom rekonstrukcija preteklosti je v skladu s tem motivom ocenjevanje sebe in svoje lastnosti kot boljše glede na druge: kot bolj srečne, z boljšimi vodstvenimi sposobnostmi in socialnimi spretnostmi, višjimi etičnimi standardi, pozitivnejšimi osebnostnimi lastnostmi kavzalna atribucija: pozitivne rezultate pripišemo sebi, negativne pa drugim večji pomen pripišemo nalogam, ki smo jih uspešno rešili svoje šibke strani opisujemo kot splošne in razširjene, in dobre strani kot redke manj socialnih primerjav, kadar je večja verjetnost za slab izid oziroma se primerjajo s slabšimi in s tem povečujejo samospoštovanje pozitivnim povratnim informacijam o sebi bolj verjamemo kot negativnim lažni konsenz (naše /negativne/ lastnosti pretirano radi pripisujemo tudi drugim), lažna enkratnost (v naših /pozitivnih/ lastnostih se radi vidimo kot izjemni in redki) Govorice o njeni smrti so bile pretirane - medkulturne raziskave Težnja k samopotrjevanju Težnja k samospoznavanju težnja posameznika, da ohranja konsistentnost med obstoječimi koncepcijami jaza in novimi informacijami, povezanimi z jazom - občutek nadzora nad svetom Raziskave: preizkušanci v eksperimentih veččasa namenili za povratne informacije, če so pričakovali, da bodo te informacije potrdile obstoj lastnosti, za katere so bili prepričani, da jih posedujejo. selektivno in bolj točno zapomnili informacije, ki so bile v skladu z njihovo samopodobo. kadar so informacije drugačne od njihove samopodobe, jih označijo za netočne, nediagnostične ali pa dvomijo o kredibilnosti izvora informacij Kavzalna atribucija: vedenje, ki potrjuje njihova prepričanja o sebi - dispozicijski faktorji vedenje, ki ne potrjuje njihovih prepričanj o sebi - situacijski faktorji Motiv se pojavlja tudi pri atributih, ki jih posameznik vrednoti kot negativne, in pri posameznikih z negativnimi stališči o sebi Težnja k točni oceni jaza. Posameznik išče informacije, ki so diagnostične za njegovo spoznavanje, ne glede na njihovo pozitivnost oziroma negativnost, kar mu povečuje občutek zanesljivosti. Kadar ima posameznik možnost izbirati med nalogami z različno stopnjo diagnostičnosti, ponavadi izbere bolj diagnostične, ne glede na možen izid in posledice za samospoštovanje. Težnja k samorazvoju Opredelitev: težnja po izboljšanju svojih lastnosti, sposobnosti, znanj, zdravja. Maslow (1987): samoaktualizacija Razlikuje se od ostalih treh teženj: težnja po resničnem, pravem napredku, ki ni nujno povezan s pozitivnostjo samopodobe. motiv samoverifikacije - skrb za ohranitev konsistentnosti med starim in novim znanjem; motiv samorazvoja - spreminjanje samopodobe. motiv samospoznavanja - težnja po točnosti znanja o sebi; samorazvoj - napredek ne glede na točnost (občutja napredka, rasti in upanja). Eden izmed dokazov za obstoj tega motiva - primerjava z boljšimi od sebe z namenom izboljšati sebe Pregled pristopov k proučevanju jaza in samopodobe pristop opis metode predstavniki biološki psihodinamski fenomenološki socialni kognitivni temelji na biologiji, evolucijski teoriji, genetiki, etologiji in fiziologiji eksperiment poudarek je na nezavednih proste asociacije, analiza Freud, Adler, Jung, procesih, jaz kot obrambna sanj, igre..., klinični pristop neoanalitiki, egopsihologi struktura subjektivno in refleksivno izkustvo posameznika, doživljanje jaz kot socialni (kulturni) konstrukt, pomen socialnega konteksta vloga (socialne) kognicije, shem pri organizaciji in procesiranju informacij o sebi in drugih kvalitativno opisovanje, hermenevtični pristop, osebni konstrukti etnometodološki, jezikovno narativni pristop eksperimentalni, multivariatni pristop, uporaba standardnih lestvic jaza Rogers, Allport, Maslow Cooley, G. H. Mead, M. Mead, Vigotski, Goffman, Gergen Markus, Higgins, Marsh 3
