Stanje in potencial coworkinga v Sloveniji:

Transcription

1 Stanje in potencial coworkinga v Sloveniji: študija o rezultatih pilotnega projekta coworkinga oz. sodela ter možnostih implementacije pilotnega poslovnega modela kot temeljnega stebra podpornega okolja v okviru socialnega podjetništva Naročnik: Raziskovalci: Datum in kraj: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Mag. Eva Perčič Mag. Marko Orel Luka Piškorič Ljubljana, 1. julij 2015 Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij / Vidmarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija

2 Resnične inovacije tičijo na preseku polj, včasih navidezno povsem nezdružljivih področij. 2

3 Povzetek za odločevalce Razvoj sodelavne kulture v Sloveniji je danes primerljiv evropskemu coworking dogajanju. Čeprav so se v samih začetkih slovenski coworking pionirji zgledovali po dobrih tujih praksah, pa danes vse večkrat naši inovativni koncepti kreativnih vozlišč navdihujejo tujce. Pričujoča študija predstavlja prvo globinsko raziskavo področja razvoja coworking kulture v Sloveniji z namenom, da identificira variable, ki opredeljujejo koncept sodela ter izlušči ključne potrebe sodelavnih skupnosti za oblikovanje učinkovite sistemske podpore le-tem v kontekstu kakovostnejšega razvoja socialnega podjetništva. V študijo je bilo vključenih šest izbranih primerov slovenskih dobrih praks coworkinga (Aurora Coworking, Coworking Zasavje / PUNKT, Kreativna cona Šiška, Poligon kreativni center in Slovenia Coworking) in trije primeri sistemske podpore države coworking platformam iz Francije, Italije in Belgije. Pri vzpostavitvi in upravljanju slovenskih coworking platform gre za izredno kompleksen proces, ki zahteva veliko različnih znanj in veščin ter kontinuirano inoviranje na ravni prostora, skupnosti in vsebin. Slovenske platforme temeljijo na vrednotah odprtokodnosti in solidarnosti, ki so srž sodelavne kulture. Vzpostavljene so bile z minimalnimi sredstvi in z ogromnim časovnim vložkom skupnosti. Razvoj prostora se nikoli ne konča, ampak se kontinuirano nadgrajuje skupaj z uporabniki. Prostori so si medsebojno različni, druži pa jih zavedanje, da se sodelavna kultura vzpostavlja predvsem v skupnih, večjih prostorih. Ustanovitelji prostorov so si edini, da je coworking najprej skupnost in šele nato prostor. Med uporabniki je največ mlajših profesionalcev, ki jim večinoma po končanem šolanju ne preostane drugega kot da izberejo samostojno pot. Vendar pa filozofije slovenskih coworking platform niso omejene z določenim segmentom uporabnikov. Transfer znanja in veščin med čim bolj heterogenimi uporabniki je namreč tisti, ki lahko prinaša največje učinke. Vsebine, ki nastajajo znotraj preučevanih platform so najrazličnejše namenjene so tako stalnim uporabnikom prostora, kot tudi občasnim obiskovalcem in lokalnim skupnostim. Na sodelavnih platformah ne najdemo dolgočasnih in pogosto zastarelih podjetniških tečajev, ampak gre največkrat za učenje izrazito novih konceptov iz polja novih ekonomij, kreativnih industrij, socialnega podjetništva in umetnosti. Logična posledica prepleta vsebinskim modulov s coworking metodo dela je, da se znotraj prostora izvajajo tudi različne storitvene dejavnosti, ki se tržijo navzven. Ta znanja in storitve pa ob skrbni aplikaciji dokazano omogočajo preboj ustvarjalcem na visoko konkurenčne globalne trge. 3

4 Kljub izredno inovativnim konceptom in učinkom, ali pa ravno zaradi le-teh (saj jih odločevalci še ne znajo prepoznati kot vredne), pa se platforme večinoma soočajo s finančnimi težavami. Te platforme po večini poganja energija ustanoviteljev in zveste podporne skupnosti. Upravitelji so v t.i.»kavelj 22«poziciji, saj so platforme vzpostavljene z željo, da bi podjetniško opolnomočile posameznike, ki imajo potencial, da se podjetniško osamosvojijo, obenem pa so v fazi, ko jim sodelo na platformi najbolj koristni, finančno prešibki, da bi lahko plačevali ustrezno uporabnino prostora. Tako upravljavci platform opravljajo dve službi z eno si služijo za preživetje, druga pa je dobrovoljno upravljanje platforme. Tak tempo na dolgi rok vodi v izgorelost, kar na svoji koži izkušajo številni ustanovitelji in upravljavci platform. Ustanovitelji pionirskih slovenskih coworking prostorov opozarjajo na vse številnejše zlorabe coworking terminologije, saj naj bi se marsikateri, predvsem od zgoraj navzdol vzpostavljeni projekti, nadeli označbo coworking, čeprav so brez skupnosti in torej delujejo po modelu prazne lupine. Da se preprečijo tovrstne zlorabe v prihodnosti je bistvenega pomena, da se je v študijo, poleg analize primerov dobrih praks slovenskih coworking platform, vključilo tudi dobre prakse podpore razvoja coworkinga s strani javnih inštitucij. Trije primeri kažejo tri smeri vzpodbujanja razvoja coworking kulture v obravnavanih državah. Vsem je skupna prepoznava vrednosti koncepta sodela kot inovativnega pristopa za ponoven zagon gospodarstva, opolnomočenje naraščajočega števila samozaposlenih in doseganje širše družbeno koristnih učinkov ter tudi okoljska skrb, saj s tem želijo zmanjševati dnevne migracije na oddaljena delovna mesta. Medtem, ko so Francozi v regiji Ile de France, katere prestolnica je Pariz, in Belgijci v Valoniji, zaradi hitre prepoznave vrednosti koncepta sodela v letu 2011 in 2012 ter takratnega nezadostnega števila coworking prostorov v obeh regijah, začeli podpirati z zagonskim kapitalom predvsem odpiranje novih coworking prostorov, je Milanski vavčerski sistem usmerjen k vzpodbujanju samozaposlenih, da delajo že v obstoječih coworking prostorih, kar coworking platformam omogoča zapolniti preostale kapacitete. Vsi trije primeri podpore imajo svoje prednosti in slabosti. Pri prenosu tovrstnih znanj je najpomembneje, da pretehtamo prednosti in koristi posameznega modela in upoštevamo lokalni kontekst, saj le ta širši pogled omogoča izgradnjo učinkovitega modela podpore za vse vpletene deležnike. Coworking in socialno podjetništvo sta koncepta novih ekonomij, katerih podstat so sorodne vrednote, zato so sinergije med konceptoma očitne. Medtem, ko se socialno podjetništvo prek državnih spodbud skuša razvijati že nekaj let, pa bi bili 4

5 lahko uspehi le-tega večji, če bi razvoj socialno podjetniških konceptov in razvoj tovrstnih projektov, izvajalo na sodelavnih platformah s pomočjo različnih profilov kreativcev. Pri tem ni smiselno, da se podpirajo specifične sodelavne platforme s fokusom na socialnem podjetništvu, ampak, da se neguje heterogenost skupnosti, ki direktno ali posredno prispeva k razvoju konceptov z visokim družbenim učinkom in k resnični vključenosti ranljivejših skupin v socio-ekonomski razvoj. Medtem, ko so v renesansi častili renesančnega človeka, polimata, ki je črpal znanje za izume iz umetnosti, družbe in naravoslovja, je danes čas, da začnemo podpirati polimatske skupnosti, ki združujejo, negujejo in razvijajo podobna področja, ki so v renesansi prek prepleta prinesla izjemne rezultate. Resnične inovacije namreč tičijo na preseku polj, včasih navidezno povsem nezdružljivih področij. Za ponoven uspešen zagon gospodarstva in družbe se državnim odločevalcem priporoča: 1. Pred začetkom vseh aktivnosti načrtovanja sistemske podpore je pomembno, da ključni odločevalci dodobra spoznajo koncept coworkinga in tudi širše področje značilnosti novih ekonomij. 2. Oblikovanje načrta sistemske podpore že delujočim coworking platformam s strani države, ki imajo vzpostavljeno trdno skupnost, vzpostavljenim od»spodaj navzgor«. 3. Postavitev jasnih kriterijev kdo so upravičenci sistemske podpore, da se prepreči pretekle zlorabe financiranja, samooklicanih coworking platform, ki nimajo vzpostavljene skupnosti in delujejo po modelu prazne lupine, običajno vzpostavljenih»od zgoraj navzdol«. 4. Skupaj z upravljavci platform sooblikovanje jasnih kriterijev kako določiti upravičence za sredstva in zasnovati kriterije merjenja učinkov. 5. Kot del načrta sistemske podpore vključiti tudi subvencioniranje mesečne uporabnine prostora za uporabnike (od %), pri tem pa ta ukrep zasnovati tako, da platforme samostojno podeljujejo vavčerje. 6. V sistemsko podporo vključiti sredstva za razvoj in izvedbo programskih modulov s področja novih ekonomij (vključno s socialnim podjetništvom) na coworking platformah. 7. V sistemsko podporo vključiti tudi financiranje mentorskih in svetovalnih programov ter drugih moderiranih pristopov, ki omogočajo opolnomočenje samozaposlenih, ki sodelajo na coworking platformah. 8. Spodbujati nadaljnji razvoj coworking kulture v Sloveniji z zagotavljanjem sredstev za kakovostne raziskave in razvoj. 5

6 9. Znotraj načrta sistemske podpore nacionalni iniciativi Slovenia Coworking zagotoviti ustrezna finančna sredstva za nadaljnje delovanje. 10. Priporoča se, da se osnutek sistemske podpore s strani države za podporo slovenskih coworking platformam pred dokončno verzijo uskladi s ključnimi strokovnjaki in praktiki, ki delujejo na tem področju v Sloveniji. 11. Pri pripravi modela sistemske podpore je ključno, da se stremi k dosledni uporabi jezika sodelavne kulture in pravilni aplikaciji konceptov. 12. Omogočiti, da je pričujoča študija dostopna najširši javnosti, saj predstavlja prvi celovit pregled razvoja coworkinga v Sloveniji. 6

7 Kazalo I. Uvodno izhodišče II. Terminološki slovar III. Teoretični uvod A. Nove ekonomije: zgolj stari koncepti v novi preobleki ali prepričljive gospodarske alternative? Od spodaj navzgor, brez posrednikov! Ni vse zlato, kar se sveti! B. Coworking: od sodela do sodelovanja Coworking ni enako kot co- working Kratka zgodovina in dolga preteklost sodela v svetu Pestro coworking dogajanje tudi v Sloveniji Razcvet globalne coworking kulture kot odgovor na naraščajočo samozaposlenost Sistemska podpora coworking platformam prinaša dolgoročne učinke Podpora coworking praks s strani države in občin v tujini IV. Problem, namen, cilji in načrt raziskave A) Problem B) Namen in cilji C) Raziskovalni načrt V. Metodologija A) Metodi: Netnografija in namizno raziskovanje B) Vključeni primeri C) Viri vključeni v analizo D) Raziskovalni proces VI. Rezultati A) Analiza primerov dobrih praks slovenskih coworking platform Osebne izkaznice izbranih coworking platform Identificirani problemi: trend prekernosti in gospodarski pesimizem Vizije slovenskih coworking kolektivov: razvijanje potencialov skupnosti in naprej Razumevanje konceptov in terminov: večplastno in v razvoju Prostor: soustvarjanje s skupnostjo in modularnost Skupnost: trdna in heterogena Dejavnosti Financiranje

8 9. Partnerstva Skupen pregled ključnih značilnosti izbranih coworking platform B. Analiza podpore coworking praks s strani države in občin v tujini Francija, regija Île- de- France: Podpora vzpostavitvi t.i. tretjih prostorov Belgija regija Valonija: Razpis za pilotni projekt vzpostavitve coworking prostorov Italija mestna regija Milano: Razpis za spodbujanje uporabe coworking prostorov in izboljšanje infrastrukture coworking prostorov VII. Ključne ugotovitve VIII. Priporočila IX. Literatura in viri X. Priloge Aurora Coworking Coworking Zasavje / PUNKT Kreativna cona Šiška Poligon krativni center RIIBA Slovenia Coworking

9 Kazalo slik Slika IV_1 Tridelna raziskovalna struktura študije Slika VI_1: Idejna zasnova Aurora coworking prostora Slika VI_2: Živahno dogajanje v skupnem prostoru Aurore Slika VI_3: Promocijski oglas najave otvoritve Coworking Zasavje / PUNKT Slika VI_4: Utrinki dogajanja v Coworking Zasavje / PUNKT Slika VI_5: Ena izmed prvih fotografij ekipe Kreativne cone Šiške nastala ob opremljanju prostora Slika VI_6: Skupni prostor v Kreativni coni Šiška Slika VI_7: Oglas, ki najavlja otvoritev Poligon kreativnega centra Slika VI_8: Skupni delovni prostor Slika VI_9: Najava otvoritve RIIBE, ki je locirana na Kristanovem trgu v Izoli Slika VI_10: Sproščen, kavarniški skupni delovni prostor v RIIBI Slika VI_11: Četrtkova srečanja nomadske coworking skupnosti Slovenia Coworking Slika VI_12: Občasno se je sodelalo tudi na odprtem Slika V_13: Plakat, ki je samozaposlene vabil na konferenco Prihodnost DELAvcev Evrope 80 Slika V_14: Slovenia Coworking je prevedla svetovni Coworking Manifest Slika VI_15: Umetnica v Kreativni coni Šiška Slika VI_16: Vabilo na Domfrco Slika VI_17: Šaljiva ilustracija, ki opozarja ne nepravilno pisanje termina coworking Slika VI_18: Zunanje pročelje Kreativne cone Šiška Slika VI_19: Ekipa RIIBE in prijateljev Slika VI_20: Arhitektka in industrijski oblikovalec iz Kreativne cone Šiška Slika VI_21: Delavnica Oliverja Marlowa s prebivalci Poligona Slika VI_22: Ena izmed inovativno, po principu»naredi si sam«urejenih pisarn v Kreativni coni Šiška Slika VI_23: Utrinek iz prvega slovenskega coworking dogodka v Kinu Šiška Slika VI_24: Plakat, ki najavlja zabavo v Kreativni coni Šiška ob predaji prostora mlajši generaciji upravljalcev Slika VI_25: Pisana druščina zasavskih coworkerjev Slika VI_26: Coworka se tudi v tretjem življenjskem obdobju Slika VI_27: Prekmurska Sexy malice je dogodek, ki v Aurori prek skupnega obedovanja združi različne podjetnike Slika VI_28: Program dogajanja v Poligonu v 10. tednu Slika VI_29: Najava aktualnega dogajanja v Kreativni coni Šiška

10 Slika VI_30: Predavatelj na»obveznih torkovih predavanjih«v RIIBI Slika VI_31: Najodmevnešji projekt Kreativne cone Šiška, Pop Up Dom, se je predstavljal tudi na milanskem tednu oblikovanja Slika VI_32: Eden izmed letakov na 3. Dnevu souporabe v Parku Tabor Slika VI_33: Ekipa Hekanje gospodinjskih aparatov iz BIO 50 je svoj projekt razvijala v Poligon Maker Labu Slika VI_33: Naslovnica časopisa Finance, ki najavlja finaliste izbora Najpodjetniške ideje Slika VI_34: Letak, ki povzema dosežke Poligona v prvem letu delovanja Slika VI_35: Ekipa PUNKTa v delovni pripravljenosti Slika VI_36: Utrinek iz dogodka Save KCŠ Slika VI_37: Podporniki Poligona, ki so priskočili na pomoč predvsem z materialnimi donacijami Slika VI_38: Spletno mesto Pop Up doma Slika VI_39: Sklop predavanj dr. Maje Bogataj Jančič na temo problematike intelektualne lastnine Slika VI_40: Odprava po Prekmurju v organizaciji Aurore je povezala različne idejne vodje coworking in socialno podjetniških skupnosti iz Slovenije Slika VI_41: Srečanje coworking skupnosti iz Slovenije in Hrvaške v KSEVTU v Vitanjah Slika VI_42: Iniciativa Slovenia Coworking in Kino Šiška sta se takole povezali v enotno celostno grafično podobo

11 Kazalo preglednic Tabela V_1: Vključeni viri v netnografski raziskavi šestih primerov slovenskih coworking platform Tabela V_2: Vključeni viri v analizo sistemov državne podpore coworking praksam v tujini.. 59 Tabela VI_1: Osebna izkaznica Aurora Coworking Tabela VI_2: Osebna izkaznica Coworking Zasavje / PUNKT Tabela VI_3: Osebna izkaznica Kreativne cone Šiška Tabela VI_4: Osebna izkaznica Poligon kreativnega centra Tabela VI_5: Osebna izkaznica RIIBe Tabela VI_6: Osebna izkaznica Slovenia Coworking iniciative Tabela VI_7: Zbir osnovnih značilnosti izbranih primerov dobrih praks slovenskih coworking platform Tabela VI_8: Identificirani problemi v slovenski družbi, ki so vzpodbudili vzpostavljanje coworking platform Tabela VI_9: Vizija ustanoviteljev pilotnih coworking platform Tabela VI_10: Prikaz razumevanja konceptov coworking kulture Tabela VI_11: Ključne značilnosti prostorov izbranih slovenskih dobrih praks coworkinga Tabela VI_12: Podroben vpogled v dinamiko nastajanja in delovanja skupnosti izbranih primerov dobrih praks slovenskih coworking platform Tabela VI_13: Nabor heterogenih vsebin, ki jih izbrani coworking primeri dobre prakse občasno ali redno izvajajo na svojih platformah Tabela VI_14: Oris procesa financiranja ter finančnih izzivov in rešitev upravljanja izbranih slovenskih coworking platform Tabela VI_15: Partnerstva, ki jih tkejo ustanovitelji in upravljalci izbranih slovenskih coworking platform Tabela VI_16: Ključne značilnosti slovenskih coworking platform identificirane na šestih primerih dobre prakse Tabela VI_17: Primer sistemske podpore coworking prostorov v Franciji, regija Ile de France Tabela VI_18: Primer sistemske podpore coworking prostorov v Belgiji, regija Valonija Tabela VI_19: Primer sistemske podpore coworking prostorov v Italiji, regija Milano Tabela IX_1: Analizirane vsebine in izbrane fotografije Aurora Coworking platforme Tabela IX_2: Analizirane vsebine in izbrane fotografije Coworking Zasavje / PUNKT platforme Tabela IX_3: Analizirane vsebine in izbrane fotografije KCŠ platforme Tabela IX_4: Analizirane vsebine in izbrane fotografije Poligon platforme