Mentalni modeli kognitivne sheme Način organiziranja med seboj povezanih informacij Shema je aktivna organizacija preteklih reakcij in izkušenj" (Bartlett, 1932) Posledice organiziranja informacij v sheme: Hitrejše procesiranje informacij Vrste shem: Prototipi (model objekta - najbolj tipične in malo manj tipične lastnosti) Skripti (prototipično zaporedje akcij ali dogodkov) Življenjske zgodbe (specifično zaporedje dogodkov, ki nam pove, kaj se je zgodilo določeni osebi odrešilne in kvarne sekvence) Vrste shem glede na vsebino: Sheme, ki se nanašajo na jaz (jaz-shema) Sheme, ki se nanašajo svet okoli nas Mentalni modeli prirojeni ali naučeni Nekateri vrojeni: Prepoznavanje obraznih izrazov Strahovi Večinoma naučeni: nenamerno - implicitni sistematično skozi izobraževanje - eksplicitni Implicitno znanje oblikovanje reprezentacij o svetu brez zavedanja: Implicitna prepričanja o vplivu vremena na zdravje Implicitna prepričanja o politiki Implicitne predstave o inteligentnosti, temeljih osebnostnih lastnostih, temeljni naravi človeka, vrednotah Arhetipi (heroj, čarovnica, kralj, zdravilec) Mentalni model pomembnih drugih (razlaga transfera) model drugih Točnost mentalnih modelov Konstruktivno mišljenje (Epstein) stopnja, do katere posameznikovi implicitno naučeni modeli spodbujajo reševanje problemov v vsakdanjem življenju z minimalnimi stroški in stresom Pozitivni indikatorji konstruktivnega mišljenja: Spoprijemanje, usmerjeno na vedenje (delovanje v smeri, da spremenimo situacijo) Spoprijemanje, usmerjeno na emocije (npr. izogibanje zaskrbljenosti za svari, ki niso pod vašo kontrolo) Negativni indikatorji konstruktivnega mišljenja: Kategorijsko razmišljanje (rigidne, stereotipne kategorije vsi ljudje so dobri) Praznoverno mišljenje (prepričanja, za katere je malo znamenj, da držijo npr. znamenja nesreče) Ezoterično mišljenje (amuleti, uroki, talismani) Naivni optimizem (nerealistična pozitivna prepričanja, ki niso pod vplivom izkušenj) Sheme jaza "Kognitivne sheme, ki organizirajo zaznave, predstave, pojmovanja in prepričanja o sebi (Markus, 1977) Vsebujejo atribute, ki si jih posebno močno pripisujemo Shematičnost - ashematičnost (ali je neka lastnost v okviru sheme jaza, ali ne) Izvori informacij o sebi: notranji viri (percepcija sebe, introspekcija, razmišljanja o sebi, spominske informacije, časovne spominske primerjave) zunanji viri (zrcaljene sodbe, neposredne povratne informacije, socialne primerjave) Pojmovanj samega sebe je več, niso povsem konsistentna in nespremenljiva (odvisna od konteksta, v katerem usmerjamo pozornost nase) Funkcije sheme jaza Strukturne značilnosti jaz-shem Učinkovito organiziranje informacij: splošne kategorije namesto specifičnih informacij (npr. shema ekstravertnosti) Učinkovito procesiranje informacij: hitrejši in boljši priklic informacij, relevantnih za shemo (hitrejši reakcijski časi pri odgovorih "kot jaz", kakor pri odgovorih "ne kot jaz") Učinek samoreference pozorni na informacije, relevantne za shemo hitrejše sodbe priklic in rekonstrukcija pojavov, ki se ujemajo s shemo zavračanje nekonsistentnih informacij zaznavanje in kategoriziranje ostalih v odnosu do te sheme Hierarhičnost (Shavelson, Hubner in Stanton,1976; Marsh) Kompleksnost shem jaza (Linville, 1987) Jasnost samopodobe (Campbell in sodelavci, 1996) Diferencialna pomembnost (Pelham & Swann, 1989) - korelacija med pomembnostjo in pozitivnostjo posameznega vidika samopodobe 4
Hierarhični model samopodobe Splošna Splošna Avtorji: Shavelson, Hubner in Stanton (1976) Značilnosti: Ekonomičnost organizacije Večfaktorska Hierarhičnost organizacije Stabilnost narašča s splošnostjo Kompleksnost narašča s starostjo Deskriptivni in vrednostni vidik Diferenciranje od drugih konstruktov Akademska in neakademska Podpodročja samopodobe Vrednotenje vedenja v specifičnih situacijah Materni jezik Akademska Socialna Neakademska Emocionalna Telesna Zgodovina Matematika Znanost Vrstniki Pomembni Čustvena Telesne Zunanji drugi stanja dejavnosti izgled Hierarhični model samopodobe (po Shavelson, Hubner in Stanton, 1976) Fizične sposobnosti Zunanji videz Neakademska Odnosi z vrstniki Splošna Odnosi s starši Akademska Branje Splošni odnos do šole Splošna Matematične sposobnosti Empirično osnovana reprezentacija hierarhične organizacije samopodobe, na podlagi odgovorov na vprašalnik SDQI, ki je služil za revizijo originalnega modela