12 Tabela IX_5: Analizirane vsebine in izbrane fotografije RIIBA platforme Tabela IX_6: Analizirane vsebine in izbrane fotografije Slovenia Coworking platforme

13 I. Uvodno izhodišče Zavedanje, da z obstoječimi klasičnimi poslovnimi modeli in tradicionalnim podpornim okoljem ne moremo reševati obstoječih post-kriznih razmer in inovirati rešitve na trgu dela, obrniti negativni gospodarski trend, vpeljati nove modele socialne varnosti v družbi in učinkovito aktivirati ustvarjalne kapacitete delavno-aktivnega prebivalstva ob sočasni skrbi za okolje, obstaja tudi na strani državnih odločevalcev. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (2015) namreč izpostavlja, da: Spremenljivi gospodarski in družbeni pogoji, demografski trendi in socialne razmere, vse večja potreba po kreiranju novih delovnih mest ter lokalizaciji določenih tipov storitev, terjajo razvoj novih oblik ustvarjanja dodane vrednosti, še posebej na etičnih in družbeno odgovornih temeljih. Rešitev za nastale probleme pa državni odločevalci vidijo v strateškem usmerjanju v socialno podjetništvo (MGRT, 2015): V Sloveniji bomo krepili socialno podjetništvo kot sektor, ki podpira inovativnost in ustvarjalnost, razvija in udejanja inovativne storitve in proizvode, ki predstavljajo družbene inovacije ter krepi socialni kapital in ustvarja nova delovna mesta za različne skupine prebivalstva v lokalnih okoljih. S ciljem učinkovitega izvajanja strateške usmeritve sistematičnega spodbujanja socialnega podjetništva v praksi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (2015) vidi v ustvarjanju ustreznega podpornega okolja, in sicer specifično - v povezovanju socialnega podjetništva z odprtimi sodelavnimi platformami t.i. coworking oziroma sodelavnimi prostori: Coworking oziroma sodelo lahko bistveno prispeva k doseganju rezultatov socialnih podjetij z oblikovanjem ustreznega podpornega okolja ter lahko prevzame vlogo»podpornega socialnega podjetja«za druga socialna podjetja. Spodbujanje kreativnih industrij je kot osnovna usmeritev za ustvarjanje večje dodane vrednosti prav v primeru start-up podjetij ali pa tistih oseb, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot ter jim coworking prostori lahko predstavljajo način za razvoj podjetnosti, podjetniškega in kreativnega razmišljanja in jim olajšajo odločitev za vstop v podjetniško aktivnost. Coworking prostor v funkciji ekosistema za socialna podjetja lahko zagotavlja podporo pri ustanovitvi, razvoju in rasti socialnih podjetij ter krepitev njihovega podpornega okolja s ciljem zagotoviti identificiranim ciljnim skupinam bodisi boljše proizvode/storitve, bodisi boljšo dostopnost le-teh, bodisi dostopnost le-teh po nižji ceni in s tem ohranjanje njihovega obstoja ali družbene blaginje na ustrezni ravni. Coworking prostor prav tako lahko pomeni stičišče idej in osnovo 13

14 za oblikovanje partnerstev med podjetji za ter vključevanje v mrežo drugih podpornih okolij za hitrejši dostop do trga. Skladno z izhodišči in vizijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo kako razvijati socialno podjetništvo v RS je namen pričujoče raziskave zaobjeti stanje in potencial coworking kulture in prakse v Sloveniji, teoretično definirati ključne koncepte in termine ter prek empirične študije pilotnih projektov sodela pri nas identificirati možne implementacije coworking poslovnih modelov kot temeljnega stebra podpornega okolja v okviru socialnega podjetništva. Pričujočemu poglavju, uvodno izhodišče, sledi drugo poglavje, ki je terminološki slovar vseh relevantnih, v raziskavo vključenih terminov in konceptov ter tistih, ki so področju sodela sorodni ali pa se jih v splošni javnosti s coworkingom neupravičeno zamenjuje ali nadomešča. Naslednje poglavje, teoretični uvod se najprej usmerja na umeščanje koncepta sodela znotraj obsežnega področja novih ekonomij, saj so se coworking platforme vzpostavile kot odgovor na spremenjene razmere na trgu dela in vedno bolj negotovo ekonomsko situacijo. V drugem delu teoretičnega uvoda se razložijo osnovni termini in koncepti coworkinga ter njegove značilnosti in zgodovina razvoja ter oris štiriletnega razvoja sodela v Sloveniji, od začetkov do danes. Zadnji del teoretičnega uvoda se dotika značilnosti sistemske podpore sodela na primerih dognanj v tujini. Četrto poglavje opredeljuje problem, cilje in namen ter načrt raziskave. Namen le-te je prek temeljitega teoretičnega poznavanja konceptov in študije primerov dobrih praks ter analize sistemske podpore s strani države v tujini, identificirati variable, potrebe in potenciale slovenske coworking kulture za spodbujanje socialnega podjetništva. V petem poglavju, metodologija sta razloženi uporabljeni raziskovalni metodi, netnografija in namizno raziskovanje ter predstavljeni kriteriji za izbor analiziranih šestih primerov dobrih praks coworkinga v Sloveniji ter navedba kriterijev za izbor treh primerov dobre prakse sistemske podpore s strani države iz tujine. Zadnji del metodologije predstavlja raziskovalni postopek in niza analizirane vire vključene v empiričen del raziskave. V šestem poglavju rezultati sledi predstavitev študije primerov dobrih praks coworkinga v Sloveniji. V študiji je bilo vključenih šest coworking prostorov: najstarejši delujoči - Kreativna cona Šiška (KCŠ), največji Poligon kreativni center, dva, ki delujeta v majhnih in gospodarsko izredno neperspektivnih območjih Punkt, Trbovlje in Aurora coworking, Murska Sobota, kot peta 14

15 iniciativa, ki je coworking gibanje v Sloveniji začela in delovala brez stalnega prostora, Slovenia Coworking in eden najmlajših, ampak izredno dejaven prostor, ki so ga šele pol leta nazaj odprli na obali, RIIBA, Izola. S čim bolj raznolikim izborom coworking platform se je želelo zaobjeti čim več specifik razvoja tovrstnih konceptov pri nas z namenom, da se lahko ustvari čim bolj celovita študija stanja in identificira priložnosti za nadaljnji kakovostni razvoj vključenih in drugih coworking prostorov pri nas. V drugem delu rezultatov so predstavljeni izsledki namiznega raziskovanja odnosa sodelovanja coworking platform z državnimi inštitucijami v tujino. V študijo so vključeni primeri iz treh evropskih držav, ki kažejo različne načine podpore razvoja coworkinga in predvsem zakaj v tovrstni podpori vidijo dolgoročno naložbo in kako merijo učinke. V zadnjih dveh poglavjih, ključne ugotovitve in priporočila, pa so zbrani izsledki in napotki: 1. katere so ključne variable pri nas delujočih platform in njihovi kakovostni vidiki, 2. katere so identificirane potrebe sodelavnih platform, ki bi ob pravi spodbudi omogočili še kakovostnejši razvoj coworking kulture (in seveda posledično podjetništva) pri nas, 3. kakšen je potencial in perspektiven model coworking podpornega okolja za socialno podjetništvo v Sloveniji ter 4. Kateri so najbolj smiselni predlogi načinov sistemske podpore coworking platformam ter kakšni so sprejemljivi načini merjenja učinkov le-teh. 15

16 II. Terminološki slovar Alternative economics movement / Alternativna ekonomska gibanja: Medtem, ko stari sistemi delujejo centralizirano, zaprto, nedostopno in hierarhično, je za nove sisteme delovanja oziroma poslovanja značilna odprtost, participatornost, nehierarhičnost in razpršenost virov, ki se souporabljajo. Menjajo se načini upravljanja moči: kdo jo poseduje, kako je distribuirana in kam se usmerja. Medtem, ko stari sistemi od njihovih uporabnikov pričakujejo zgolj potrošnjo, novi sistemi spodbujajo participatorna vedenja ljudi, soustvarjanje. Business incubator / Podjetniški inkubator: Podjetniški inkubator je poslovna tvorba, prostorsko navadno razdeljena na večje ali manjše zaključene enote, ki so namenjene inkubacijskemu procesu novo nastalih oziroma zagonskih podjetij. Znotraj potekajo največkrat moderirani oziroma vodeni procesi (največkrat v obliki bodisi izobraževalnih dogodkov bodisi dogodkov mreženja), katerih glavno izhodišče je pospešiti in optimizirati rast inkubiranih podjetij. Zaradi fizične razslojenosti ter razdelitve prostora na posamične enote, je spontana interakcija med posameznimi kolektivi omejena oziroma zamejena na določene relacije (npr. sodelovanje med dvema podjetjema, osebno poznanstvo med dvema ali več posamezniki ločenih kolektivov). Podjetniški inkubator lahko svojo obliko zavzame tudi kot podjetniški pospeševalnik, kjer so v ospredju procesi monetizacije (npr. prevzem deleža podjetja s strani ponudnika storitev, plačljivih izobraževalnih vsebin, moderiranih dogodkov mreženja med nosilci kapitala in pobudniki oziroma lastniki novo ustanovljenih oziroma inkubiranih podjetij, itn.). Ključna razlika med inkubatorji in coworking platformami je, da uporaba platforme v coworking kontekstu ni časovno zamejena in temelji na skupnosti, medtem ko inkubacijska doba podjetja točno časovno določena (običajno med tremi meseci in enim letom) in ni vezana na druge uporabnike določenega prostora. Co-working / So-delo: delo posameznikov, vzpetih v vzpostavljeno oziroma tradicionalno organizacijsko okolje (npr. podjetja), vezi med njimi pa so oblikovane na podlagi postavljenih norm (npr. zahtevan delovni čas), organizacijske kulture (npr. predvidene smernice oblačenja na delovnem mestu) in formalizacije dala (npr. sklenjena pogodba o zaposlitvi). Zamenjevanja tega pojma s konceptom coworkinga oziroma sodela, se največkrat pojavlja pri od zgoraj navzdol (t.i. top-down) projektih. Community manager / Povezovalec skupnosti: Povezovalec skupnosti je tista oseba ali ekipa le-teh, ki na coworking platformi prek moderiranih in 16

17 organskih interakcij skrbijo za gradnjo in utrjevanje ter nadaljnji razvoj sodelavne skupnosti. Cooperative / Zadruga: Zadruga je organizacija z nedoločenim številom članstva z vizijo pospeševanja gospodarskih koristi svojih članov na podstati prostovoljnosti, svobode in enakopravnosti sodelovanja in upravljanja. Coworking / Sodelo: Coworking ali sodelo je relativno mlad, nekaj let star koncept sodobnega načina dela posameznikov različnih profesij, ki delujejo bodisi samostojno (so samozaposleni) bodisi pod okriljem določene organizacije (so vpeti v delujoč kolektiv) in načeloma souporabljajo delovno površino v določenem časovnem obdobju z namenom zmanjšanja socialne izolacije, profesionalne izmenjave, potencialne optimizacije samostojnega ali kolektivnega delovnega procesa ter povezovanja z ostalimi posamezniki, kar jim omogoči realizacijo določenih bodisi poslovnih bodisi družbeno koristnih ciljev. Coworking community / Sodelovna skupnost: Sodelovna skupnost je skupnost treh ali več posameznikov, ki so na podlagi določenih medsebojnih relacij (osebno poznanstvo, delovanje v skupnem delovnem segmentu, so samozaposleni, itn.) povezani v mrežo, kar predstavlja temelj za nadaljnjo interakcijo, ki je lahko bodisi stvarna (v danem času in prostoru) ali na daljavo (z uporabo novih tehnologij). Predispozcija identifikacije ustvarjalne skupnosti je sprejemanje (s strani vseh posameznikov, vpetih v določeno skupnost) vrednot coworking oziroma sodelovne kulture. Temeljni gradnik sodelovne skupnost ni fizični prostor, saj je lahko ta le začasen (v obliki pop-up), občasen (za občasna bodisi kontinuirana bodisi neredna srečanja), spremenljiv (ustvarjalna skupnost se lahko na določeni časovni osnovi seli iz prostora v prostor ter s tem tvori nomadsko skupnost) ali pa se ne realizira prostorsko v primeru slednjega se relacije in procesi med posamezniki vpeti v skupnost snujejo s pomočjo novih tehnologij ter posledično tvorijo virtualno skupnost. Coworking culture / Sodelavna kultura: Kultura sodela temelji na sodelovanju, medsebojni pomoči ter deljenju znanja. V ospredju je vodilo kolektivne zavesti, ki temelji na bodisi v naprej postavljenih bodisi organsko razvijajočih se normah, ki kot vodilo postavljajo souporabo družbenih ali stvarnih dobrin. Potrebno je poudariti, da ključni element coworking oziroma sodelovne kulture ni prostor, kot je velikokrat razumljeno narobe, marveč skupnost, ki si lahko prostore v fizični obliki deli zgolj občasno (npr. v obliki začasne rabe prostora), posamezniki ali kolektivi, ki koristijo takšne prostore pa sledijo vrlinam souporabe, ki jih narekuje coworking manifest. Te so naslednje: razvijanje t.i. 17

18 ''open source'' oziroma odprto kodne kulture, v ospredje postavlja sodelovalni individualizem v nasprotju s prevladujočim tekmovalnim individualizmom, poudarja interdisciplinarnost nad ozko specializacijo, spodbuja akcijo ter aktivno participacijo nad opazovanjem in zgolj velikimi besedami, poudarja usmerjanje na proces in rezultat, namesto zgolj na rezultat, raziskuje potencial nadarjenih skupnosti nad osebnostmi ter spodbuja spontanost oziroma organske procese in relacije, ki se snujejo v obliki prijateljstva in zaupanja pred formalizacijo odnosov. Coworking space / Sodelovni prostor: Coworking oziroma sodelo je lahko v obliki platforme apliciran na prostor, ki ne pozna nikakršnih omejitev glede na starost, profil ali kvalifikacijo posameznih uporabnikov, v ospredje pa postavlja skupnost, ki sodeluje, si medsebojno pomaga ter potencialno dela na skupnih projektih. Gre za fizično nezamejen oziroma delno zamejen odprt prostor, ki predvideva souporabo delovne površine v obliki stalnih delovnih površin (t.i. fix desks) oziroma delovnih površin, ki nimajo v naprej rezerviranega mesta (t.i. flex desks), poleg tega pa nudi souporabo tudi ostalih dobrih, ki nastopijo v obliki tehnične opreme (npr. tiskalnik, brezžična spletna povezava, itn.) ter spodbuja skupnostne aktivnost (npr. dogodki v obliki konferenc, srečanj, predavanj, delavnic itn.), ki so odprti tako za uporabnike kot tudi zunanje obiskovalce. Crowdfunding / Množično financiranje: Način zbiranja sredstev v obliki manjših finančnih prispevkov s strani velikega števila podpornikov za uresničitev projektov posameznikov ali organizacij. Crypto currency / Kriptovalute: Način izmenjave, ki uporablja kriptiranje za omogočanje transakcij in kontrolo snovanja novih enot. Cultural incubator / Kulturni inkubator: Kulturni inkubator je platforma z organizirano vodstveno strukturo, ki skrbi za spodbujanje procesov razvoja, inoviranja ter sodelovanja na področju kulture. Zanj je značilna heterogena skupnost, sestavljena iz posameznik ali kolektivov, ki delujejo v polju kulture, sam prostor pa je lahko tako odprt, fizično razdeljen na več ločenih enot ali pa kombiniran. Donation platform / Donacijska platforma: Donacijske platforme so oblika množičnega financiranja na spletu, ki spodbuja podpornike k doniranju finančnih sredstev za projekte ali življenjske izzive posameznikov brez povratnih ugodnosti. Empty shell space / Model prazne lupine: Model prazne lupine označuje fenomen znotraj razvoja coworking prostorov tako pri nas kot tudi drugod po svetu. Pri t.i. Empty shell space gre za delovni prostor, ki se na vzven 18

19 manifestira kot coworking oziroma sodelovni prostor, pri temu pa mu manjka ključni oziroma temeljni element skupnost. Do takšnih primerov največkrat prihaja ob top-down oziroma od zgoraj navzdol vzpostavljenih sodelavnih prostorov, kjer je navadno v ospredju namenska raba denarnih sredstev. Primeri takšnih prostorov so v domačem prostoru tisti, vzpostavljeni s strani lokalnih ali regionalnih politik, ki pa se bodisi ne poveže bodisi oziroma se ne želi povezati z lokalnimi ali regionalnimi ustvarjalnimi skupnostmi, ki delujejo pod vodili coworking oziroma sodelavne kulture, največkrat pa gre v osnovi zgolj za modele souporabe miz. Fix desk / Stalna miza: V coworking prostorih je stalna miza tista, ki jih posamezni član sodelavne skupnosti uporablja stalno in je temu tudi prilagojena. Običajno ima takšna miza tudi shranjevalne površine, ki jih lahko uporabnik zaklene, v primeru, da v prostoru ni prisoten. V coworking prostorih, ki so namenjeni nepisarniškemu načinu dela npr. coworking delavnice se lahko namesto miz to drugi stalni delavni prostor (fix spots), ki se uporabljajo na enak način kot stalne mize. Flex desk / Začasna miza: Začasna miza v coworking prostorih je tista, ki jo izmenično uporabljajo različni posamezniki sodelavne skupnosti, glede na to kakšen trenutni delavni kotiček jim najbolj ustreza in kateri je prost. V primeru začasnih miz, kjer uporabniki ne morejo shranjevati svojih stvari, so v prostorih običajno tudi omarice, ki omogočajo shranjevanje osebnih predmetov. V coworking prostorih, ki so namenjeni nepisarniškemu načinu dela, se lahko namesto miz, to drugi začasni delovni prostori (flex spots), ki se uporabljajo na enak način kot začasne mize. Gift economy / Darilna ekonomija: Darilna ekonomija oziroma darilna kultura je način izmenjave kjer dobrine in storitve niso prodajljive, ampak podarjene brez eksplicitnega dogovora za takojšno ali prihodnjo nagrado. Gig economy / Ekonomija na poziv: Ekonomija na poziv označuje delo oziroma delavce, ki delajo projektih, običajno na kratek rok, običajno brez socialne varnosti. Hacker space / Hekovišče: Hekovišče je prostor, ki je bodisi voden bodisi sovoden s strani izrazito heterogene skupnosti, ki deluje v polju (novih) bodisi analognih bodisi digitalnih tehnologij (npr. tehnologije 3D tiskanja, programiranja, elektronike, itn.). Procesi, ki stopajo v ospredje so naravnani predvsem k kolektivnemu doseganju zastavljenih ciljev (npr. optimizacija določenega 19