Shavelsona Hubnerja in Stantona (Marsh & Shavelson, 1985). Kompleksnost samopodobe Opredelitev: stopnjo diferenciranosti vsebine različnih aspektov jaza veliko aspektov jaza, ki se ne prekrivajo med seboj po vsebini atributov Osebe z visoko kompleksnostjo jaza: za vsako vlogo, ki jo imajo v življenju, za vsak cilj, za vsako aktivnost, v kateri so udeleženi, imajo ločeno eksistenco v samopodobi. Merjenje: posamezniki določili za njih pomembne aspekte jaza in jim pripisali deskriptivne atribute. - v kolikšni meri se te lastnosti ponavljajo v različnih aspektih. Prednost kompleksnejših jaz-shem: minimaliziranje tako pozitivnih kot negativnih dogodkov na evalvacijo jaza - vpliv določenega negativnega dogodka ne seže preko meje tistega področja na vsa ostala področja jaza Primer: imate shemo, da ste zelo uspešni v medosebnih odnosih, vidite se kot čutečo in pozorno osebo: tedaj se odnos poruši... kdaj laže prevladamo ta problem, če imate večjo ali manjšo kompleksnost jaza Jasnost samopodobe Opredelitev: stopnja, do katere so prepričanja o sebi jasno in prepričljivo definirana, notranje konsistentna in stabilna Nizka jasnost samopodobe povezana: z nizkim samospoštovanjem - bolj sprejemljivi za vplive mnenj in preferenc drugih in bolj pod vplivom dražljajev, ki spodbujajo anksioznost - večja "plastičnosti" identitete z visokim nevroticizmom in nizko sprejemljivostjo ter vestnostjo. Vsebinske značilnosti samopodobe Vsebinsko specifične samodefinicije: vloge, demografske kategorije Časovna dimenzija: jaz v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti Realiziranost: aktualni jaz, mogoči (želeni, neželeni) Perspektiva: lastna, z vidika pomembnih drugih Stopnja splošnosti: jaz v konkretnih situacijah, posplošene sodbe Vključenost pomembnih drugih Valenca (samospoštovanje in samoučinkovitost) 5
Idealni jaz Opredelitev: mentalna podoba popolnega jaza Rosenberg: idealna, ki se jo da uresničiti, poveličana podoba sebe, značilna za nevrotike. James (1890/1948): socialni jaz, ki ustreza najvišjim socialnim normam, duhovni jaz, ki vključuje lastno vest in moralno občutljivost Higgins - ločevanje imperativnega in idealnega jaza Razvoj: razumevanje, da imajo drugi ljudje nekatere njegove reakcije rajši kot druge in da reagirajo v skladu s temi preferencami (4-6 let) sklepanje, kakšen bi glede na želje drugih moral biti in kako želeni jaz z vidika pomembnih drugih posreduje pri reakcijah pomembnih drugih do njega. razvoj želenega jaza s posameznikovega lastnega vidika Vrste jaz-shem in diskrepance Osnovna ideja: konfliktna prepričanja o sebi - večja verjetnost neugodja in negativnih čustev Rogers - kongruentnost med realnim in idealnim jazom - polno funkcionirajoča osebnost Tory E. Higgins (1987) teorija diskrepantnih jazov Vidiki jaza: realni, idealni, imperativni Perspektive: lastna, pomembni drugi Različna vrsta diskrepance različna vrsta psihičnega neugodja: Realni-idealni: odsotnost pozitivnih izidov - emocije, povezane z zavrnitvijo (razočaranje, nezadovoljstvo, frustriranost, depresivnost) Realni-imperativni: prisotnost negativnih izidov emocije, povezane s kaznovanjem (občutja krivde, samozaničevanje, vznemirjenost, anksioznost) Zahodni pogled na človeka Medkulturna raziskava vrednot Zahodna psihologija razvoj avtonomnosti, neodvisnosti in identitete osrednji faktorji zrele osebnosti Individualizem - prevladujoč zahodni filozofski in psihološki pogled na človeka: romantični individualizem (ljudje po naravi dobri, pokvari jih družba Rousseau) egoistični individualizem (ljudje po naravi sebični, agresivni, družba mora to zatreti Nietzsche, Freud) Osnovne komponente samopodobe: posameznikove posebne značilnosti, sposobnosti, preference, zanimanja, cilji in izkušnje Osnovne vrednote: občutek avtonomije in vedenje glede na svoje notranje potrebe, prepričanja, želje. Narava človeka: evolucijska biologija (včasih in danes), antropološke raziskave sociocentrični pogled na človeka psihološke raziskave (navezanost, teorija objektnih odnosov, feminizem, nezahodne psihologije) Avtor: Hofstede, 1980 Medkulturna