20 tehnološke inovacije) ter so lahko tako profitni (npr. prototipiranje za podjetja) ali pa neprofitni (npr. odprto kodne rešitve). Ime modela nastopa kot nadpomenka za fokusno usmerjene podkoncepte (npr. maker space, prototyping lab, itn.), ki so usmerjeni v produkcijo. Nekateri sodobni coworking oziroma sodelovni centri imajo to specifiko, da imajo hekovišča vključena oziroma integrirana v sam prostor. Kreativno vozlišče / Creative hub: Kreativna vozlišča so coworking prostori s programskim fokusom na kreativnih industrijah in s skupnostjo profesionalcev delujočih večinoma na polju kreativnih industrij. Vizija kreativnih vozlišč je poganjanje inovacij in kompetentnosti ter nadaljnjega razvoja področja kreativnih industrij kot pomembne gospodarske panoge. Vrednote delovanja kreativnih vozlišč so odprtost oziroma vključevalna skupnost, povezanost in vpletenost v različna lokalna in globalna, politična in družbena okolja ter strmljenje k opolnomočenju profesionalcev, da z ustrezno podporo dosežejo svoje ekonomske in družbene potenciale. Library of things / Knjižnica reči: Knjižnica reči deluje po knjižničnem principu izposoje, vendar pa si v njej ljudje izposojajo najrazličnejše predmete, samo knjig ne, običajno za simbolično članarino večkrat tudi v zameno za materialno donacijo, izdelek, ki je dodan v banko knjižnice. Microfinancing / Mikrofinanciranje: Mikrofinanciranje revnim posojilojemalcem omogoča, da kljub nestabilni zaposlitvi in nepreverljivi kreditni preteklosti s pomočjo globalne skupnosti posojilodajalcev, dobijo mikro kredit, ki ga lahko posameznik po malih obrokih dolgoročno odplačuje nazaj. Posojilojemalci jemljejo kredite za osebne ali poslovne situacije oziroma projekte. Microloaning platforms / Mikro posojilne platforme: Predstavljajo alternativo bankam, ki s pomočjo spletne podpore popolnoma odrežejo bančno posredništvo in tako povezujejo posojilodajalce kreditov, z iskalci in tako slednjim omogočajo ugodnejše pogoje izposoje kot v banki. New economies / Nove ekonomije: Združujejo obsežno področje, katerim skupni imenovalec je uporabniška izmenjava in posledično izključevanje posrednikov. Za nove ekonomije se uporabljajo številni izrazi npr. alternativna ekonomije, solidarnostna ekonomija, sodelovalna ekonomija, ekonomija souporabe, vrstniška ekonomija, darilna ekonomija, vendar pa ima vsak izmed teh pojmom določene specifike. Ključen razlog za nastanek le teh je bilo iskanje alternative, kako opolnomočiti posameznike, da prek skupnega soustvarjanja in 20

21 souporabe ustvarjenih presežkov tako, da se namesto maksimiziranja profita za investitorje, spodbuja pristna soodgovornost vseh vpletenih. Nomad coworking / Nomadsko sodelo: Nomadsko sodelo označuje sodelovno skupnost, ki deluje po načelih sodelovne kulture in v določenem časovnem obdobju oziroma zamejenem časovnem intervalu skupaj uporablja delovno površino oziroma prostor, brez stalne produkcijske platforme. Nomadske skupnosti lahko uporabljajo že obstoječe coworking oziroma sodelovne prostore, lahko pa tudi ostale prostore (npr. generične konferenčne dvorane, prostore z modelom deljenih miz, itn.), ki imajo sicer drugo namensko rabo. On demand Economy / Ekonomije na zahtevo: Ekonomija primarno tehnoloških podjetij, ki zadovoljujejo potrebe porabnikov prek takojšnje dostave storitev in dobrin. Peer-to-peer / Medsebojno soustvarjanje: P2P je koncept, ki je danes apliciran na različna področja človeške interakcije. Nastal je kot odgovor na avtoritarne in centralizirane družbene in ekonomske strukture, ki delujejo hierarhično in neenakopravno. P2P predstavlja specifično obliko medsebojne dinamike ustvarjalcev, katerega podstat je ekvipotentnost med ustvarjalci in je organiziran prek svobodnega sodelovanja posameznikov, ki opravljajo skupne projekte, ki kreirajo skupno dobro prek soustvarjanja odločitev in avtonomije, ki je razpostrta čez celotno omrežje. P2P ekonomije so tiste ekonomije, ki delujejo po principu ekvipotentnosti, decentralizaciji odločanja in avtonomnosti vseh vpletenih za doseganje skupnega dobrega. Pop-Up: S terminom pop-up so se sprva označevala okna na spletnih mestih, ki so se ob kliku na določeno vsebino na spletni strani odprla v novem oknu. Uporaba termina v realnem svetu pa danes označuje časovno omejene aktivnosti, storitve, prostore, vsebine, ki se vzpostavijo z določenim namenom. Npr. pop-up trgovina, pop-up restavracija, pop-up učilnica, pop-up coworking prostor,... Prekerstvo: Prekersko delo je vsakršno delo, ki mu je izvzeta varnost in je zato izpostavljeno najrazličnejšim tveganjem ter je večinoma podplačano in s katerim se delodajalec do delojemalca izkazuje kot izkoriščevalec. Najpogostejše oblike prekernega dela so: delo na avtorske pogodbe, delo za določen čas, delo za polovični delovni čas, študentsko delo, delo samostojnih podjetnikov, delo samozaposlenih v kulturi, delo na črno. 21

22 Share economy / Ekonomije souporabe: Ekonomije souporabe so družbeno ekonomski ekosistem, katerega centralni fokus je souporaba oziroma delitev človeških (storitvenih) oziroma fizičnih (materialnih) virov. Pri tem souporaba pomeni ustvarjanje, produkcijo, distribucijo, trgovanje in potrošnjo dobrin in storitev s strani različnih posameznikov ali organizacij. Souporaba se izvaja prek različnih spletnih platform in / ali v živo. Shared desk model / Model souporabe miz: Model souporabe miz predvideva fizično (delovno) okolje, ki nastopi v obliki odprtega ali delno zamejenega odprtega prostora ter nudi zgolj osnovno infrastrukturo (npr. mize, brezžično spletno povezavo, itn.), potrebno za delo posameznikov (tako samostojno delujočih kot tudi tistih, ki so vpeti v določeno organizacijo) ali kolektivov (tako v obliki organizacij kot tudi podjetij). Predstavlja delovno okolje, kjer skupnost ni v ospredju oziroma ne moremo govoriti o njenem obstoju. Model souporabe miz je največkrat apliciran znotraj fizičnih kapacitet organizacij, ki jim bodisi zaradi prestrukturiranja bodisi zaradi katerega izmed drugih dejavnikov ostajajo dodatne površine, z uporabo modela pa želijo priti do dodatnih finančnih virov. Tak model pogosto uporabljajo podjetniški inkubatorji (npr. Tehnološki park Ljubljana, itn.), ki namenjajo del svoj prostorov v obliki uporabnih delovnih površin bodisi za inkubirana podjetja bodisi za zunanje obiskovalce oziroma zunanje sodelavce omenjenih podjetij. Sharewashing / Lažniva souporaba: Lažniva souporaba pomeni izrabljanje vrednot ekonomije souporabe, sicer usmerjene k opolnomočenju skupnosti nasproti korporacijam in sistemu, tako, da vzdržuje ali ojačuje pozicijo moči obstoječih ali novo nastalim tradicionalnim kapitalskim centrom. Social entrepreneurship / Socialno podjetništvo: Socialno podjetništvo je podjetništvo z visokimi družbenimi učinki. Zaradi nerodnega prevoda v slovenščino se le-tega najprej in predvsem razume kot vključevalno podjetništvo za ranljivejše skupine. Čeprav je ta komponenta v koncept vključena, pa je primarni motiv delovanja teh podjetij transparentno in odgovorno podjetništvo torej resnična in ne le trženjsko izrabljena družbena odgovornost v vseh fazah in aspektih delovanja le podjetja. Social incubator / Socialni inkubator: Socialni inkubator je podporno okolje namenjeno razvoju socialno podjetniških projektov in podjetij. Poleg produkcijske platforme svojim članom večinoma tudi omogočajo dostop do določenih znanj in omogočajo stik z investitorji, ki vlagajo v projekte z visokim družbenim učinkom. 22

23 Sodelo vs. sodelovanje: Pogosto se v Sloveniji coworking prevaja v sodelovanje, vendar pa gre za nepravilen prenos pomena. Coworking je sodelo, ki pa lahko preraste v sodelovanje, vendar ne nujno. Coworking metoda dela omogoča, da se na coworking platform srečajo in spoznavajo posamezniki ter drug ob drugem delajo oziroma sodelajo. Čez čas, ko spoznajo veščine drug drugega pa lahko sodelo preraste v sodelovanje, torej skupno izvedbo projektov. Sodelovalna potrošnja / sodelovalni življenjski stili: Sistem analognega ali/in virtualnega povezovanja ljudi s podobnimi potrebami in interesi z namenom souporabe in izmenjave dobrin kot so čas, prostor, spretnosti in denar. Start-up company / Zagonsko podjetje: Zagonsko podjetje s produktom ali s storitvijo še raziskuje oziroma testira trg, dopušča veliko stopnjo fleksibilnosti tako pri lastniški (z namenom potencialnega vstopa enega ali več nosilcev kapitala) kot tudi organizacijski (ekipa ima navadno sicer razdeljene naloge oziroma področja, vendar pa se le-ta pogosto prekrivajo z vidika slednjega je organizacijska struktura pretežno nezamejena ter dopušča potencialni vstop novim članom ekipe) strukturi ter je izrazito nestabilno, saj jih lahko trg bodisi zaradi nekonkurenčnosti bodisi zaradi neinovativnostjo ali pa zaradi pomanjkanja (zagonskega) kapitala, hitro izloči. Technological park / Tehnološki park: Tehnološki park je podporno okolje, ki v določenem prostoru združuje ter koncentrira tako poslovne kot tudi raziskovalne dejavnosti manjšega ali večjega števila podjetij. Podjetja, ki so predvsem visokotehnološko usmerjena, lahko tako koristijo podporne dejavnosti, ki jim nudi okolje tehnološkega parka, se združujejo v manjše ali večje mreže, skupaj nastopijo pri iskanju novih finančnih tokov ter razvijajo predvsem pa optimizirajo procese inoviranja. Time bank / Časovna banka: koncept kjer si ljudje z določenimi opravili nabirajo časovne kredite, ki jih uporabljajo za druge storitve, katere lahko opravijo drugi posamezniki iz skupnosti. 23

24 III. Teoretični uvod O novih ekonomijah dnevno izide vse več člankov, razpravljanje o ekonomskih alternativah in inovativnih poslovnih modelih, ki temeljijo na souporabi dobrin, storitev in idej, pa je vse od začetka krize vedno bolj aktualno. Ravno zaradi mladosti področja pa so definicije, koncepti in odnosi med njimi ter prakse še dokaj nejasne in predvsem izredno različne, velikokrat tudi medsebojno izključujoče. Pod dežnikom novih ekonomij se srečujejo najrazličnejši koncepti, od časovnih bank, do množičnega financiranja, kriptovalut, socialnega podjetništva, zadružništva, coworkinga, stanovanjskih združenj, darilne ekonomije,... Prav zato, ker se polje sicer izredno hitro in živahno razvija, pa zaenkrat izostaja celostna kritična refleksija področja in posledično pogosto izostaja tudi sistemska podpora in odsotnost učinkovite in premišljene regulacije s strani države. V prvem poglavju teoretičnega dela so tako obravnava široko polje novih ekonomij, drugi del pa je namenjen podrobni analizi koncepta coworkinga, njegovih značilnosti in zgodovinskemu razvoju. 24

25 A. Nove ekonomije: zgolj stari koncepti v novi preobleki ali prepričljive gospodarske alternative? Vsi čutimo obračanje moči v svetu. Spremljamo naraščajoče politične proteste, nestabilnost vlad in opažamo kako nova majhna podjetja prehitevajo tradicionalne industrije. Te spremembe pa so bodisi pretirano romantizirane ali pa nevarno podcenjene, Heimans in Timms (2014, str.1). V središču novih ekonomij se postavlja koncept sodelovalne potrošnje oz. sodelovalnih življenjskih stilov, ki označujejo sistem analognega ali/in virtualnega povezovanja ljudi s podobnimi potrebami in interesi z namenom souporabe in izmenjave dobrin kot so čas, prostor, spretnosti in denar (Owyang, 2015). Čeprav so se tudi v preteklosti številna alternativna ekonomska gibanja povezovala v skupnosti, pa so bila le-ta brez tehnološke podpore praviloma lokalno (analogno) omejena, medtem ko danes z razcvetom družbenih medijev virtualne platforme omogočajo večjo fleksibilnost in širši doseg pri povezovanju in medsebojni podpori somišljenikov globalno (Perčič, 2009). Ravno zaradi vse bolj množičnega povezovanja in soustvarjanja med posamezniki ter njihovo povezovanje v interesne skupnosti, nove vrednote in vedenja posameznikov kažejo na vse večji razkorak med starimi in novimi sistemi delovanja v globalni ekonomiji. Medtem, ko stari sistemi delujejo centralizirano, zaprto, nedostopno in hierarhično, Heimans in Timms (2014) poudarjata, da je za nove sisteme delovanja oziroma poslovanja značilna odprtost, participatornost, nehirarhičnost in razpršenost virov, ki se souporabljajo. Menjajo se načini upravljanja moči: kdo jo poseduje, kako je distribuirana in kam se usmerja. Medtem, ko stari sistemi od njihovih uporabnikov pričakujejo zgolj potrošnjo, novi sistemi spodbujajo participatorna vedenja ljudi. Ta participacija je na osnovni ravni deljenje vsebin in idej (npr. deljenje vsebin po Facebooku), nato sledi stopnja oblikovanja vsebin, ko se različne ideje nadgrajujejo in prilagajajo, naslednja faza je nato podpiranje idej v denarju (množično financiranje), čemur sledi produkcija (dober primer je Etsy, globalna spletna platforma za rokodelce) in solastništvo vsebin (primer Wikipedie in Linuxa). Od spodaj navzgor, brez posrednikov! Večinoma se nove ekonomije klasificirajo po področju implementacije določenih konceptov. Ena izmed pogosteje navajanjih klasifikacij je Owyangova (2014) satnica sodelovalnih ekonomij, kjer razporeja rešitve novih ekonomskih konceptov v različne kategorije, vendar pa se pri tem omejuje zgolj na spletne platforme. V središče postavlja opolnomočenje ljudi, soustvarjalce vsebin, ki 25

26 poganjajo te nove poslovne modele - jih uporabljajo in obenem dajejo svoje znanje, veščine, dobrine, na souporabo. Modeli se poganjajo po principu peer to peer oziroma souporabe/soustvarjanja uporabnikov, ki so medsebojno povezani v nehierahično skupnost, ki temelji na skupnem cilju soustvarjanja določenih vsebin, storitev oziroma izdelkov. Owyangov koncept je vzpostavljen od spodaj navzgor in sicer je avtor startupe združeval po podobnostih njihovih storitev. V nadaljevanju je predstavljenih 10 različnih področjih dela in življenja in obenem so izpostavljene določene dileme, do katerih prihaja, ko so ti koncepti vse bolj množično uporabljeni in tudi zlorabljeni v praksi. 1. Izključevanje bank in alternativni monetarni sistemi in prakse Owyang (2014) med nove ekonomske koncepte na področju monetarnega poslovanja uvršča kriptovalute, posojanje denarja in donacije, množično financiranje ter platforme, ki omogočajo zbiranje denarja med člani skupnosti kot npr. Tilt.com. Kriptovaluta je način izmenjave, ki uporaba kriptiranje za omogočanje transakcij in kontrolo snovanja novih enot (Greenberg, 2011). Kriptovalute so digitalne valute, med katerimi je najbolj znana in najbolj široko uporabljena v letu 2009 prvo ustanovljena - Bitcoin (Sagona-Stophel, 2013). Druge kriptovalute so še npr. DogCoin, LiteCoin, NameCoin in PeerCoin. (Mikro)posojilne platforme predstavljajo alternativo bankam in Zopa kot pionirka na tem področju omogoča, da s pomočjo spletne podpore popolnoma odrežejo bančno posredništvo in tako povezujejo posojilodajalce kreditov, z iskalci in tako slednjim omogočajo ugodnejše pogoje izposoje kot v banki (Observer Editorial, 2014). Primer mikrofinanciranja je Kiva.org, kjer revni posojilojemalci zaradi nestabilnih zaposlitev in nepreverljive kreditne preteklosti ne morejo dobiti kreditov na banki, namesto tega pa jim v pomoč priskoči globalna skupnost posojilodajalcev, ki z mikro krediti pomagajo zbrati znesek, ki ga lahko posameznik po malih obrokih dolgoročno odplačuje nazaj. Samo v letu 2009 je bilo prek različnih platform za mikrokreditiranje danih prek 38 milijard mikrokreditom, ki so bili odobreni 74 milijonom sicer kreditno nesposobnim moškim in ženskam, pri tem pa je bila stopnja uspešnosti vračila 95 do 98 odstotki (Subramanian, Kumar in Balasubramanian, 2012). Poleg peer-to-peer oziroma medsebojne souporabe / soustvarjanja in mikrofinanciranja pa se pojavlja tudi tretja oblika donacijskih platform, kot npr. 26