raziskava (53 kultur) Opredelitev kulture: kolektivno programiranje mišljenja (najsplošnejši vzorci mišljenja, čustvovanja in vedenja) dominantni mentalni programi, značilni za večino pripadnikov srednjega razreda: simboli, heroji, rituali, vrednote Vrednote: splošne tendence preferiranja določenih stvari. Medkulturne razlike v mentalnih programih se najlažje določa na splošnem nivoju na nivoju vrednot Na podlagi analize vrednot avtor dobil 4 faktorje, na podlagi katerih lahko opredelimo posamezno kulturo Štiri dimenzije kulture Individualizem - kolektivizem Individualizem/ kolektivizem (stopnja, do katere kultura spodbuja, vzgaja in pospešuje potrebe, želje in vrednote avtonomnega jaza nad skupinskimi) Maskulinost/femininost razlike med spolnimi vlogami maskuline kulture moški naj bi bili trdi, asertivni, usmerjeni na materialni uspeh, ženske pa nežne, skromne, zadolžene za kvaliteto življenja (Japonska, Avstrija, Italija, Irska, Nemčija, ZDA, GB) feminine kulture tako moški kot ženske naj bi bili skromni, nežni, skrb za kvaliteto življenja (Skandinavija, Nizozemska, Jugoslavija, Portugalska, Tajska) Distanca v moči (enakost nasproti neenakosti dopuščena arogantnost z vrha družbene lestvice) Izogibanje negotovosti (rigidnost nasproti fleksibilnosti neznanost prihodnosti, kontrola agresivnosti, reševanje konfliktov) posameznik - posamična entiteta, ločena od družbe dajanje prednosti osebnim ciljem pred cilji skupine zahodna in severna področja Evrope, Severna Amerika in Avstralija meja med posameznikom in družbo zabrisana podrejenost individualnih ciljev glede na cilje skupine kulture Azije, Afrike, Južne Amerike in Pacifiških otokov 6
Medkulturna raziskava vrednot Avtor: Schwartz (1994) Študija vrednot na podlagi več kot 40 držav Kolektivistične države: Singapore, Slovaška, Slovenija, Turčija, Tajvan, Malezija, Individualistične države: Švica, Francija, Nemčija, Španija, Grčija, Danska, Nizozemska, ZDA, Kanada GB, Nova Zelandija, Avstralija. Odnos kultura Jaz kot mediatorska spremenljivka med kulturo in posameznikovim vedenjem, kot osrednji element pri posameznikovi percepciji, vrednotenju in vedenju. Kulturne norme, vrednote in prepričanja vplivajo na oblikovanje posameznikovega jaza in s tem na njegovo vedenje. Konceptualizacija jaza, za katerega so značilne tri vrste kognicij (Triandis, 1989) Soodvisna oziroma neodvisna struktura jaza (Markus in Kitayama (1991) Neodvisna in soodvisna Razlike med spoloma glede vključenosti drugih v samopodobo MATI BRAT JAZ OČE PRIJATELJ PRIJATELJ SODELAVEC MATI BRAT OČE JAZ SODELAVEC PRIJATELJ PRIJATELJ Različna socializacija: dečke naj bi spodbujali k neodvisnemu načinu mišljenja, čutenja in vedenja, deklice pa k soodvisnemu načinu mišljenja, čutenja in vedenja Posledica: za moške bolj značilen neodvisni jaz, za ženske bolj značilen soodvisni jaz. Narava te zahodne verzije soodvisnega jaza je verjetno nekoliko drugačna kot skupinsko orientirana soodvisnost, ki je značilna za pripadnike kolektivističnih kultur: relacijski jaz Samospoštovanje - temeljni motiv jaza Točnost jaz-shem INDIVIDUALIZEM izražanje sebe potrjevanje lastnih značilnosti v vedenju izstopanje, biti boljši od drugih na področjih, ki so zanj pomembna KOLEKTIVIZEM razvijanje in vzdrževanje harmoničnih medosebnih odnosov sposobnost prilagajanja različnim situacijam pozitivni feedback s strani drugih Kako zanesljivi smo kot vir informacij o sebi? pogosto napačno presojamo samega sebe Nezavedna izkrivljanja delovanje motivov jaza predvsem motiva po pozitivni samopodobi 7