27 GreenNote.com, kjer posamezniki nagovarjajo skupnost, da jim prek manjših donacij omogoči zbrati denar za plačilo šolnine. Med alternativne pristope financiranja se uvršča tudi množično financiranje ali crowdfunding. Nacionalna slovenska iniciativa za množično financiranje Crowdfunding.si (2014) koncept opredeljuje kot način zbiranja sredstev v obliki manjših finančnih prispevkov s strani velikega števila podpornikov za uresničitev projektov posameznikov ali organizacij. Množično financiranje pospešeno zamenjuje ali dopolnjuje tradicionalne vire financiranja s strani finančnih institucij ali investitorjev. Najrazličnejši ustvarjalci na posebnih spletnih platformah (kot npr. Kickstarter.com ali Indigogo.com ) ali v živo z javno kampanjo zbirajo zagonska sredstva za uresničitev inovativnih podjetniških, kulturnih ali družbeno odgovornih projektov. Cilj kampanje je navdušiti posameznike in skupnosti, da finančno podprejo predstavljen projekt. Večinoma podporniki v zameno prejmejo nagrado ali delež v podjetju, včasih pa je finančni vložek tudi zgolj donacija (Crowdfunding.si, 2014). 2. Brez visokih trgovinskih marž, direkten nakup izdelka pri ustvarjalcu Vse pogostejše so tudi spletne platforme za prodajo novih dobrin (izdelkov), prodajo tistih iz druge roke in/ali izposojo tistih dobrin, ki jih potrebujemo le občasno. Prva oblika so platforme za prodajo dobrin lokalnih izdelovalcev, ki jih globalno, brez posrednikov prodajajo posameznikom, ki cenijo ročno izdelane, inovativne izdelke. Ena izmed najbolje poznanih tovrstnih platform je ki se opisuje kot tržnica kjer se ljudje iz celega sveta povezuje prek spleta in v realnem svetu z namenom izdelovanja, prodaje in kupovanja unikatnih izdelkov. Od ustanovitve leta 2005 je na platformi več kot 20,8 milijonov kupcev kupilo že prek 32 milijonov izdelkov od več kot 1,4 milijona proizvajalcev, samo v letu 2014 pa je vrednost nakupov znašala skoraj 2 milijardi dolarjev ( 2015). Etsy skrbno nadzoruje prodajalce in v letu 2014 (Hockenson, 2015) je ukinila kar profilov prodajalen, ki niso prodajale ročno narejenih izdelkov ali na druge načine kršile njihov etični kodeks. Poleg Etsy.com, ki danes skupno zaposluje že 717 ljudi uspešno delujejo še sorodne platforme Quirky.com, CustumMade.com, Shapeways, The Grommet, Tindie in Techshop. Druga oblika so izposojevalnice dobrin, kjer si ljudje na platformah izposojajo orodja in druge predmete. Oywang (2014) navaja Rockbox, Pley, RentTheRunway, 1000Tools, HauteVaulet. Medtem, ko je vpis na platformo povsem brezplačen, pa 27

28 se provizija od cene, ki jo je posameznih na 1000Tools platformi zaračuna uporabniku ostane upravljavcu. Ker Owyang (2014) klasificira zgolj spletne platforme ne omenja tudi številne realne izposojevalnice predmetov poimenovane library of things oz. v prevodu knjižnice reči, ki so se začele sočasno z razvojem spletnih platform (Perčič, 2015). Knjižnice reči delujejo po knjižničnem principu izposoje, vendar pa si v njej lahko izposodiš najrazličnejše predmete, samo knjig ne, običajno za simbolično članarino, ki je lahko tudi v nefinančni obliki donacija predmeta. Najbolj znana in priljubljena knjižnica reči je Leila v Berlinu, ki ima danes prek 500 članov in v kateri si lahko le-ti izposodijo najrazličnejše izdelke: od orodij za domača popravila, otroške športne opreme, gospodinjskih aparatov in pripomočkov za prirejanje dogodkov in še številne druge predmete, ki jih uporabniki zapišejo na listo želja, da jih knjižnica priskrbi. V skladu z vrednotami kulture souporabe je Leila odprto kodno zasnovana in ponuja veščine in dokumente prosto na uporabo vsem, ki želijo implementirati podoben koncept. Med drugim brezplačno deli računalniški program za evidenco stvari in vodenje evidence članstva ter korake (poslovni načrt in konkretne aktivnosti v fazi vzpostavitve), ki jim je potrebno slediti, da se knjižnica čim bolj hitro in kakovostno vzpostavi ter čim hitreje začne poslovati brez zunanje finančne podpore. Tovrstne knjižnice običajno delujejo po principu, da je pogoj za članstvo, da oseba ob včlanitvi prinese vsaj en izdelek z liste želja, nato pa posluje po klasičnem knjižničnem principu članarin in zamudnin ter kavcij, ki se vlagajo za najem vrednejših izdelkov. Prva Knjižnica REČI v Sloveniji deluje v ljubljanskem Savskem naselju od januarja 2015, soustanoviteljica katere je tudi iniciativa Slovenia Coworking (Perčič, 2015). Tretja vrsta spletnih platform oziroma storitev povezanih z izmenjavo oziroma prodajo izdelkov in storitev so tržnice, kjer posamezniki ponujajo izdelke iz druge roke. Med njimi je zagotovo globalno najbolj poznana znamka Ebay.com, ki omogoča, da ljudje brez posrednikov prodajajo in kupujejo izdelke in jim tako podaljšujejo življenjski cikel. Tudi slovenski portal bolha.com, s hčerinsko platformo podarimo.si vse od začetka gospodarske krize beleži skokovito rast oglasov in nakupov iz druge roke ter skok povpraševanja po podarjenih izdelkih (Perčič, 2015). 3. Skrb do okolja, iskanje novih kulinaričnih doživetij in kriza kot spodbujevalci skupnostnih prehrambnih modelov Primanjkovanje časa za pripravo hrane, spoštovanje do hrane, da je ne zavržemo stran in odsotnost domišljije kaj kuhati in jesti je vzpodbudilo nastanek spletnih platform, ki povezujejo kuharje z jedci. Amaterski in profesionalni kuharji tako 28

29 ponujajo svoje storitve drugim uporabnikom na platformah kot so KitchIt.com, KitchenSurfing.com, BuleApron.com, Munchery.com, ShareYourMeal.net in FoodTiding.com. Platforme kot so Cookeing.com, LeftOverSwap.com, Eatwith.com, MealSharing.com in podobne pa skrbijo, da ostanki od kosila ne pristanejo v smeteh, ampak jih odkupijo ali pa se le-ti podarijo ljudem v soseščini. Projekte povezane z zamenjevanjem in skupnostno uporabo (in predelavo) imamo tudi v Sloveniji. V Ljubljani vsako leto na pomlad zaživi projekt Zelemenjava, ki hobi vrtičkarje spodbuja, da si medsebojno izmenjujejo svoje pridelke, ena najnovejših lokalizacij iniciative Food is free pa Slovence prek Facebooka in srečanj v realnem prostoru nagovarja, da presežke iz domačega vrta podelijo s sosedi (Perčič, 2015). 4. Pospešen razvoj alternativnih transportnih storitev in z njo pereča problematika izkoriščanja prekerske delovne sile Tudi na področju transportnih storitev je prišlo z razvojem različnih spletnih aplikacij, ki temeljijo na povezovanju uporabnikov z različnimi potrebami in spretnosti do velikih sprememb. Taksiji, javna prevozna sredstva in zasebna vozila niso več edini možni načini individualnega prevoza. Tudi v Sloveniji poznamo različico BlaBlaCar.com, TwoGo.com ali Lyft.com, in sicer Prevozi.org, kjer se posamezniki namesto, da štopajo, že predhodno dogovorijo za prevoz z voznikom, ki ima v avtomobilu še proste sedeže in ima enak cilj destinacije. Kot ugotavlja Novak (2015) v Financah pri Prevozi.org ne gre za komercialno dejavnost, ampak za vzajemno deljenje stroškov med voznikom in potniki, tako da je Furs: v primeru prevoz.org zamižal na eno oko in ponudnikov prevozov praviloma ne preganja. V ZDA in tudi v nekaterih Evropskih državah se je tovrstno prevozništvo še bolj profesionaliziralo, obenem pa predvsem praksa Uber.com dvignila veliko prahu in sprožila množico dilem o upravičenosti takšnih storitev. Že leta 2014 je bila storitev Uberja prisotna v že več kot 100 mestih v 45 državah sveta, razlog hitrega razcveta posla pa so izredno nizke tarife, ki jih neprofesionalni vozniki ponujajo uporabnikom v primerjavi s certificiranimi taksi službami ter odsotnost čezmernega zaračunavanja, saj uporabniki transakcijo opravijo direktno na platformi, ta pa si, ko zaslužek posreduje vozniku, vzame provizijo v višini 20% zneska (Tomić, 2014). Čeprav so skladi tveganega kapitala in bank do danes v Uber skupno vložili že pet milijard ameriških dolarjev, pa se podjetju zaradi prekarskih razmerij tudi v ZDA obetajo tožbe, saj je po mnenju delovno-pravne odvetnice Liss-Riordan (Vinčič, 2015) poslovni in dobičkonosni model podjetja 29

30 Uber zgrajen na predpostavki, da mu ne bo treba zaposlovati delavcev in breme poslovanja neupravičeno zavrača na pogodbenike. Te delavci niso svobodni, saj sami ne morejo določati tarif voženj, obenem pa so prejeli stroga navodila na podlagi katerih so lahko delali za Uber, podjetje jih je preverjalo, v določenih primerih celo izobraževalo, obenem pa z vozniki prekinili sodelovanje, če ti niso nudili dovolj prevozov oziroma če so zavrnili določen odstotek vseh pozivov uporabnikov. Barcelonski stavki taksistov je zato sledila prepoved uporabe aplikacije Uber v Barceloni in Madridu, voznikom pa grozi kazen do višine 18,000 evrov ob ponavljanju prekrška in zaseg vozila, podoben ukrep se izvaja tudi v Ottawi, medtem ko je sodišče v Frakfurtu zavrnilo očitke, da je aplikacija Uber ilegalna in da argument, da mora imeti voznik, ki zagotavlja komercialne storitve, ustrezno dovoljenje (Kajtazović, 2014). Medtem pa je javnost navdušila najnovejša razsodba v prid pogodbeni voznici za Uber v Kaliforniji, junija 2015 in sicer, da je Uber njen zaposlovalec in mu tako sodišče v San Franciscu prisodilo, da mora voznici za nazaj plačati prispevke v višini 4000 ameriških dolarjev (Griswold, 2015) Tovrstne tožbe pa razvoja tovrstnih transportnih storitev ne ustavljajo, ampak kvečjemu le-te nadgrajujejo svojo ponudbo. Tako je Hailoapp.com podoben Uberju, vendar pa so vozniki, ki so vključeni v mrežo certificirani. Enako Suddle.us povezuje certificirane varuške, ki namesto staršem opravljajo prevoze otrok na prostočasne dejavnosti v popoldanskem času. Poleg tovrstnih prevozov pa se po svetu razširja tudi souporaba vozil. RelayRides.com, GetAround.com, FlightCar.com, BoatBound.com, Car2Go so le ene izmed platform, ki ponujajo najem avtomobilov, medtem ko gre pri določenih ponudnikih za storitve podobne rent-a-car -jem, pa druge omogočajo souporabo prevoznih sredstev v skupnosti. 5. Paket kot dodaten kos prtljage na poti Podobno kot pri prometnih storitvah, so se razvile spletne platforme tudi za povezovanje skupnosti za pošiljanje, lokalno dostavo ter skladiščenje predmetov. Friendshippr.com. PiggyBee.com, Nimber.com, Shipster.co, Shyp.com, GetBellHops.com omogočajo, da ti ljudje, ki potujejo na določeno lokacijo sočasno dostavijo tudi paket. Poleg tega pa obstajajo tudi spletne platforme, kjer si za ugodno ceno naročiš dostavo kot npr. Instacar.com, ki v eni uri dostavi nakup iz trgovine, GhostTruck.com in pomaga pri selitvi, UberRUSH pa zagotavljajo najhitrejše dostave pošiljk. 30

31 Shranjevanje in skladiščenje predmetov se s pomočjo spletnih platform izvaja na dva načina - bodisi klasičen B2C, ko posamezniki najemajo prostor od podjetja, ki se ukvarja s skladiščenjem kot npr. Makespace.com ali Boxbee.com ali pa si skupnost medsebojno oddaja in najema skladiščni prostor kot npr. ShareMyStorage.com ali Roost.com. 6. Namesto stalne zaposlitve, mozaik manjših in večjih projektnih nalog Izmenjava osebnih in poslovnih storitev se izvaja na različne načine. Nemonetarna oblika souporabe osebnih storitev so časovne banke, Timebanks.org, kjer si ljudje z določenimi opravili nabirajo časovne kredite, ki ji uporabljajo za druge storitve, ki jih za njih lahko opravijo strokovnjaki iz skupnosti. TaskRabbit.com, ki je prav tako usmerjen predvsem na pomoč na domu, pa temelji na denarni izmenjavi za opravljeno domače opravilo. Gig ekonomija oziroma ekonomija na poziv je termin s katerimi se označuje delo oziroma delavce, ki delajo projektno, običajno na kratek rok (Forlaw, 2014). Elance-oDesk.com, Taskrabbit.com, Freelancer.com, Wonololo.com, Crowdspring.com so platforme, ki omogočajo takšen način dela. Projekti, ki se na teh platformah so zelo različni od enostavnih nalog klikanja po spletu, do spletnega oblikovanja, raziskovanja in programiranja, temu primerno pa so tudi različno visoka plačila. Tako kot pri Uberju, pa se tudi pri tovrstnih storitvah izpostavlja problem socialne varnosti tovrstnega prekerskega statusa, saj ameriški sindikat samozaposlenih - Freelancers Union izpostavlja, da je v tovrstnih delovnih razmerjih že vsak tretji američan (Forlaw, 2014). Politični ekonomist in bivši ameriški sekretar ministrstva za delo Robert Reich opozarja, da je današnja ekonomija na poziv sorodna sistemu dela konec 19 stoletja, kjer je nizka socialna varnost, negotova prihodnost in nemoč delavca, da pride do pravičnega deleža prigaranega dobička, vodila v ustanavljanje sindikatov: Če se bo sedajšnji trend nadaljeval, bomo priča, da bomo svoje storitve prodajali tistemu, ki kot na dražbi ponudi največ (Kessler, 2015). 7. Vzpostavljanje alternativnih infrastrukturnih omrežij s ciljem zagotavljanja večje avtonomnosti državljanov Pri infrastrukturnih projektih, ki jih soustvarja skupnost gre predvsem za vzpostavljanje alternativnih energetskih in internetnih omrežij, neodvisno od državne ali korporativne infrastrukture. Fon in ServalProject.org delujeta po principu souporabe omrežja, ko posamezniki delijo svojo internetno povezavo z drugimi in tako zagotavljajo prosti dostop do interneta. Tudi v Sloveniji imamo pobudo za odprto brezžično omrežje 31

32 WlanSlovenija, ki ima na območju Slovenije trenutno več kot 300 točk, ki odvečno pasovno širino delijo z drugimi (Tomić, 2013). Projekti kot so SolarMosaic.com in Vandebron pa so energetski projekti, ko skupnost npr. s vzpostavitvijo solarnih panelov, proizvaja elektriko in presežke daje nazaj v omrežje in s tem tudi zasluži. 8. Skupnostna zdravstvena opora kot odgovor na vse dražje zdravstvene storitve Tudi na področje zdravja in dobrega počutja so se razvili poslovni koncepti, ki temeljijo na opori skupnosti. Helparound.co je platforma, ki gradi na skupnosti diabetikov in spodbuja medsebojno povezovanje z namenom povečevanja varnosti, sopomoči med ljudmi z isto diagnozo in na svojem spletnem mestu poudarja prednosti povezovanja: Ostati brez merilca sladkorja, testnih lističev ali brez tablet glukoze je lahko strašljivo. Naša varna mreža diabetikov pa omogoča, da ste med sabo povezani v vašem prostoru. GotTeamUp je britanska pobuda, ki povezuje prostovoljce z bolniki z rakom na lokalni ravni, ki potrebujemo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. KindlyChat.com je namenjen povezovanju tistih, ki iščejo prijazno besedo in tistih, ki jim želijo pomagati. 9. Več znaš več veljaš, pa če tudi ni denarja za drage šolnine V izobraževanju se spletne platforme segmentirane po tem ali se posamezniki izobražujejo med seboj ali pa gre za certificiran izobraževalni proces. Primer uporabniških izobraževalnih platform je Skillshare kjer je mogoče izbirati med več kot 1000 predavanji, od oblikovanja do poslovnih znanj in še več. Poleg Skillshare platforme pa uspešno delujejo tudi Instructables Gibbon Mave in Chegg Druga oblika izobraževanja je inštruiranje kjer na platformah kot je npr. PopExpert Thinkful Udemy Coursera in drugih učijo certificirani predavatelji. Poslanstvo Coursere kot je zapisano na njihovem spletnem mestu je zagotoviti dostop do visoko kakovostnega znanja vsem na svetu, ki imajo dostop do interneta, brezplačno. Trenutno predavajo na njihovi platformi profesorji iz več kot 110 organizacij med drugim tudi iz najuglednejših univerz kot so npr. Yale, Columbia in Brown. 32

33 10. Souporaba zasebnega in poslovnega prostora kot odgovor na vse bolj fleksibilne in dinamične življenjske sloge Že leta 2006 sta se v filmu Počitnice Cameron Diaz in Kate Winslet dogovorili, da si kot popolni neznanki za čas počitnic zamenjata svoja domova v Los Angelesu in na angleškem podeželju. Romantična drama je svet navdušila nad izmenjavo hiš in stanovanj v času počitnic, saj je pokazala na privlačnost dogodivščin, ki utegnejo slediti tovrstni izmenjavi (Perčič, 2013). Poleg portala HomeExchange.com, ki je bil izpostavljen v filmu, pa so danes izredno priljubljen Couchsurfing.org, ki omogoča, da si potovalci medsebojno nudijo brezplačne nočitve. Na Airbnb.com in Campinmygarden.com pa ljudje širom sveta za dostopne cene oddajajo in najemajo stanovanja in vrtove za kampiranje. Vse več je spletnih platform, ki povezujejo ponudnike in iskalce prostih delovnih in zasebnih prostorov. Tako se na Sharedesk.net, PeerSpace.com, Seats2Meet.com, Pivodesk.com, Liquidspace.com brez posrednikov oddajajo in najemajo poslovni prostori in mize, v primeru TheStoreFront.com celo trgovinski prostori. Sočasno pa se ob razvoju trga direktnega oddajanja in najemanja prostorov, pojavlja tudi vedno več aplikacij za optimizacijo oddaje in souporabe prostora. Tako orodja kot npr. RateCoaster.com, SmartHost.me, BeyondPricing.com in Everbooked.com pomagajo ponudnikom svojih poslovnih in zasebnih nepremičnin določiti konkurenčno ceno na trgu in prek analize statistik preteklih obiskov svetujejo, kako prilagajati cene nepremičnin glede na določeno obdobje leta. Ker število samozaposlenih, delno kot posledica odpuščanja v še vedno trajajočem gospodarskem krču, in delno zaradi aktivnih politik zaposlovanja, kontinuirano narašča, ljudje vse več delajo od doma. Velikokrat je razlog tudi zato, ker si ne morejo privoščiti lastne pisarne. Zaradi potrebe po nadaljnji profesionalni izmenjavi pa so se najprej v San Franciscu in New Yorku, malce kasneje pa tudi v Evropi začeli vzpostavljati t.i. coworking prostori v katerih sodelajo samozaposleni ustvarjalci različnih profilov in sodelajo ter si izmenjujejo znanja in izkušnje. 33