Opredelitev samospoštovanja Struktura samospoštovanja Pozitivno ali negativno stališče do sebe posameznikova globalna ocena o sebi (Rosenberg, 1965) Povprečni ton občutkov o sebi, ki je značilen za vsakega posameznika, in je neodvisen od objektivnih razlogov, ki jih lahko imamo za zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo (James, 1890) Posameznikova običajna ocena sebe: izraža stališča odobravanja ali neodobravanja ter meri stopnjo posameznikovega prepričanja, da je sposoben, pomemben, uspešen in vreden spoštovanja (Coopersmith, 1967) Splošen faktor: En splošen faktor (Rosenberg, 1986) dva splošna faktorja (Tafarodi in Swann) Specifični faktorji: Shavelson, Hubner in Stanton (1976): akademsko, socialno, emocionalno, telesno Lamovec (1994): socialni jaz, emocionalni jaz, telesni jaz, samozavest Izvori samospoštovanja Samospoštovanje 1. način: Notranja: naši uspehi, deljeni z našimi aspiracijami Zunanja: naši uspehi, deljeni z uspehi drugih 2. način: posameznikov občutek lastne učinkovitosti in moči posameznikov občutek socialne vrednosti OBČUTEK KOMPETENTNOSTI Avtonomna, notranja dimenzija Izvor: posameznikov občutek lastne učinkovitosti in moči Kriterij samoevaluacije: objektivna ocena sposobnosti Subjektivno doživljanje: splošni občutek moči Primera postavk: Sem sposobna oseba. Slabo rešujem svoje probleme. SAMOUGAJANJE Socialna, zunanja dimenzija Izvor: posameznikov občutek socialne vrednosti Kriterij samoevaluacije: sprejetje s strani družbe Subjektivno doživljanje: splošni občutek sprejetosti Primera postavk: Imam se rad. Občasno se počutim ničvrednega. Specifična področja samovrednotenja in samospoštovanje Kako pride posameznik od specifičnih informacij v zvezi s svojimi osebnostnimi značilnostmi, sposobnostmi in spretnostmi, do globalne ocene o lastni vrednosti? James (1990/1948): odvisnost prispevka posamezne komponente samopodobe od pomembnosti tega področja za posameznika Pristopi merjenja samospoštovanja (Marsh in Yeung, 1998): Aglomeratna splošna Hierarhična Enodimenzionalni vprašalniki samospoštovanja Uravnotežena splošna Diskrepantni model splošne samopodobe Pogojno in brezpogojno samospoštovanje Teorija samodeterminacije: boljše funkcioniranje oseb, ki imajo izvor samospoštovanja na bolj jedernih, abstraktnih ali enkratnih lastnostih v primerjavi s tistimi, pri katerih temelji samospoštovanje na nestabilnih vidikih (dosežki, odobravanje drugih) Kernis (2003):optimalno samospoštovanje je brezpogojno, ne temelji na specifičnih rezultatih in ne zahteva nenehnega vrednotenja s strani drugih Crocker idr. (2003): samo nekatere specifične samoevaluacije so izvor samospoštovanja samospoštovanje odvisno od zaznanega uspeha na tem področju posamezniki se med seboj razlikujejo, katera področja so jim izvor samospoštovanja Izvori samospoštovanja, ki so močno odvisni od drugih ljudi za njihovo izpolnitev, zunanji ali ga je treba zaslužiti, je povezan z nižjim blagostanjem v primerjavi z izvori, ki so notranji in brezpogojni Izvori zunanji: tekmovalnost (biti boljši od drugih), zunanji videz, sprejemanje s strani drugih, podpora družine, kompetentnost Notranji: etičnost, božja ljubezen 8
Vprašalnik izvorov samospoštovanja CSW Originalno ime:contingencies of Self-Worth Scale Avtorji: Crocker, Luhtanen, Cooper, & Bouvrette Referenca: Crocker, J., Luhtanen, R. K., Cooper, M. L., & Bouvrette, S. (2003). Contingencies of self-worth in college students: Theory and measurement. Journal of Personality and Social Psychology, 85, 894-908. Namen: merjenje šestih internalnih in eksternalnih izvorov samospoštovanja Podlestvice: Podpora družine, Tekmovanje z drugimi, Zunanji videz, Akademska uspešnost, Etičnost, Sprejemanje s strani drugih. Ocenjevalna lestvica: od 1(sploh se ne strinjam) do 7 (popolnoma se strinjam) Variabilnost samospoštovanja variabilnost stališča o sebi, ki večinoma odraža standardno evalvacijo sebe, vendar upošteva manjše odklone od te osnove kot funkcijo spreminjanja vlog, pričakovanj, akcij in drugih situacijskih karakteristik James (1890), barometer kot prispodoba za nihanje samospoštovanja: funkcija posameznikovih aspiracij in uspešnosti izkušenj, ki pa so vsak trenutek drugačne Raziskave dejansko potrjujejo, da situacijski faktorji lahko vplivajo na trenutne spremembe v ocenjevanju sebe in lastne vrednosti Stabilnost splošnih sodb o sebi nižja kot stabilnost specifičnih samoevaluacij Stabilnost samospoštovanja Trzesniewski, K. H., Donnellan, M. B. & Robins, R. W. (2003). Stability of Self-Esteem Across the Life Span. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 84, No. 1, 205-220. Od 6 let do 83 Metaanaliza 50 člankov (N = 29,839) Medkulturna študija (N = 74,381) Zaključki Stabilnost samospoštovanja se giblje v rangu 0,50 do 0,70 primerljivo s stabilnostjo osebnostnih potez Grob razvojni trend: stabilnost samospoštovanja je nizka v otroštvu, narašča skoz adolescenco in mlajšo odraslost in upade v srednjih letih in starosti (vrh stabilnosti pri 48 letih r = 0,77) 9
Problemi nizkega samospoštovanja Nizko samospoštovanje v absolutnem smislu je še vedno bolj pozitivno Začarani krog nizkega samospoštovanja: nizka pričakovanja - manjši uspeh - nižja pričakovanja Povezanost z depresivnostjo, zdravstvenimi problemi, antisocialnim vedenjem Motivacija oseb z nizkim samospoštovanjem želja po neuspehih in zavrnitvi povratna informacija potrdi njihova negativna prepričanja o njih ni res želijo uspeti, vendar ne pričakujejo, da bodo: Reakcija na uspeh ne bodo nadaljevali, da ne bi slučajno naslednjič bili neuspešni Reakcija na neuspeh vztrajajo na istem problemu, da popravijo neuspeh Osredotočenost na pomanjkljivosti, da jih lahko popravijo in postanejo učinkoviti nasprotno od oseb z visokim samospoštovanjem osredotočenost na prednosti, da lahko postanejo izjemni Nizka jasnost samopodobe nimajo jasnega občutka, kdo so Posamezniki z visokim samospoštovanjem Imajo bolj pozitivne osebnostne lastnosti So bolj prepričani v svoje sposobnosti in dejanja Imajo pozitivna pričakovanja, so boljši pri izvedbi nalog in vlog, so bolj vztrajni, tudi če se soočajo s porazi So bolj uspešni na delovnem mestu, v šoli Imajo boljše tehnike spoprijemanja in samouravnavanja Imajo bolj zdrave medosebne odnose Vrstniki jih bolj pozitivno zaznavajo Doživljajo višje subjektivno blagostanje So bolj prilagojeni in doživljajo več pozitivnih emocij ter manj anksioznosti Imajo jasno, konsistentno in stabilno samopodobo Temna stran visokega samospoštovanja So bolj agresivni: izmišljujejo si več razlogov za napake, ponižujejo druge, kadar so ogroženi, Defenzivno samospoštovanje - nerealistično visoka prepričanja o sebi??? Visoka variabilnost samospoštovanja, odvisnost od zunanjih dejavnikov Ni smiselno spodbujati samospoštovanja drugače kot z usmerjanjem k obnašanju, ki spoštovanje res zasluži (Lerner, 1996) Samoučinkovitost Posameznikovo prepričanje v lastno učinkovitost se ne nanaša na sposobnosti, ampak na to, kaj posameznik meni, da lahko z njimi naredi stalno ocenjevanje svojih sposobnosti, izkušenj, okolice in situacij ter odločanje, ali smo sposobni določeno dejavnost uspešno izvesti. Vpliv samoučinkovitosti na: izbiro situacij, izbiro aktivnosti in trud, ki ga posameznik vloži v aktivnost Samopodoba in dednost Samopodoba in samospoštovanje sta pod vplivom dednosti zmerni koeficienti heritabilnosti kako lahko vplivajo geni na samopodobo? Dva možna vpliva v samopodobi se zrcalijo osebnostne poteze (npr. poteze temperamenta in sposobnosti), ki so pod močnim vplivom dednosti in tako lahko pride do bolj podobnih samoocen pri genetsko bolj sorodnih genetske dispozicije lahko vplivajo na načine, kako oblikujemo in predelujemo informacije o sebi in tako lahko spet pride do bolj podobnih ocen pri osebah, ki so si genetsko bolj podobne 10
Model delovanja jaza (Markus in Wurf, 1987) SOCIALNO OKOLJE OSEBA Referenčni model jaza (Musek, 1985) AFEKTIVNO-KOGNITIVNI SISTEM INTRA- PERSONALNO VEDENJE SAMOPODOBA sheme samega sebe standardi strategije pravila vedenja potencialni jazi DELOVNI JAZ INTER- PERSONALNO VEDENJE Kako vpliva na naše doživljanje in obnašanje? Pomembno vlogo imajo zlasti tista prepričanja o sebi, od katerih je odvisno pozitivno samovrednotenje (standardi samopodobe - /e/) Te standarde nezavedno primerjamo z informacijami, ki jih dobivamo o svojem obnašanju Naša težnja je, da morajo informacije ustrezati standardom ali pa jih presegati Od izida primerjave je odvisno, ali bomo spremenili bodisi naše interpretacije informacij bodisi naše obnašanje bodisi naše standarde JAZ, SAMOPODOBA /e/ AKTUALNE INFORMACIJE /i/ Razvoj jaza in samopodobe KOMPARACIJA /e/:/i/ izidi komparacije: /i/ = /e/ č brez spremembe /i/ > /e/ č samoojačitev /i/ < /e/ č kritična situacija INTERVENCIJA JAZA v smeri vplivanja na /i/: (reinterpretiramo /i/); ali redkeje - na /e/: (znižamo standarde, nevarnost izgube samospoštovanja) PRILAGOJENO OBNAŠANJE spremenimo obnašanje, se npr. bolj potrudimo Zgodnji razvoj samopodobe Eriksonov model jaza in identitete Loevingerjev model razvoja jaza obrambno vedenje reinterpretiramo informacije izguba nadzora nad realnostjo Zgodnji razvoj samopodobe 0-3 mes.: začetno zanimanje za socialne objekte in razlikovanje sebe od ne-sebe 3-8 mes.: utrditev razlikovanja jaz-nejaz, prepoznavanje sebe skozi znake, ki spremljajo lastno obnašanje (kontingenco) 8-12 mes.: opažanja in pričakovanja lastne konsistentnosti (posledice lastnih dejanj bodo enake, kot prej) 12-24 mes.: osnovne kategorije jaza in identitete (starost, spol, učinki lastnega delovanja), besedno samooznačevanje, diferenciranje od drugih, uporaba osebnih zaimkov Eriksonov model razvoja identitete Osnova razvoja osebnosti Identiteta in jaz: integralni strukturi osebnosti Osem razvojnih stopenj Identitetna kriza kot izhodišče za razplet v razvojni stopnji 11
Stopnje psihosocialnega razvoja osebnosti (Erik H. Erikson) Stopnja Starost Značilnosti Temeljni konflikt Pomembno dogajanje (kriza) 1. Oralno - Rojstvo do 12 - Zaupanje / Hranjenje Otrok mora vzpostaviti prvi ljubeč, zaupen odnos z senzorna 18 mesecev nezaupanje osebo, ki ga neguje; sicer razvije neazupljiv odnos do sveta in drugih 2. Mišičnoanalna do 3 leta sram, dvom trening Otrokova energija se usmerja k razvijanju telesnih 18 mesecev Avtonomija / Navajanje na čistočo, toaletni spretnosti, npr. hoje, prijemanja, kontrole sfinktrov. Uči se nadzora, vendar se pojavi sram in dvom, če nima spodbud in nagrad za to. 3. Lokomotorna ravnanje pri tem pretirava ali pa ga preveč grajajo, se razvijejo 3 do 6 let Iniciativa / krivda Neodvisnost, samostojno Otrok se vse bolj uveljavlja in prevzema pobude; če občutja krivde. 4. Latenca 6 do 12 Delavnost / Šolanje Otrok mora ustreči zahtevam po novem učenju ali pa manjvrednost tvega občutke inferiornosti, neuspeha in nekompetentnosti. 5. Adolescenca vlogovna zmeda odnosi z njimi povezano s poklicom, spolno vlogo, političnim in 12 do 18 Identiteta / Vrstniki, njihov vpliv in Najstnik in mladostnik oblikuje novo identiteto, verskim prepričanjem. 6. Zgodnja 19 do 40 Intimnost / Ljubezen, partnerstvo Mlada odrasla oseba oblikuje intimne odnose ali pa odraslost izolacija začne trpeti zaradi občutkov izolacije. 7. Srednja 40 do 65 Ustvarjalnost / Starševstvo, vzgoja Odrasla oseba mora najti način, da zadovolji in odraslost stagnacija podpira novo generacijo svoje otroke. Jane Loevinger: razvoj jaza Otroštvo 1. Predsocialna: razlikovanje sebe od drugih 2. Simbiotska: odnosi s pomembno osebo s pomočjo govora in drugimi sredstvi 3. Impulzivna: potrditev ega prek namernih impulzivnih akcij (ima vpliv na svet) 4. Samozaščitna (samoprotektivna): pridobivanje samonadzora (obstajajo pravila vedenja, če jih prekršijo, so kaznovani) - samo da te ne ujamejo Pozno otroštvo, adolescenca, odraslost 5. Stadij konformizma: starejši otrok, mladostnik, odrasli se identificira s skupino, ne upošteva individualnih razlik 6. Stopnja (povečanega) samozavedanja: prehodna stopnja, ki povezuje večje zavedanja samega sebe in sprejemanje drugih. Še vedno so značilni stereotipni odgovori (npr. v zvezi s spolnimi vlogami) Odraslost - napredne stopnje 7. Stopnja vestnosti: ustvarjanje individualnih abstraktnih pravil in vrednot (internalizirana moralnost), sram manj pomemben faktor pri moralnem vedenju, večstrana percepcija drugih, vzajemnost emocij 8. Stopnja individualnosti: prehod med vestnostjo in avtonomnostjo; poudarek je na vprašanjih odvisnosti in neodvisnosti, tolerantnost do drugačnih 9. Stopnja avtonomnosti: neodvisna odrasla vloga, reševanje notranjih konfliktov in (redko) absolutno sprejemanje drugih - zavedanje avtonomnosti drugih 10. Stopnja integriranosti (1%) populacije: obvladovanje konfliktov, zrelo odpovedovanje nedosegljivem 8. Zrelost 65 do smrti Itegralnost/obup Življenjska refleksija Življenjski vrhunec v občutju osebnostne izpolnitve in smiselnosti. Osebnost, jaz in Literatura Osebnost - to, kar dejansko smo Jaz - to, kar mislimo, da smo Jaz je pomembna sestavina osebnosti Osebnost vpliva na jaz - jaz integrira osebnostno delovanje in vpliva nanj Kaj merijo vprašalniki osebnosti - osebnost ali samopodobo? Gazvoda, A. (1996). Samopodoba v kognitivni psihologiji. Anthropos (Ljubljana), 1-2, 133-143. Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Str. 15-38, 87-128. Kobal-Palčič, D. (1995). Pojmovanja o strukturi samopodobe v mladostništvu. Anthropos (Ljublj.), 1995, 27, št. 1/2, str. 54-64. Kobal-Palčič, D. in Musek, J. (1995). Strukturiranost osebnega profila, samopodobe in samospoštovanja na prehodu iz srednje v pozno adolescenco: mednarodna študija. Anthropos (Ljublj.), 1995, 27, št. 3/4, str. 134-146, Kobal-Palčič, D. in Musek, J. (1996). Samopodoba mladostnikov v različnih kulturah in narodih. Anthropos (Ljublj.), 1996, 28, št. 5/6, str. 110-121. Lamovec, T. (ur.). (1994). Psihodiagnostika osebnosti (2). Ljubljana: Filozofska fakulteta in Znanstveni inštitut filozofske fakultete. Str. 5-94. Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 97-107. Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 357-374. Musek, J. (1992). Struktura jaza in samopodobe. Anthropos (Ljublj.), 1992, let. 24, št. 3/4, str.59-79. Dodatne reference Allport, G.W. (1955). Is the concept of self necessary? In G.W. Allport, Becoming: Basic considerations for a psychology of personality (pp. 36-65). New Haven, CT: Yale University Press. Bandura, A. (1989). Regulation of cognitive processes through perceived self-efficacy. Developmental Psychology, 25, 729-735. Baumeister, R.F. (1987). How the self became a problem: A psychological review of historical research. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 163-176. Cooley, C. H. (1922). Human Nature and the Social Order (Revised Edition). New York: Charles Scribner's Sons. 168-210. Fenigstein, A., Scheier, M. F. & Buss, A. H. (1975). Public and private self-consciousness: Assessment and theory. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 43, 522-527. Higgins, E.T. (1996). The "self-digest": Self-knowledge serving self-regulatory functions. Journal of Personality and Social Psychology, 71, 1062-1083. James, W. (1890/1948). Psychology (pp. 176-216). Cleveland, OH: World Publishing. Markus, Hazel. 1977. "Self-schemata and Processing of Information About the Self." Journal of Personality and Social Psychology 35:63-78. Markus, Hazel, M. Crane, S. Bernstein, and M. Siladi. 1982. "Self Schemas and Gender." Journal of Personality and Social Psychology 42:38-50. Markus, H.R., & Kitayama, S. 1991 Culture and self: Implications for cognition, emotion, and motivation. Psychological Review, 98, 224-253. Markus, H., & Nurius, P. 1986. "Possible selves." American Psychologist 41: 954-969. Markus, H., & Wurf, E. (1987). The dynamic self-concept: A social psychological perspective. Annual Review of Psychology, 38, 299-337. Marsh, H.W. & O'Neill, R. (1984). Self Description Questionnaire III (SDQ III): The construct validity of multidimensional self-concept ratings by late-adolescents. Journal of Educational Measurement, 21, 153-174. Marsh, H.W. & Shavelson, R.J. (1985). Self-concept: Its multifaceted hierarchical structure. Educational Psychologist, 20, pp 107-125 Mead, G.H. (1934). Mind, self, and society (pp. 135-226). Chicago, IL: The University of Chicago Press. Ogilvie, D.M., & Ashmore, R.D. (1991). Self-with-other representation as a unit of analysis in self-concept research. In R.C. Curtis (Ed.), The relational self (pp. 282-314). New York: Guilford Seligman, M. E. P. (1975). Helplesness: On depression, development and death. San Francisco: Freeman. Snyder, M. (1974). Self-monitoring of expressive behavior. Journal of Personality and Social Psychology, 30, 526-537. Wicklund, R. A. & Duval, S. (1971). Opinion change and performance facilitation as a result of objective self-awareness. Journal of Experimental Social Psychology, 7, 319-342. 12