34 Ni vse zlato, kar se sveti! Nove ekonomije združujejo obsežno področje, katerim skupni imenovalec je uporabniška izmenjava. Pojavlja pa se dilema pod kakšnimi pogoji je tovrstna izmenjava koristna za posameznika, za družbo in za državo, saj je velik del področja povsem nereguliran, obenem pa je neizpodbitno dejstvo, da so novi ekonomski koncepti in vedenja vsaj delno tudi reakcija na neučinkovitost starih podjetniških praks. Henwood (2015) namreč izpostavlja, da so ti alternativni pristopi lahko: način na katerega požrešni kapitalisti monetizirajo obup ljudi v post-krizni ekonomiji, pri tem pa se kažejo radodarni, in dodaja: Izgleda kot da smo vsi mikro podjetniki, ki skušamo preživeti v sovražnem svetu. Morda nimamo zdravstvenega zavarovanja, bolniške, načrta za pokojnino, vseeno pa imamo občutek, da imamo življenje pod kontrolo. Bliss (2015) opozarja, da podobno kot se je v bližnji preteklosti zlorabil pojem trajnosti, ko so zeleni trend pograbile korporacije in namesto odgovornih ekoloških praks izvajale le navidezno zeleno dejavnost, torej zeleno pranje oz. greenwashing in enako grozi tudi ekonomijam souporabe sharing economy. Avtor predlaga, da bi bilo potrebno ločiti resnične koncepte souporabe od njenih zlorab in sicer po načelu, da pristni koncepti souporabe omogočajo skupini ljudi, da skupaj ustvarjajo in skupno delijo ustvarjene presežke in da resnični koncepti souporabe ne težijo k maksimiziranju profita za investitorje, ampak jih usmerja pristna soodgovornost do vseh vpletenih. Veliko primerov kaže, da je startup neokapitalizem pograbil temeljni socialistični koncept skupnosti in ga transformiral na način, da zopet opolnomočuje kapitalske centre moči, ki investirajo v skupnostne platforme, uporabniki oziroma dejanski ustvarjalci dodane vrednosti pa ostajajo nezaščiteni. Tipični primer je on demand economy oz. ekonomija na zahtevo, ki je je ekonomija primarno tehnoloških podjetij, ki zadovoljujejo potrebe porabnikov prek takojšnje dostave storitev in dobrin (Jaconi, 2014). Hiter razvoj ekonomije na zahtevo je posledica spremenjenih vedenjskih vzorcev porabnikov, ki ga je sprožil tehnološki razvoj in razširjena uporabe raznoraznih naprav, ki omogočajo pošiljanje tekstovnih in elektronskih sporočil, potrošnjo medijev in druge spletne funkcionalnosti, ki jih je mogoče uporabljati prek pametnih telefonov, ki so sprožile zahtevo posameznikov po preprostih, hitrih in učinkovitih doživetjih. Pravo eksplozijo pa je ekonomija na zahtevo doživela z naraščajočo varnostjo plačil prek interneta. Priročnost, hitrost in enostavnost, temelji turbokapitalistične filozofije. Povsem nasprotno ekonomiji na zahtevo pa je tako imenovana darilna ekonomija gift economy, katere značilnost je, da je objekt ali storitev, ki je predmet 34

35 izmenjave podarjena brez dejanskega dogovora o takojšnem ali kasnejšem poplačilu (Cheal, 1988). Owyang (2015) na polju novih ekonomskih modelov identificira ene in druge koncepte, povsem profitne k dobičku usmerjene startupe in tiste, ki spodbujajo nemonetarno izmenjavo, tudi brez kakršnega koli drugega poplačila. Cagle (2014) zaključuje, da je težko presojati kako koristni so učinki novih ekonomij in poudarja da je ključno, da družba in ekonomija, ki resnično vrednotita civilno vključenost, javno dobro in spodbujata zaupanje v ljudi, morata poskrbeti za varnost ljudi, da lahko resnično napredujejo. Prav zato tudi ni presenetljiva dilema dr. Aleksandre Kanjuo Mrčela (2012), ki v enem izmed prvih slovenskih člankov o coworkingu v Sloveniji, napisanem za Ekonomsko demokracijo zaključi: Težko je odgovoriti na vprašanje iz naslova ali smo v coworking prostorih priča radikalni spremembi organizacije dela (za katero lahko upamo, da se bo razširjala glede na potrebe družbe znanja) ali so pa samo amortizer negotovosti in socialne izoliranosti začasno (samo) zaposlenih delavcev. Zagotovo pa so prostori, v katerih se oblikujejo in živijo nekateri principi skupnosti in s tem na svoj način (v primerjavi z že dolgo časa obstoječimi kooperativami ali drugimi demokratičnimi podjetji) empirično dokazujejo potrebo po in možnosti za alternativo birokratski, tekmovalni in izključno k dobičku usmerjeni organizaciji dela. 35

36 B. Coworking: od sodela do sodelovanja Globalna gospodarska kriza, ki je močno prizadela veliko večino svetovnega prebivalstva, se je začela oblikovati več kot desetletje nazaj in med leti dosegla svoj vrh. Takrat so se tradicionalno oblikovane in hierarhično strukturirane organizacije začele preoblikovati ter se skušale adaptirati na aktualne zahteve globalnih trgov. Večja podjetja so pričela s prestrukturiranjem ter posledično z odpuščanjem svojih zaposlenih, srednje velika in predvsem manjša pa so bila primorana izkoristiti svojo fleksibilnost ter preoblikovati svojo strukturo. Na drugi strani pa se je, predvsem zaradi dejavnika vzpona informacijskih tehnologij, začela nagla porast majhnih oziroma mikro organizacij, ki so svojo formo zgradile na inovativnih rešitvah bodisi v kvartarnem bodisi v katerem izmed drugih sektorjev. S trendom nagle transformacije organizacij pa je prišlo do nove segmentacije delovno aktivne populacije, saj se vse večje število svetovnega prebivalstva samozaposluje ali dela v manjših, lastnih podjetjih. Projekcije kažejo, da se bo ta delež prebivalstva v prihodnjem desetletju še močno povečal (ILO, 2013). Vzporedno se, predvsem zaradi trenutne gospodarske situacije, hitrega tehnološkega razvoja in spremenjenih potreb po delu, povečuje delež samostojno delujočih mobilnih delavcev. Številne države so z aktivnimi politikami zaposlovanja tudi intenzivno pospeševale samozaposlenost z različnim, največkrat spodbudami, ki so bile bodisi denarne (npr. neposredna finančna podpora ob odprtju samostojnega podjetja) bodisi programske (npr. programi treninga za vstop na trg dela). Posledično se je delež samozaposlenih v zadnjem desetletju močno povečal, vendar pa velik delež teh posameznikov nima zadostnih veščin delati samostojno. Podobnim trendom sledi tudi Slovenija. Zaradi slednjega se tako v teoriji kot tudi v praksi pojavlja vprašanje, kako optimizirati pogoje delovanja tega segmenta profesionalcev, da bodo lahko racionalizirali delovni proces, modelirali procese kreativnega oziroma ustvarjalnega sodelovanja, pospešili nastajanje in vključevanje v socialne mreže ter bili fleksibilni pri adaptaciji na zahteve lokalnih, nacionalnih in svetovnih tržišč oziroma naglih družbenih zahtev. Poleg tega pa je pa je potrebno urediti tudi sistemsko podporo ter rešiti vprašanje države oziroma vloge, ki jo le-ta igra pri neposredni ali posredni podpori takšnih prostorov. Tako se ponekod v evropskem prostoru (npr. Latvija, Litva, Češka, itn.) kot tudi v Sloveniji pojavlja naraščajoči trend zlorabe koncepta sodela tako regionalnih kot tudi lokalnih politik, ki se polutuje prakse od zgoraj navzdol ter neposredno 36

37 vzpostavljajo t.i. ''empty shell'' coworking oziroma sodelovne prostore in pri tem kanalizirajo državna sredstva, namesto da bi podprle že obstoječe sodelavne skupnosti osnovane na pristnih vrednotah coworking kulture. Coworking ni enako kot co-working Coworking oziroma sodelo, ki predstavlja neposreden odgovor na spremenjene družbene razmere, ki so posledica globalne ekonomske krize, v svoji osnovi predvideva fleksibilno, ustvarjalno, predvsem pa enovito delovno okolje (Baute 2013). Zaradi specifičnosti delovnega prostora aplikacija modela coworking-a na delovno okolje odpravlja socialno izolacijo samozaposlenih profesionalcev, izboljšuje pretok znanj in izkušenj ter povečuje priložnosti posameznikov za pridobivanje novih del in profesionalni razvoj. Coworking je lahko v obliki platforme apliciran na prostor, ki ne pozna nikakršnih omejitev glede na starost, profil ali kvalifikacijo posameznih uporabnikov. Kljub temu pa izkušnje iz coworking oziroma sodelovnih prostorov v tujini kažejo, da se za njihovo uporabo odločajo predvsem samozaposleni ali zaposleni v manjših podjetjih, ki delujejo na področju kreativnih industrij, zaposleni znotraj nevladnih organizacij, samozaposleni iz drugih krajev ali tujine ter zaposleni v večjih podjetjih ali državni upravi, ki potrebujejo spremembo delovnega okolja in skupnost podobno mislečih posameznikov (Foertsch 2012). Predvsem pa reorganizacija samega delovnega prostora (v odprtem okolju) in organizacijske strukture na horizontalno raven povečuje možnost za vzpostavitev omrežij med posamezniki različnih poklicnih profilov 1 (Morrow in drugi 2012). Vse do danes težko govorimo o obstoju akademskega dela, ki bi tako celostno in vsebinsko kot tudi časovno seciral razvoj ter konceptualizacijo pojma coworking oziroma sodela. Kljub temu lahko identificiramo nekaj avtorjem, kot so Jones, Sundsted in Bacigalupo (2009), DeGuzman in Tang (2011), Davies in Tollervey (2013), Coonerty in Jeremy (2013), ki so se s svojimi strokovnimi monografskimi publikacijami ali posameznimi članki dotaknili obravnavanega področja in začrtali temeljne smernice za nadaljnjo vsebinsko sintezo obravnavanega modela. Poleg tega se pojem sodela v zadnjih letih močno razširil, predvsem zaradi nagle popularizacije modela, ki uspešno botruje spremembam organizacijskih in 1 Zaradi gospodarskih sprememb v zadnjem desetletju se tradicionalne oblike dela umikajo novim, ki so prilagojene potrebam in zahtevam delovno aktivnih posameznikov. Vecchio (2000) trdi, da je opravljanje samostojnega kreativnega dela od sredine 90. let preteklega stoletja postala zelo zaželena oblika dela, predvsem zaradi fleksibilnosti delovnega časa. 37

38 delovnih okolij. Zaradi tega je moč tako v domačem kot tudi tujem medijskem prostoru zaznati veliko poljudnih prispevkov na to temo, pri čemur pa je potrebno opozoriti na manjko strokovnosti, nedoslednosti pri prevodih oziroma povzemanju tuje literature ali preprosto zamenjevanje pojmov. V Sloveniji se tako na primer vse pogosteje opaža porast nepravilne rabe besede ''coworking'', ki se jo navaja v obliki ''co-working'', kar označuje delo posameznikov, vzpetih v vzpostavljeno oziroma tradicionalno organizacijsko okolje (npr. podjetja), vezi med njimi pa so oblikovane na podlagi postavljenih norm (npr. zahtevan delovni čas), kulture (npr. predvidene smernice oblačenja na delovne mestu) in formalizacije dela (npr. sklenjena pogodba o zaposlitvi). Coworking ali sodelo je torej relativno mlad, nekaj let star koncept sodobnega načina dela posameznikov različnih poklicev in zanimanj, ki delujejo bodisi samostojno (so samozaposleni) bodisi pod okriljem določene organizacije (so vpeti v delujoč kolektiv) in souporabljajo delovno površino v določenem časovnem obdobju z namenom zmanjšanja socialne izolacije, potencialne optimizacije samostojnega ali kolektivnega delovnega procesa ter povezovanja z ostalimi posamezniki, kar jim omogoči uresničitev določenih bodisi poslovnih bodisi družbeno koristnih ciljev (Botsman in Rogers 2011, DeGuzman in Tang 2011, Feld 2012). Prav tako coworking ali sodelo predstavlja kolektivno zavest uporabnikov coworking oziroma sodelavnega prostora, ki temelji na solidarnosti, izmenjevanju znanja in izkušenj ter medsebojni podpori pri realizaciji posameznih ali skupnih projektov. Ti dejavniki predstavljajo predispozicijo za oblikovanje coworking oziroma sodelovni skupnosti, ki si ne deli zgolj delovnega okolja, marveč ga sogradi in soustvarja. Odprtost delovne površine je predvidel že koncept odprtih prostorov oziroma»open Space Technology«, ki se je začel razvijati v začetku 80. let 20. stoletja v Združenih državah Amerike. Koncept je temeljil na predpostavki kako lahko organizacije z vključevanjem svojih zaposlenih v odprte, fizično nerazdeljene prostore povečajo nadzor, unificirajo njihove delovne naloge in zvišajo produktivnost posameznika (Harrison 2000). Vendar pa Kaufmann (2005) poudari, da koncept zaradi naglih družbenih in gospodarskih sprememb v zadnjem desetletju na delo znotraj večjih organizacijskih entitet ni več aplikabilen. Tradicionalno strukturirane organizacije, ki zavzemajo predvsem obliko manjših ali srednje velikih podjetij tako stremijo k vzpostavljanju in posledični uporabi skupnih delovnih površin, kar povečuje vzgibe ustvarjalnosti pri zaposlenih ter omogočajo pospešen pretok znanja in posledično adaptivnost na spremenjene gospodarske ter družbene razmere. Posledično coworking oziroma sodelavni 38

39 prostori niso namenjeni več zgolj samostojno delujočim posameznikom, marveč se vse več organizacij odloča za uporabo odprtih delovnih površin, kar omogoča nastanek edinstvenih stičnih točk med uporabniki, ki so vzpeti v organizacijske strukture in tistimi, ki delujejo samostojno. Kratka zgodovina in dolga preteklost sodela v svetu Jones in drugi (2009) ugotavljajo, da zgodovina razvoja coworkinga kot koncepta dela sega že v začetek 20. stoletja, ko je francoski kipar Boucher za krajše obdobje v pariškem predelu»la Rache«odprl prostor v katerem so živeli in delali potujoči umetniki. Boucher je za vodilo realizacije posamičnih umetniških del postavil sodelovanje med umetniki. V 70. letih 20. stoletja se je v New Yorku odprl konceptualno eksperimentalni prostor»the Writers Room«, ki je nudil delovno površino ameriškim pisateljem, ki so želeli soustvarjati na literarnem področju. V modernejši zgodovini, predvsem tisti, ki pokriva razvoj coworking oziroma sodelovnih prostorov v zadnjih dvajsetih letih pa temelj postavlja prvi hacker space»c-base«v Berlinu, ki je svoja vrata odprl septembra 1995 in bil do leta 2002, ko se je začel manifestirati kot odprti delovni prostor s tem ko je ponudil javno dostopno brezžično omrežje in se s tem odprl širšemu spektru uporabnikov, prostor z izrazito homogeno skupnostjo. V Združenih državah Amerike lahko za začetek coworking gibanja označimo pisarniške prostore programerskega podjetja»42 West 24«, ki je ob širitvi svojih poslovnih kapacitet v letu 1999 ponudilo trideset delovnih enot v obliki fleksibilnih miz. V tem primeru še ne moremo govoriti o obstoju coworking oziroma sodelovnega prostora, saj slednji ni tvoril sodelovne skupnosti, marveč je šlo za model souprabe miz. Ta predvideva fizično (delovno) okolje, ki nastopi v obliki odprtega ali delno zamejenega odprtega prostora ter nudi zgolj osnovno infrastrukturo (npr. mize, brezžično spletno povezavo, itn.), potrebno za delo posameznikov (tako samostojno delujočih kot tudi tistih, ki so vpeti v določeno organizacijo) ali kolektivov (tako v obliki organizacij kot tudi podjetij). Istega leta Američan Brian DeKoven prvič uporabi besedo coworking s čimer nakaže na souporabo delovnih površin. V začetku leta 2002 se je na Dunaju odprl prostor»the Schraubenfabrik«, ki se je manifestiral kot Unternehmerlnnenzentrum, kar v prevodu pomeni skupnostni center za podjetnike. Istega leta pa se je v danskem Aarhusu odprl»lynfabrikken«, ki je bila prva kavarna namenjena samozaposlenim podjetnikom. V letu 2005 se je v 39

40 Londonu odprl prvi»the Hub«, ki je v naslednjem desetletju razvil franšizo coworking oziroma sodelovnih prostorov imenovanih»the Impact Hub«, ki med drugim razvijajo programe specializirane za socialno podjetništvo (npr. Social Impact Award) (Baute 2013). Nekateri avtorji, med njimi DeGuzman in Tang (2011), Mohl (2012) in Baute (2013) kot prvi sodobni coworking prostor, predvsem zaradi svojega točno določenega poslanstva, identificirajo»spiral Muse«, ki ga je v San Franciscu avgusta leta 2005 odprl Brad Neuberg z namenom vzpostavitve prostora, kjer so lahko delali, se združevali in sodelovali posamezniki, delujoči v polju informacijskih tehnologij. Decembra istega leta se je v Berlinu odprl»st. Oberholz«, kombiniran kavarniški in delovni prostor za samozaposlene, ki ga lahko označimo za prvi sodobni evropski sodelavni prostor. Prej omenjeni prostori, ki so svoja vrata odprli pred letom 2005 se namreč niso manifestirali kot prostori namenjeni zgolj samostojno delujočim posameznikom, marveč so souporabo delovne površine nudili kot dodatno dejavnost oziroma ponudbo. Tako je bil šele ameriški t.i.»the Hat Factory«prvi, ki se je v januarju 2006 označil kot»coworking space«oziroma sodelovni prostor. V naslednjih letih so se sodelavni prostori začeli pospešeno odpirati po celem svetu, po začetku svetovne gospodarske krize, pa se je model sodela začel odpirati širši družbi in dosegal vse večjo veljavo neposredno s porastom svetovnega deleža delovno aktivne populacije, ki se samozaposluje in je mobilna. 40

41 Pestro coworking dogajanje tudi v Sloveniji Na domačih tleh je družbeno-razvojni potencial za razvoj coworking kulture prva identificirala iniciativa Slovenia Coworking, ki sta jo Luka Piškorič in Eva Perčič ustanovila konec leta 2011 v Ljubljani (Šubic, 2012). Čez pol leta se jima je pridružil še Marko Orel, ki je bil do takrat eden izmed upravljavcev v Praškem coworking prostoru za socialno podjetništvo, Impact Hubu (Orel, 2013). Prvi enodnevni coworking dogodek sta Eva in Luka organizirala s podporo ljubljanskega centra urbane kulture Kino Šiška v okviru svetovnega coworking praznika»jelly Week«, 19. januarja 2012 (Crnović, 2012). Zaradi izredne priljubljenosti med ljubljanskimi kreativci, so se sodelovni dogodki v obliki tedenskih srečanj, četrtkovanj v prostorih Kina Šiške nadaljevali potekali vse do začetka 2014, ko se je Slovenia Coworking iniciativa skupaj s prijateljskimi skupnostmi preselila v Tobačno in soustanovila Poligon kreativni center. Za poglobljeno razumevanje razvoja sodelovne kulture na domačih tleh je smiselno analizirati razvojne faze iniciative Slovenia Coworking. Slednja namreč v evropskem prostoru predstavlja precej edinstven primer razvoja od spodaj navzgor, saj so pri sogradnji ob moderiranem procesu treh posameznih iniciatorjev sodelovale številne ustvarjalne skupnosti (Orel in Rus 2015). Prva razvojna faza je bila tako faza učenja, saj sta se pobudnika iniciative najprej spoznala s pomenom novih ekonomij, s tako po svetu kot tudi v Evropi naraščajočim trendom vzpostavljanja skupnih delovnih prostorov ter povezovanjem, predvsem pa z artikulacijo ustvarjalnih sodelovnih skupnosti. Sledila je druga faza - gradnja skupnosti. Iniciativa Slovenia Coworking je tako v začetku leta 2012 najprej organizira prvi coworking oziroma sodelovni dogodek na domačih tleh, neposredno za tem pa je začela prirejati prva redna coworking oziroma sodelovna srečanja, kjer so lahko samostojno delujoči posamezniki ter tisti, vpeti predvsem v manjše delovne kolektive enkrat tedensko souporabljali začasno produkcijsko platformo. Zaradi neprekinjene kontinuitete teh srečanj, se je kmalu pojavila potreba po moderiranem (čeprav je šlo pri moderaciji zgolj za postavitev modelnega okvirja, nato pa se je proces hitro odvil organsko) procesu spodbujanja deljenja znanja med udeleženci coworking srečanj, imenovani»sedi, 5!«dogodki. Ob izvedi prvega takšnega dogodka, so se postavile jasne smernice (Slovenia Coworking, 2012):»Ideja Sedi, 5! je preprosta, a učinkovita. Izhajali smo iz sledečega stanja in potreb: Vsak od nas želi svoj projekt, naj bo kakršenkoli že, čim bolj učinkovito razvijati. Pogosto pa se pri razvoju projekta zatakne pri 41

42 objektivni (kritični) oceni projekta, saj nam lahko primanjkuje znanja ali pa smo preveč okuženi z vsebino, da določene pomanjkljivosti in priložnosti sami ne vidimo. Raziskave so pogosto predrage, da bi si jih, sploh v začetni fazi razvoja projekta lahko privoščili. Prav na coworkingu pa se srečujejo ljudje najrazličnejših profilov, znanj in izkušenj ter vsakemu coworkerju kdaj pa kdaj prav pridejo nasveti drugih ustvarjalcev.«na dogodkih so imeli posamezniki četrtino ure časa, da so predstavili svoje projekte in ideje ter izzive s katerimi se soočajo pri realizaciji le-teh, nato pa sledil polurni pogovor s strani slušateljev najrazličnejših profilov kako izboljšati projekt. Tako sodelovna srečanja v prostorih Kina Šiške kot tudi organizacija t.i.»sedi, 5!«dogodkov pa so imela več multiplikativnih učinkov. Prvič, ustvarjalna skupnost se je začela spoznavati, oblikovati in razvijati. Drugič, pojavljati so se začele prve relacije (spletanje osebnih poznanstev, sodelovanje na posamičnih ali skupnostnih projektih, itn.), ki so postali dispozitivni gradniki sodelovne skupnosti. Tretjič, primarna ustvarjalna skupnost, ki se je osnovala v Kinu Šiška, naprej pod omenjenimi moderiranimi procesi, nato pa pod zmeraj bolj organskimi, se je povezala z drugimi lokalnimi ter regionalnimi skupnostmi. Prvega julija istega leta se je tako v organizaciji Slovenia Coworking in drugih iniciativ, ki so se ukvarjale z različnimi koncepti souporabe, odvil prvi slovenski Dan souporabe, kjer je več lokalnih ustvarjalnih skupnosti na ljubljanski Špici vzpostavilo t.i. sharing prostor, ki je bil namenjen souporabi sodelovnim posameznikom in kolektivom delujočih v polju umetnosti, kreativnih industrij in socialnih inovacij (Kranjec, 2012). Dan souporabe se je ponovil še v letu 2013 v prostorih Kina Šiške ter v letu 2014 v ljubljanskem parku Tabor. Namen pa je bil širjenje vrednot, kulture in praks souporabe med najširšo javnostjo. V letu 2012 je prišlo vzporedno še do dveh mejnikov. Prvi je bil vzpostavitev Kreativne cone Šiške s strani umetniškega kolektiva Rompom, in posledično nastanek ljubljanskega projekta Pop-up dom, enomesečne prodajne razstave industrijskih in vizualnih umetnikov, ki se je odvila v novembru istega leta ter je tudi nudila začasne delovne površine za ustvarjalne posameznike (Artnak, 2014). Le-to je bil rezultat povezovanja skupnosti, ki sta se prej tvorili pod okriljem Kreativne cone Šiška oziroma iniciative Slovenia Coworking. Podobni projekt (Pop-up dom 2) se na področju nekdanje ljubljanske Tobačne v razširjeni obliki odvil v decembru leta 2013 medtem, ko je v zakulisju oziroma vzporedno potekal vedno močnejši organski proces sokreacije in artikulacije sodelovne skupnosti, katere rezultat je odprtje prvega slovenskega kreativnega centra Poligon februarja

43 Inicativa Slovenia Coworking je krepila in razvijala kulturo sodelovanja in souporabe v prestolnici in tudi širše v Sloveniji in tudi v regiji, saj je pomagala leta 2012 tudi ustanoviti hrvaško coworking pobudo, Coworking Croatia (Vodanović, 2012). Kot posledica primanjkovanja finančnih alternativ kako naj bi kreativci prišli do financ za svoje projekte je iz Slovenia Coworking iniciative izšla jeseni tudi pobuda Slovenia Crowdfunding (Pierre, 2015), s podporo katere je bilo do danes na področju množičnega financiranja v Sloveniji zbranih že prek tri milijone ameriških dolarjev. V Ljubljani pa je poleg Slovenia Coworking inicative in Kreativne cone Šiška, v tistem času bil dejaven tudi kolektiv Kreativnih zadrug (DUKZ), ki je svoj prostor našel v zgornjem preddverju Španskih borcev in so ga souporabljali predvsem arhitekti in filmarjem (DUKZ, 2012). Širše v Sloveniji je v drugi polovici 2012 začel delovati še kolektiv Punkt Zasavje (Bučar in Ogrin, 2012), ki si je in si še prizadeva za razvoj kulture sodela na področju zasavske regije. V letu 2014 pa je v sodelovanju z lokalnimi samoorganiziranimi ustvarjalnimi skupnostmi odprl prvi zasavski sodelovni prostor Njiva je živa (Žibert, 2014). V drugem valu razvoja kulture sodela na domačih tleh so formirale še nekatere druge sodelovne skupnosti po različnih delih Slovenije. Tako se je na Koroškem, v Prevaljah, v letu 2014 odprla Kunštn'ca (Ovsenik, 2014), konec istega leta na Primorskem, v Izoli, sodelovni prostor Riiba (Nered, 2015), v začetku leta 2015 še Aurora Coworking (Rožanc, 2015), ki je svoja vrata odprla v Murski Soboti ter Kikštarter (Kamnik info, 2014) v Kamniku. Za določene prostore, ki sicer včasih uporabljajo tudi coworking terminologijo, vendar pa pri tem še nimajo vzpostavljene trdne skupnosti, pa se bo sčasoma pokazalo ali jih lahko umestimo v ta segment. Takšna primera sta Džob v Ajdovščini in Mariborska Tkalka, pri kateri gre prej za coworking med različnimi neprofitnimi organizacijami, ki delujejo na področju socialnega podjetništva kot pa za skupnost samozaposlenih posameznikov, ki sodelajo na isti platformi. Trenutno stanje obstoja oziroma razvoja zgoraj navedenih prostorov je sledeče. Prevaljska Kunštn'ca je zaradi pomanjkanja sredstev ter nerazumevanja lokalnih akterjev javnih politik (predvsem tamkajšnje razvojne agencije) trenutno v stanju hibernacije, ljubljanski DUKZ ne deluje več, Kreativno cona Šiška je po vzpostavitvi Kreativnega centra Poligon prevzela druga generacija upravljavcev ter posledično začela tvoriti novo ustvarjalno in sodelovno skupnost, ki pa ostaja tesno povezana z ostalimi. Slednje lahko označimo kot organski razvojni proces, 43

44 saj se coworking oziroma sodelovna kultura vključuje vse več posameznikov oziroma kolektivov. Zaradi vse večje popularizacije koncepta coworkinga v Slovenijia pa se dogaja tudi vse več zlorab. Najodmevnejša je zagotovo letošnja ustanovitev prostora CW MB s strani Mariborske razvojne agencije (Kupec, 2015), kjer ne gre za skupnostno osnovano sodelavno platformo, ampak model prazne lupine, vendar pa so udeleženi akterji v projektu, za razliko od spodaj navzgor pristnih coworking skupnosti tisti, ki imajo tesno stkane politične vezi z državnimi odločevalci. Zato jim je tudi takoj pripadla državna podpora, za pridobitev katere pa si avtentične skupnosti, ki so pripeljale koncepte sodela v Slovenijo in imajo številne vidne učinke, neuspešno prizadevajo vse do danes. 44

45 Razcvet globalne coworking kulture kot odgovor na naraščajočo samozaposlenost Prva raziskava na področju dela, ki je bila izpeljana s strani tematsko namenskega spletnega medija»deskmag«je pokazala, da je število coworking oziroma sodelovnih prostorov v letu 2010 naraslo že na 600 (Foertsch 2012), Global Coworking Census (DKW 2013) pa kaže, da se je število coworking oziroma sodelovnih prostorov med letoma 2010 in 2013 povečalo za več kot 300 % oziroma iz omenjenih 600 v letu 2010 na v letu 2013, v preteklem letu 2014 pa se je to število povečajo na dodatnih 87 %. Raziskava Emergent Research, ki je bila opravljena sredi leta 2014 je napovedala, da se bo število coworking oziroma sodelovnih prostorov v naslednjih treh letih še podvojilo in sicer s števila nekaj manj kot ob začetku leta 2015 na približno do konca leta 2018 (King in Ockels 2014), Na drugi strani pa je potrebno opozoriti na podatke do junija 2015 še ne zaključene raziskave Coworking Report, ki navaja, da sedem od desetih vseh obstoječih coworking oziroma sodelavnih prostorov ne more več sprejemati novih uporabnikov zaradi zapolnitve kapacitet in se bodo morali v prihodnosti razširiti (Foertsch 2014). King in Ockels (2014) ta podatek utemeljujeta z domnevo, da se bo število uporabnikov coworking oziroma sodelovnih prostorov po svetu povzpelo na približno milijon do leta 2018, ki na dnevni ravni uporabljajo takšne prostore za svoje delovno okolje. Domneva je skladna s podatki povzetimi iz Data Corporation's Worldwide Mobile Worker Population , ki navaja da se bo do konca letošnjega leta 2015 število mobilnih delavcev na globalni ravni povzpelo na 1.3 milijarde. (Swoyer 2012). Raziskava Intuit Inc (2010), ki se osredotoča na preučevanje tendence (samo)zaposlovanja med 2010 in 2020 v Združenih državah Amerike pa je pokazala, da bo do konca leta 2020 v severnoameriških državah več kot 40 % oziroma 60 milijonov delavcev samozaposlenih. Vsi ti podatki indicirajo velik razvojni potencial coworking oziroma sodelovnih prostorov tudi v prihodnosti. Podobne trende samozaposlovanja na eni kot tudi povečanega deleža mobilnih delavcev na drugi strani lahko spremljamo tudi na evropski ravni. Delež samozaposlenih znotraj Evropske unije je v letu 2014 dosegel 16.4 % celotne delovno aktivne populacije držav članic (Teichgraber 2014), število samozaposlenih v Sloveniji pa je ob koncu preteklega leta 2014 doseglo število , kar predstavlja skoraj dvajsetino celotne domače populacije (SURS 2014). Na temu mestu pa je potrebno opozoriti, da te statistike povzemajo zgolj formalni 45

46 status (s.p.), ob enem pa ne upoštevajo tudi drugih v praktično samozaposlenih pozicijah. To skupino predstavljajo posamezniki, ki delajo prek avtorskih pogodb ter tudi tisti, ki imajo enoosebne zavode ali podjetja, ki so dejansko v paradoksalni poziciji zaposlenih in zaposlovalcev obenem. Pri navajanju teh podatkov pa je potrebno opozoriti, da navedeno število zaobjema delovno aktivne, ki delujejo v različnih sektorjih in imajo dosežene različne stopnje izobrazbe. Kljub temu pa se številni samozaposleni, predvsem tisti, ki delujejo v polju kreativnih industrij in kot svoje delovno orodje uporabljajo prenosni računalnik, delujejo od doma, kar po Foertschu (2014) vodi v socialno izolacijo, manjko ustvarjalnosti ter botruje neoptimiziranemu delovnemu procesu. Obenem delo od doma otežuje postaviti ločnico med zasebnim in profesionalnim življenjem. 46

47 Sistemska podpora coworking platformam prinaša dolgoročne učinke Novi, spremenjeni načini delovanja posameznikov, ki spadajo v kategorijo samozaposlene delovno aktivne populacije zahtevajo vse večjo fleksibilnost in posledično spremembe v organizaciji delovnega časa posameznika. S širjenjem rabe informacijske tehnologije se spreminja tudi prostorska organizacija dela in bivanja (Mlinar 2003). Posamezniki 2 ne delajo zgolj od doma, marveč na dislociranih lokacijah, kar naredi njihovo delo fluidno in fleksibilno. Glede na poklicno usmeritev oziroma delovno področje na določenem projektu in različne delovne preference vsakega posameznika, se od posameznika do posameznika razlikuje tudi časovni okvir, ko je posameznik delovno aktiven. Po Mlinarju (2003, 1014) gre torej za»kategorijo delovne sile, ki deluje v informacijskih dejavnostih, in ki vse bolj deli svoj delovni čas na tri različne tipe aktivnosti: na mirno delo na samem (branje, pisanje poročil), na sestajanje, srečanje z neposredno fizično prisotnostjo bodisi v pisarnah ali v konferenčnih in podobnih prostorih ter na elektronsko komuniciranje, ki se pojavlja skoraj vsepovsod.«ker se časovna komponenta dela od posameznika do posameznika razlikuje, lahko kljub tehnološkim rešitvam in indirektnemu povezovanju s pomočjo spleta govorimo o izostanku neposredne interakcije med nekaterimi posamezniki. V kolikor posameznik deluje samostojno pod okriljem (matične) organizacije, so njegove delovne obveznosti dirigirane s strani nadrejenih oseb oziroma pristojnega menedžerja. V kolikor pa posameznik deluje samostojno pa lahko takšno fleksibilnost dela označimo kot problematično, saj je posameznik podvržen socialni izolaciji, poleg tega pa Jackson (2013) opozarja na zabris meje med formalnim in neformalnim življenjem. Coworking oziroma sodelo ponuja alternativo in odgovor na potrebo po socialni vključenosti potencialno izoliranih samozaposlenih posameznikov, ki se namesto za delo od doma odločajo za delo v t.i. coworking prostorih, katere značilnost je enotno, fizično nerazdeljeno delovno okolje. Slednje omogoča direktno, fleksibilno interakcijo med posamezniki različnih profesij, saj enotna delovna površina spodbuja vzpostavitev socialnih vezi, omrežij in posledično timsko delo, ki svoje temelje postavlja na nestrukturirani osnovi, ki dosega nalogo organizacije. Prav tako coworking oziroma sodelovni prostori vzpostavljajo t.i.»tretji življenjski 2 S tujko jih imenujemo»telecommuters«, v slovenskem prevodu pa bi jih lahko označili s teledelavci, čeprav je pri tem potrebno biti pozoren, saj teledelo označuje tudi medijsko delo in ne zgolj dislocirano delo posameznika. Sasaki (2011) samozaposlene posameznike, ki največkrat delajo na področju informacijskih tehnologij in pogosto menjajo svoje delovno okolje označi s skovanko»nomad workers«. V zadnjih nekaj letih pa se tudi večje, elaborirane organizacije odločajo za prestrukturiranje delovnega časa (in prostora) svojih zaposlenih ter slednjim omogočajo delo bodisi iz poljubne lokacije (npr. doma) bodisi iz coworking oziroma sodelovnega prostora. 47

48 prostor«, ki predstavlja kombinacijo prvega (neformalna komponenta dom) ter drugega (formalna komponenta delovni prostor). Ne zgolj zaradi infrastrukture, marveč zaradi skupnosti, ki s sociološkega vidika zapolni vrzel oziroma manjko po neformaliziranih (v nasprotju s tistimi, ki se osnujejo v tradicionalnem delovnem okolju organizacije) odnosih, ki temeljijo na sestavnih elementih coworking oziroma sodelovne kulture. Te v ospredje postavljajo realizacijo pred monetizacijo projektov, prosto deljenje znanja (torej nesebično medsebojno pomoč) ter kolektivno doseganje ciljev (npr. razvoj coworking oziroma sodelovnega centra, ker je skupnost bazirana). Postavlja se torej vprašanje, kako zagotoviti in vzpostaviti primerno okolje, ki bo samostojno določenemu posamezniku omogočila fluidno, predvsem pa fleksibilno interakcijo z ostalimi akterji ter glede na trenutne potrebe ustvariti oziroma se vključiti v obstoječe socialno omrežje. Poleg tega pa bo takšno okolje med posamezniki spodbujalo kreativni oziroma ustvarjalni proces, ki je temelj kreiranja inovativnih produktov in storitev, kar samozaposlenega posameznika na trgu dela dela konkurenčnejšega. Tudi Matelič in drugi (2007) v kontekstu pospešene fluktuacije znanja trdijo, da je»težnja po odkrivanju vedno novega in naprednega tisto področje človekove intelektualne dejavnosti, za katerega predpostavljamo, da potrebuje še posebno stimulativno delovno okolje«. Pri tem je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike, ki spodbujajo inovativnost in sicer predvsem vzpostavitev trdne ter učinkovite povezave med posamezniki, ki delajo v polju inovacij ter gospodarstvu. Vključenost različnih akterjev v določeno okolje, torej nosilcev kapitala na eni in inovatorjev na drugi strani 3 je ključnega pomena, saj lahko prvi prispevajo k razvoju novih znanj in smernic v razvoju, drugi pa h večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov. Predstavljeno organizacijsko okolje je značilno za podjetniške inkubatorje, ki pa zaradi določenih dejavnikov in infrastrukturnih posegov (inkubatorji so večinoma sestavljeni iz več fizično ločenih enot, ki jih zasedajo posamezne, že v naprej formirane skupine posameznikov, ki tvorijo podjetja v inkubacijski fazi s fokusiranimi in že v naprej določenimi cilji), vključene akterje razslojujejo in jim s tem otežujejo direktno interakcijo (Morrow in drugi 2012), zahtevajo moderirane organizacijske procese združevanja posameznikov oziroma kolektivov (česar pa se v veliko primerih ne realizira) ter zavira organski proces snovanja ter artikuliranja skupnosti. Kot alternativa se nam tako ponudi skupno delovno okolje, znotraj katerega lahko posamezniki 3 Idealno razmerje med posamezniki, ki v coworking prostoru delajo na področju inovacij in nosilci kapitala je v razmerju 80:20, saj je tako vzpostavljen mehanizem, ki preprečuje, da interes kapitala nastopi pred interesom inoviranja na določenem področju (Jackson 2013). 48

49 prosto krožijo, razvijejo medsebojno neformalno komunikacijo in sodelujejo. Meja med nosilci kapitala in inovatorji je zabrisana, fokus je na alternativnih ekonomskih konceptih, ki opolnomočujejo predvsem tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost in poskuša karseda izključevati posrednike. Premišljena sistematična podpora obstoječim in odpiranje novih odprtih delovnih površin, kjer je aplicirana metoda coworkinga oziroma sodela, doprinesla k spodbujanju razvoja in inovacij ter ponudila obetavno rešitev za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanje boljše družbe na eni ter na drugi strani pa omogočila samozaposlenim glede na trenutne želje in potrebe povezovanje na projektih, pospešeno in predvsem lažje izmenjevanje izkušenj ter znanja in jim tako omogočila, da si medsebojno pomagajo ter skupaj (so)ustvarjajo. Nastanek inovativnih sfer na lokalni ravni zagotavlja optimalne pogoje segmentu samozaposlenih profesionalcev, ki lahko učinkoviteje izrabijo svoj potencial in aktivno prispevajo, predvsem z razvojem inovativnih produktov in storitev, k ponovnem zagonu gospodarstva na določenem območju. (Pink 2005) Najbolj kreativna mesta na svetu imajo največjo koncentracijo coworking prostorov: San Francisco, New York, Amsterdam, Berlin in London, Slovenija pa bi lahko z močnimi coworking oziroma sodelovnimi prostori postala ne le inovacijsko središče Slovenije, ampak močno regijsko stičišče za Balkan in Srednjo Evropo, z visokimi družbenimi učinki. 49

50 Podpora coworking praks s strani države in občin v tujini Coworking prostori so, kot od spodaj navzgor vzpostavljene gospodarske družbe ali zasebne neprofitne organizacije, brez podpore javnih institucij v celoti podvrženi zakonitostim trga in številnim dejavnikom lokalnega okolja, v katerem se nahajajo (zakonodaja, razpoložljivost in cene nepremičnin, število potencialnih uporabnikov...). Njihovi poslovni modeli primarno temeljijo na ustvarjanju prihodkov z zaračunavanjem uporabnine prostora svojim uporabnikom, oddajanjem prostora za različne dogodke ter nudenjem različnih dodatnih storitev: uporaba tiskalnika, interni bar, prejemanje pošte, uporaba ali izposoja različne opreme,... (Foertsch, 2012). Največ coworking prostorov je zato v začetni fazi razvoja koncepta nastalo v večjih urbanih središčih z veliko kritično maso potencialnih uporabnikov (San Francisco, New York, London, Pariz...) in dovolj visoko kupno močjo, ki je le tem omogočila plačevanje relativno visokih uporabnin prostora. (Deskmag, 2013). Obenem pa so se coworking prostori začeli razvijati tudi v manj bogatih, postindustrijskih mestih, z veliko praznimi in po ugodnih najemninah dostopnimi nepremičninami kot sta Berlin, Leipzig. V teh mestih so ravno nizke cene najemnin prostorov, kot največjega fiksnega stroška coworking prostorov, upravljavcem le teh omogočile zaračunavanje dostopnih uporabnin svojim uporabnikom, kar je v veliki meri pripomoglo k hitri ekspanziji in rasti števila uporabnikov. Berlin je tako postal coworking prestolnica Evrope (Foertsch, 2010), z največjim številom le teh na stari celini. Obenem je Berlin tudi priljubljena destinacija ustvarjalcev z vseh koncev sveta, na osnovi česar se predstavlja in trži kot kreativno mesto (Lange in drugi, 2008). O podpori razvoja coworkinga s strani javnih inštitucij smo se je prvič poglobljeno razpravljajo že v okviru druge evropske coworking konference (Coworking Europe Conference, 2011), ki je leta 2011 potekala v Berlinu in je pritegnila številne evropske pionirje coworkinga. Na konferenci je bila tudi predstavljena 2. globalna coworking raziskava, ki jo je izvedel Deskmag (Foertsch, 2012), ki je med drugim izpostavila težave pri zbiranju zagonskega kapitala za odprtje coworking prostorov, ki je leta 2011 v Evropi znašal v povprečju EUR. Leto kasneje pa kot je izmerila 3. globalna coworking raziskava pa je bil začetni vložek ocenjen že na EUR). Le 7% ustanoviteljev platform, ki so odgovarjali v okviru Deskmagove raziskave je zagonska sredstva uspelo pridobiti z bančnimi posojili in 5 % z investicijskim kapitalom. Večina ustanoviteljev coworking prostorov pa je morala zagonski kapital prispevati sama. Raziskava ugotavlja tudi, da je le 40% 50

51 coworking prostorov ustvarjalo dobiček, na kar so v največji meri vplivali predvsem trije faktorji: starost coworking prostora, višina mesečne uporabnine in viri drugih prihodkov. 72% coworking prostorov naj bi profitabilnost doseglo šele po več kot dveh letih delovanja. Izsledki Deskmagove raziskave kažejo, da vzpostavljanje coworking prostorov zahteva precejšnjo finančno investicijo, za katero so ustanovitelji, ob pomanjkanju drugih virov financiranja, sami prisiljeni zagotoviti sredstva. Le ta morajo novonastalim coworking prostorom omogočiti preživetje najmanj dve leti, dokler ne dosežejo točke preloma. V okoljih, kjer se coworking razvija kot odgovor na otežene gospodarske razmere, to lahko predstavlja precejšnjo oviro za nastajanje novih coworking prostorov, obenem pa so ti v takšnih okoljih izredno koristni saj lahko obrnejo negativni gospodarski trend. Za zagotovitev pospešenega razvoja coworkinga ob pomoči javnih institucij so bili tako na berlinski konferenci med drugimi predlagani ukrepi za enostavnejši dostop do prostorov v javni lasti, subvencioniranje uporabe coworking prostorov, komunikacijska podpora pri promociji coworkinga, izobraževanje upravljavcev prostorov in izobraževanje ter vključevanje ključnih deležnikov s strani javnih institucij. Ob raziskovanju različnih oblik podpore javnih institucij evropskih držav pri vzpostavljanju in delovanju coworking prostorov smo zasledili dva pristopa: 1. Prvi je t.i. top - down oz. od zgoraj navzdol, s katerim javne institucije same vzpostavljajo institucionalizirane coworking prostore (večinoma kot dodatno ponudbo podjetniških inkubatorjev v javni lasti ali v okviru javnih izobraževalnih institucij), pri čemer uporabljajo njihovo že obstoječo infrastrukturo, kar jim omogoča nižje obratovalne stroške in ugodnejše cene uporabnin. Kot primer tovrstnega coworking prostora lahko navedemo prostor, ki je bil vzpostavljen v ABF inkubatorju v Barceloni in nudi 3 do 4 krat nižje cene kot zasebni coworking prostori (Molina, 2015). Čeprav tovrstni coworking prostori, ki delujejo po principu modela prazne lupine, z vidika multidisiciplnarnosti skupnosti uporabnikov in institucionalnih okvirov, ki ovirajo skupnostno dinamiko, večinoma ne morejo konkurirati od spodaj navzgor nastajajočim zasebnim coworking prostorom, nemalokrat slednjim predstavljajo nelojalno konkurenco z vidika cenovne dostopnosti. 2. Drugi, na osnovi dostopnih primerov dobrih praks bolj strateško usmerjen pristop, nudi podporo javnih institucij zasebnim podjetniškim in skupnostim 51

52 iniciativam, ki nastajajo od spodaj navzgor kot odziv na potrebe lokalnih skupnosti ali samega trga in po izsledkih Deskamgove raziskave (Foertsch, 2012) predstavljajo veliko večino obstoječih coworking prostorov, ki so s svojim organskim razvojem ter skupnostno podporo glavno gonilo razvoja coworkinga, kar se kaže pri njihovi participaciji v evropskem coworking gibanju (Coworking Europe Conference, ). Na tem pristopu temeljijo tudi najbolj reprezentativni primeri podpore javnih inštitucij coworking prostorom, ki jih navajamo v nadaljevanju študije. Pomembnost javne podpore razvoju coworkinga se tako nanaša predvsem na zagotavljanje zagonskih sredstev, ki zasebnim iniciativam omogočajo vzpostavitev prostorov in njihovo preživetje v zagonskem obdobju do točke, ko lahko z opravljanjem svojih dejavnosti začnejo pokrivati stroške ali/in dosegati dobiček. Zaradi pomembne vloge coworkinga pri omogočanju optimalnih delovnih pogojev in naslavljanju izzivov naraščajoče populacije samozaposlenih in neodvisnih profesionalcev ter mikropodjetij, ki delujejo večinoma na področju kreativnih industrij (kot potencialno najpomembnejšega vira za razvoj družbenih inovacij in socialnega podjetništva), pa je potrebna tudi podpora pri zagotavljanju dostopnosti coworking storitev le tem. Glede na to, da je coworking še relativno nov koncept, je pri razvoju podpornih mehanizmov s strani javnih institucij izrednega pomena tudi posvajanje ustrezne definicije koncepta coworkinga, saj le ta nastaja organsko od spodaj navzgor in se manifestira v številčnih različicah, kot odgovor na specifične potrebe lokalnih skupnosti, vse pogosteje pa se ta termin iz trženjskih vzgibov neupravičeno uporablja tudi s strani drugih ponudnikov delovnih prostorov. Študija primerov dobrih praks sistemske podpore predstavljena v nadaljevanju se tako osredotoča predvsem na kriterije dodeljevanja in oblike zagotavljanja sredstev, ki omogočajo zagon in delovanje coworking prostorov ter omogočanje dostopnost njihovih storitev ključnim skupinam uporabnikov. 52

53 IV. Problem, namen, cilji in načrt raziskave V Sloveniji se je od ustanovitve iniciative Slovenia Coworking jeseni 2011 začela kultura coworkinga oziroma sodela izredno hitro razvijati in to predvsem zato, ker prinaša učinkovite rešitve za podporo od krize naprej izredno hitro naraščajočemu segmentu delavcev samozaposlenim. Danes je coworking že splošno znan in vse pogosteje uporabljan termin in koncept v Sloveniji, vse večkrat pa smo priča tudi njegovim zlorabam. A) Problem Od spodaj navzgor vzpostavljene coworking skupnosti, ki se manifestirajo v obliki odprtih produkcijskih platform, se kljub temu, da prinašajo izredno pozitivne podjetniške učinke za uporabnike, primerljive z dosežki podjetniških inkubatorjev in tehnoloških parkov, obenem pa tudi pozitivne učinke za lokalno skupnost in širšo družbo, praviloma soočajo s finančnimi težavami. Dodaten problem predstavlja odsotnost primernih študij, ki bi temeljito preučile razvoj coworkinga v Sloveniji in bi lahko služile kot osnova odločevalcem, da bi lahko učinkovito sistemsko in sistematično podprli nadaljnji razvoj te nove oblike učinkovitih (socialno) podjetniških okolij. B) Namen in cilji Namen raziskave je teoretično in empirično prek študije primerov dobrih praks zaobjeti značilnosti sodelavnih platform v Sloveniji in na podlagi zbranih informacij: 1. identificirati variable, ki opredeljujejo koncept coworkinga v Sloveniji; 2. določiti potrebe coworking skupnosti v Sloveniji; 3. pripraviti predloge in model coworkinga kot učinkovitega podpornega okolja za socialno podjetništvo v državi; 4. in predlagati načine merjenja učinkovitosti uspešnosti pričujočih platform. 53

54 C) Raziskovalni načrt Raziskava se v prvem delu usmerja teoretično razlago ključnih konceptov in pojmov s polja novih ekonomij, med fenomene katerih spada tudi coworking oziroma sodelo. V empiričnem delu je sinteza netnografskih izsledkov coworking primerov dobrih praks v Sloveniji, v drugem delu pa vključuje tudi variacije državne podpore coworking platform v tujini. Tretji del študije združuje identifikacijo variabel in potreb obstoječih coworking platform v Sloveniji in priporočila državi kako jih najustrezneje podpreti s ciljem maksimizacije učinkov za kakovosten razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji. RAZVOJ KONCEPTA COWORKINGA V SLOVENIJI IN IDENTIFIKACIJA NAČINOV ZA USTREZNO SISTEMSKO PODPORO A. TEORETIČNI DEL B. ŠTUDIJA PRIMEROV DOBRIH PRAKS C. IDENTIFIKACIJA VARIABEL IN POTREB 1. Oris področja novih ekonomij 2. Zgodovina razvoja coworkinga v svetu in pri nas 3. Ključni termini povezani s konceptom coworkinga in razlikovalnost med sorodnimi koncepti 1. Analiza 6 primerov dobrih praks coworkinga v Sloveniji. 2. Študija praks podpore coworking platform s strani države in občin v tujni 1. Identifikacija ključnih variablel pri nas delujočih coworking platform 2. Identifikacija potreb, ki jih te platforme imajo 3. Potencial in model coworking podpornega okolja za socialno podjetnišvo 4. Predlog načinov sistemske podpore leteh in identifikacij načinov merjenja učinka Slika IV_1 Tridelna raziskovalna struktura študije Tridelna raziskovalna struktura študije, katere namen je prek temeljitega teoretičnega poznavanja konceptov in študije primerov dobrih praks ter analize sistemske podpore s strani države v tujini, identificirati variable, potrebe in potenciale slovenske coworking kulture za spodbujanje socialnega podjetništva. 54

55 V. Metodologija V nadaljevanju je opisan metodološki pristop, uporabljene raziskovalne metode, vključeni primeri in opis raziskovalnega procesa. A) Metodi: Netnografija in namizno raziskovanje V raziskavo smo vključili dve metodi in sicer netnografijo in namizno raziskovanje. Netnografsko raziskovanje se je uporabilo za študijo primerov dobrih praks coworking platform v Sloveniji, pristop namiznega raziskovanja pa za preučevanje sistemske podpore s strani države različnim coworking prostorom v tujini. Netnografija Netografijo Kozinets (2006b) opredeljuje kot kvalitativno interpretativno raziskovalno metodo, ki prilagaja klasične etnografske raziskovalne tehnike antropologije namenu študije spletnih kultur in skupnosti, oblikovanih prek računalniško posredovane komunikacije. Kozinets (2006c) poudarja, da je netnografija hitrejša, enostavnejša in cenejša rešitev kot klasična etnografija. Hkrati je bolj naravna in manj vsiljiva kot fokusne skupine, intervjuji in vprašalniki. V času uporabe netnografske metode, pa se je raba le te premaknila izven okvirov študije spletnih kultur in tako postala spletno okno v resnični svet uporabnikov. Tako jo danes uporabljamo tudi za študijo fenomenov, skupnosti, posameznikov, ki delujejo v realnem okolju in le-tega reflektirajo na spletu, največkrat v obliki zapisov v družbenih medijih in na spletnih mestih (v blogih). V našem primeru analize šestih slovenskih primerov dobrih praks coworkinga smo v analizo vključili tudi intervjuje in članke objavljene v različnih medijih v katerih so o svojih izkušnjah upravljanja platform spregovorili predstavniki izbranih primerov dobrih praks. Kozinets (2002) določa, da se netnografsko raziskovanje prične z entrée fazo v kateri se formulirajo raziskovalna vprašanja in opredelijo skupnosti, ki jih bomo preučevali. Sledi faza zbiranja podatkov, ki praktično pomeni direktno kopiranje računalniško moderirane komunikacije posameznikov ter opazovanje skupnosti, članov, interakcij in pomenov. V fazi analize in interpretacije klasificiramo in kontekstualno kodiramo sporočila. Ker je netnografija lahko izredno manipulativna metoda, saj s preučevanci nismo v direktnem stiku, Kozinets 55

56 poudarja, da je za kakovostno netnografsko raziskovanja ključna stroga raziskovalna etika. V primeru, da netnografsko analizo dela v skupnosti, ki prek spleta komunicira v sedanjosti, mora raziskovalec popolnoma razkriti svojo prisotnost in namene vsem članom skupnosti. Obenem mora zagotoviti zaupnost in anonimnost članov skupnosti in iskati ter vključiti povratne informacije članov skupnosti o izsledkih. Nenazadnje mora raziskovalec tudi vzpostaviti stik s skupnostjo in v zadnji fazi, brifiranja, predstaviti izsledke članom skupnosti. Pri izvajanju netografije se je pokazalo, da so se nekatere zgoraj predstavljene etične zahteve netografskega raziskovanja izkazale kot preveč omejujoče. Langer in Beckman (2005) izpostavljata, da je ta priporočila nujno potrebno upoštevati v primeru klasične etnografije ali pri proučevanju zasebnih spletnih skupnosti. Avtorja hkrati opozarjata, da lahko z razkrivanjem raziskovalec tudi premočno poseže v dogajanje. Zato za primere javno dostopnih vsebin računalniško posredovane komunikacije predlagata naslanjanje na raziskovalno etiko analize vsebin medijskih in komunikacijskih študij. S tem se Kozinets (2006c) ne strinja, saj naj bi ravno ta etnografska vključenost v dogajanje omogočala, da netografija ne postane zgolj vaja iz kodiranja. Hkrati pa Kozinets (2006a) ugotavlja, da še ni jasnega konsenza, ali so spletna mesta pojmovana kot javen ali zaseben prostor. V primeru, da gre za javni prostor priznava, da konsenz udeležencev v raziskavi ni potreben. Namizno raziskovanje Druga uporabljena metoda je namizno raziskovanje oziroma raziskovanje sekundarno dostopnih virov. S pomočjo le-te se analizirala sistemska podpora coworking platformam s strani države. Namen je bil omogočiti celostno identifikacijo in evalvacijo praks podpore s strani države ter določitev indikatorjev izbire in merjenja učinkovitosti delovanja podprtih platform. Netnografska raziskava se osredotoča na iskanje podatkov, splošnih informacij na določeno temo, zgodovinskega ozadja, rezultatov študij, ipd., ki so objavljene v tiskanih ali spletnih dokumentih. (ETU.org) 56

57 B) Vključeni primeri Pričujoča študija je dvodelna. V prvem delu smo preučevali primere dobrih praks že delujočih slovenskih coworking platform, v drugem delu pa smo analizirali primere sistemske podpore coworking prostorov s strani države v Evropi. 1. Izbrani primeri dobrih praks slovenskih coworking platform V študijo je bila vključena primarna analiza 6 izbranih primerov dobrih praks iz Slovenije tistih od spodaj navzgor vzpostavljenih sodelavnih skupnosti, ki ne le uporabljajo coworking terminologijo, ampak dejansko prakticirajo vrednote coworking kulture. Tako v praksi pomagajo opolnomočiti številne samozaposlene najrazličnejših profilov v Sloveniji in so, ali pa imajo potencial postati, del podpornega okolja za socialno podjetništvo. Izbrane coworking platforme in skupnosti so: - najstarejša delujoča - Kreativna cona Šiška (KCŠ) - največja Poligon kreativni center, ki se je razvil iz iniciative Slovenia Coworking, - dve, ki delujeta v majhnih in gospodarsko izredno neperspektivnih območjih Punkt, Trbovlje in Aurora coworking, Murska Sobota - in kot zadnja, ena najmlajših, ampak izredno dejavna platforma, ki so jo na obali odprli šele dobre pol leta nazaj, RIIBA, Izola. S čim bolj raznolikim izborom coworking platform se je želelo zaobjeti čim več specifik razvoja tovrstnih konceptov pri nas z namenom, da se lahko ustvari čim bolj celovita študija stanja in identificira priložnosti za nadaljnji kakovostni razvoj vključenih in drugih coworking prostorov pri nas ter razumeti kako razvoj coworkinga in socialnega podjetništva smiselno povezati. 2. Izbrani primeri sistemske podpore coworking platformam s strani države V analizo smo vključili tri primere dobre prakse podpore razvoja coworkinga s strani javnih inštitucij in sicer iz Francije, regije Ile-de France, Belgijske regije Valonija in italijanske občine Milano. Pričujoči primeri so bili izbrani zaradi svojega globinskega razumevanja koncepta coworkinga in strateškega pristopa k razvoju tega koncepta na nivoju mesta oz. regije. Predvsem zaradi velikosti podprtega območja oz. števila prebivalcev, pa tudi evropskega konteksta, so ti primeri nadvse relevantni kot zgled za razvoj primerljivih ukrepov na področju Slovenije. 57

58 C) Viri vključeni v analizo V prvi tabeli tega podpoglavja so povzeti vključeni viri v empiričnem delu netnografske raziskave izvedene na primeru šestih izbranih primerov dobrih praks slovenskih coworking platform. V drugi tabeli so zbrani viri, ki so bili vključeni v analizo sistemov državne podpore coworking prostorom v tujini. Tabela V_1: Vključeni viri v netnografski raziskavi šestih primerov slovenskih coworking platform Coworking platforma Aurora Coworking Coworking Zasavje / PUNKT Kreativna cona Šiška Poligon kreativni center RIIBA Analizirani viri Facebook profil Aurora: Val202: Netokracija: Vestnik: Spletno mesto Punkt: Facebook profil PUNKT: Trajekt: Dnevnik Gazela: E-revir: Kreazin: html Finance: Facebook Coworking Zasavje: Val202: Facebook profil KCŠ: Metina lista: Pepermint: Ulični stil: : KCŠ Tumblr: PopUp dom: PopUp dom Facebook: Dnevnik: Slovenia Coworking: Kreazin: Kreazin: html Kreazin: Netokracija: Elle: Val202: RTVSLO MMC: Siol: _je_blizu.aspx Cekin: Val 202: Spletno mesto: Facebook profil RIIBA: Val 202: Val202 Netokracija: Regional obala: Kreazin: 58

59 Slovenia Coworking Spletno mesto Slovenia Coworking: Finance: imenovanega-coworkinga-že-dela-300- samozaposlenih?metered=yes&sid= Delo: Mladina: Finance: Finance: Delo: Delo: Delo: Val202: Siol: ade.aspx V Tabeli V_1 so navedeni analizirani viri, podroben pogled v analizirano vsebino je mogoč v poglavju priloge. Kot je razvidno iz tabele smo poleg analize spletnih mest in / ali komuniciranja prek njihovih profilov v družbenih medijev, v analizo šestih slovenskih primerov dobrih praks coworkinga vključili tudi intervjuje in članke objavljene v različnih medijih v katerih so o svojih izkušnjah upravljanja platform spregovorili predstavniki izbranih primerov dobrih praks. Tabela V_2: Vključeni viri v analizo sistemov državne podpore coworking praksam v tujini Primer sistemske podpore Francija - regija Île-de- France: Belgija regija Valonija: Italija mestna regija Milano Analizirani viri La Fonderie Razpis in _RIF.pdf Agence du Numérique Creative Wallonia Razpis: à projets coworking.pdf CoWallonia CoWallonia. Initial assessment and launch of the "Pass CoWallonia" Comune di Milano - Direzione Centrale Politiche del Lavoro, Sviluppo Economico e Università Coworking Milano Razpis V Tabeli V_2 so navedeni analizirani viri, ki so omogočili globinsko študijo sistemske podpore treh primerov dobre prakse iz Francije, Belgije in Italije. 59

60 D) Raziskovalni proces Raziskava se je izvajala v obdobju junij in julij 2015 vendar pa je plod dolgoletnega učenja in praktičnih izkustev treh avtorjev študije. V obdobju dveh mesecev so raziskovalci strnili teoretična znanja in izkušnje na področju novih ekonomij in specifično, coworkinga v pregleden teoretični uvod, glede na poznavanje coworking aktivnosti v državi so izbrali šest primerov dobrih praks in s premislekom določili primerno metodo netnografijo za analizo le-teh. Temu je sledila namizna raziskava analize sistemske podpore razvoju coworking kulture s strani države. 60

61 VI. Rezultati Rezultati so prikazani v dveh ločenih poglavjih. V prvem delu so izsledki študije 6 primerov dobrih praks coworkinga v Sloveniji in sicer Slovenia Coworking (SI_CW), Poligon, Kreativna cona šiška (KCŠ), RIIBA, Aurora Coworking in PUNKT. V drugem delu rezultatov pa so analizirani primeri sistemske podpore coworking platform s strani države in sicer treh primerov: Francije, Belgije in Italije. A) Analiza primerov dobrih praks slovenskih coworking platform Čeprav se o coworkingu v Sloveniji veliko govori, pa praksa kaže, da sodelavno filozofijo živi še vedno omejeno število skupnosti. Pri tem pa je pomembno poudariti, da ni nujno, da so ti šesti primeri edini slovenski primeri dobre prakse na področju razvoja coworking kulture, saj se polje izredno hitro razvija, ta študija pa predstavlja prvi poskus določitve ključnih označevalcev, ki opredeljujejo slovensko coworking gibanje. Zato so se v analizo vključili primeri, ki so si medsebojno izredno raznoliki, saj to omogoča hiter pregled nad širino polja in posledično identifikacijo čim širšega polja variabel. V nadaljevanju je prikazanih več sklopov rezultatov o različnih coworking skupnostih. Najprej so predstavljene osebne izkaznice posameznih platform, ki združujejo najbolj osnovne podatke kot npr. čas delovanja, podatke o ustanoviteljih in upravljavcih posameznega prostora oziroma skupnosti, pravnoformalni status in značilnosti prostora in funkcije le-tega, odpiralne čase in pogoje uporabe za člane in obiskovalce (1.). Nato so predstavljeni rezultati, ki temeljijo na netnografski študiji komentarjev, izjav, zapisov, objav in odgovorov v medijih, ustanoviteljev, upravljavcev in uporabnikov posameznih platform. To vsebino smo razvrstili (kodirali in sintetizirali) v sedem področij in sicer: identificirane probleme, ki so ustanovitelje vzpodbudili, da so začeli razmišljati o vzpostavitvi platforme (2.), vizijo, ki poganja delovanje posamezne coworking skupnosti (3.), značilnosti prostora (4.) in značilnosti posamezne skupnosti (5.) ter njihove programske vsebine (6.), načine, izzive in rešitve financiranja platform (7.) in partnersko povezovanje s sorodnimi organizacijami in drugimi odločevalci (8.). 61

62 1. Osebne izkaznice izbranih coworking platform Osebne izkaznice omogočajo hiter pregled izbranih primerov dobre prakse slovenskih coworking platform. Temeljni elementi za klasifikacijo se držijo postavljene definicije, ki pravi, da se lahko coworking oziroma sodelo v obliki platforme aplicira na prostor, ki ne pozna nikakršnih omejitev glede na starost, profil ali kvalifikacijo uporabnikov, v ospredje pa je postavljena skupnost, ki sodeluje, si medsebojno pomaga ter potencialno dela na skupnih projektih. Gre torej za fizično nezamejen oziroma delno zamejen odprt prostor, ki predvideva souporabo delovne površine, poleg tega pa nudi souporabo tudi ostalih dobrin, ki nastopijo v obliki tehnične opreme ter spodbuja skupnostne aktivnost. Platforme so odprte tako za uporabnike kot tudi zunanje obiskovalce. Vključeni so bili tisti primeri dobre prakse, ki imajo trdo sodelavno skupnost, ne pa le ponujajo prostor, brez skupnosti po modelu prazne lupine. Obravnavanih platform je šest, med njimi ljubljanski Poligon kreativni center, izolska Riiba, murskosoboška Aurora, trboveljski PUNKT oziroma Coworking Zasavje, ljubljanska Kreativna cona Šiška in iniciativa brez stalnega prostora, ki je začela coworking gibanje v Sloveniji, Slovenia Coworking. Izkaznice zajemajo informacije o ustanoviteljih in upravljavcih posameznega prostora oziroma skupnosti, pravno-formalni status in značilnosti prostora in funkcije le-tega, odpiralne čase in pogoje uporabe za člane in obiskovalce. Podatki so bili zbrani najprej prek spletnih objav, nato pa so se le-ti preverili z enim ali več ustanovitelji posameznega prostora. Posamezne osebne izkaznice prostorov so razvrščene po abecednem redu. 62

63 a) Aurora coworking Aurora coworking je prvi coworking prostor, ki je vzpostavljen v Prekmurju. Njegov ustanovitelj je Jose Antonio Morales, Perujec, ki se je z družino ustalil v Sloveniji. Slika VI_1: Idejna zasnova Aurora coworking prostora (vir: Facebook stran Aurora coworking) Slika VI_2: Živahno dogajanje v skupnem prostoru Aurore (vir: Facebook stran Aurora coworking) 63

64 Tabela VI_1: Osebna izkaznica Aurora Coworking Aurora Coworking v Murski Soboti je začetna točka za najrazličnejše podjetnike Kontakt Ustanovitelji Pravno formalni status Otvoritev April 2015 Čas delovanja Prostor Št. kvadratnih metrov Popis prostorov in funkcije Lendavska ulica 43, Murska Sobota Jose Antonio Morales, lastnik in ustanovitelj Tomaz Eržen, upravljavec skupnosti Iris Faflek Lukač, upravljavka skupnosti d.o.o Skrivnostni otok d.o.o. 3 mesece 120 m2 Osrednji odprt prostor, namenjen sodelu oziroma dogodkom in servisni prostori (wc, kuhinja) Odpiralni časi Vsak delovnik od Upravljavci Uporaba sodelavnega prostora Uporaba pisarne Oddaja prostorov v najem za delavnice, predavanja, konference, Iris Faflek Lukač, Tomaž Eržen, Jose Antonio Morales Aurora Coworking ima cene nastavljene za štiri vrste uporabnikov: 1. Dnevna uporabnina za enkratne obiskovalce: 15 EUR 2. Networking članstvo, za obiskovalce Aurore, ki prihajajo na sestanke brez drugih ugodnosti: 50 EUR na mesec 3. Redni člani, ki prostor uporabljajo za svoje delo in druženje, občasno: 60 EUR na mesec 4. Stalni uporabniki, ki prostor uporabljajo vse dneve v mesecu: 180 EUR na mesec. *V ceno je že vključen 22% DDV. Trenutno ne ponujajo pisarn. Prostor se lahko najame delno (t.i. prezentacijski oder) ali pa v celoti. Cene uporabe prezentacijskega odra: 1. najem do 4 ure: nečlani 100 EUR, t.i. network člani 90 EUR, člani s polnim članstvom 75 EUR ter člani z neomejenim članstvom 62,50 EUR. 2. Najem nad 4 urami: nečlani 200 EUR, t.i. network člani 180 EUR, člani z polnim članstvom 150 EUR ter člani z neomejenim članstvom 125 EUR. Cene za najem celotnega prostora: 1. najem do 4 ure: Nečlani 160 EUR, t.i. network člani 144 EUR, člani z polnim članstvom 120 EUR ter člani z neomejenim članstvom 100 EUR. 2. najem nad 4 urami: Nečlani 320 EUR, t.i. network člani 288 EUR, člani z polnim članstvom 240 EUR ter člani z neomejenim članstvom 200 EUR. *V ceno je že vključen 22% DDV. 64

65 b) Coworking Zasavje / PUNKT Ustanovitelji Coworking Zasavja, ki se tesno povezuje tudi z znamko PUNKT oziroma je pod to širši Sloveniji tudi poznan, so Trbovljčani Tadeja Bučar, Janez Lipec, Jaka Potrpin, Katja Sovre in Matjaž Lenič. Coworking skupnost je začela delovati že poleti 2012, takrat še brez prostora, se kasneje naselila v začasen prostor cementarne La Farge in se v stalni prostor naselila v jeseni Slika VI_3: Promocijski oglas najave otvoritve Coworking Zasavje / PUNKT na novi lokaciji Njiva je živa (vir: Facebook stran Coworking Zasavje) Slika VI_4: Utrinki dogajanja v Coworking Zasavje / PUNKT (vir: Facebook stran Coworking Zasavje) 65

66 Tabela VI_2: Osebna izkaznica Coworking Zasavje / PUNKT Smo multidisciplinarni ustvarjalci, ki uporabljamo način sodelanja za produkcijo projektov, produktov in dogodkov. Delujemo v začasnih in priložnostnih prostorih v Zasavju in po svetu. Skrbimo za varno okolje, ki vzpodbuja ustvarjalnost, podpira ideje in prisega na aktivno participacijo. Kontakt Ustanovitelji Pravno formalni status Trg svobode 23, Trbovlje Tadeja Bučar, marketing Janez Lipec, programer Jaka Potrpin, programer Katja Sovre, oblikovalka Matjaž Lenič, inštalater PUNKT CC - društvo za razvoj ustvarjalnosti in kreativnih industrij Otvoritev Začetek Punkt gibanja brez stalnega prostora: 2012 Otvoritev prvega, začasnega prostora: januar 2013 Otvoritev aktualnega prostora: september 2014 Čas delovanja 10 mesecev v stalnem prostoru, sicer od prvih dejavnosti že 36 mesecev Prostor Št. kvadratnih metrov 55m2 notranjost + 4m2 klet + 80m2 dvorišče Popis različnih prostorov (funkcije) Oprema Odpiralni časi Upravljavci Uporaba sodelavnega prostora Uporaba pisarne Oddaja prostorov za delavnice, predavanja, konference, Dnevna soba za sestanke in počitek (možnost prespanja za ustvarjalce na projektih v regiji), odprt pisarniški del, zaprt pisarniški del (sestankovalnica), kuhinja z jedilnico, WC, odprt balkon, dvorišče za izvajanje uličnega dogajanja Mize, stoli, opremljena kuhinjica, ozvočenje, računalnik, omare ter sedežne garniture. Delovnik 9h-18h. Vikendi so odprti po potrebi. Tadeja Bučar, Snaša Klančar, Tanita Hohnjec, Janez Lipec 5 /mesec za člane društva PUNKT 10 /mesec za izven -> za neomejeno uporabo prostora in dogodkov *V ceno je že vključen 22% DDV. Enako kot uporaba sodelovnega prostora. 10 do 10 ur. 30 več kot 10 ur. *V ceno je že vključen 22% DDV. 66

67 c) Kreativna cona Šiška Kreativna cona Šiška v Ljubljani je najdlje dejaven coworking prostor v Sloveniji, saj je odprt že 42 mesecev. Osnovna ekipa ustanoviteljev je skupnost industrijskih oblikovalcev Rompom, s pridruženo fotografinjo Natašo Košmrl in ilustratorjem Gregorjem Ložem. Kreativna cona Šiška je v vmesnem času zamenjala številne upravljavce, danes večino prvotne ekipe deluje naprej v Poligonu, prostore pa so predali v upravljanje mlajši generaciji kreativcev. Slika VI_5: Ena izmed prvih fotografij ekipe Kreativne cone Šiške nastala ob opremljanju prostora (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) Slika VI_6: Skupni prostor v Kreativni coni Šiška (vir: Spletno mesto Slovenia Coworking) 67

68 Tabela VI_3: Osebna izkaznica Kreativne cone Šiška Kreativna cona Šiška je prostor, kjer se ustvarjalci s področja oblikovanja, fotografije in umetnosti upirajo sledenju trendov, z veliko mero sodelovanja in odprtosti za kritiko se raje posvečajo raziskovanju in ustvarjanju. Kontakt Ustanovitelji Pravno formalni status Celovška cest 50, Ljubljana Kolektiv Rompom: Andraž Tarman, industrijski oblikovalec, Gašper Premože, industrijski oblikovalec, Jurij Lozić, industrijski oblikovalec, Nuša Jelenec, industrijska oblikovalka in Tilen Sepič, industrijski oblikovalec. Gregor Lož, ilustrator Nataša Košmerl, fotografinja Zasebni zavod Zavod Rompom, zavod za kreativno produkcijo Otvoritev Vseljeno avgusta 2011 Otvoritev decembra 2011 I. generacija upravljavcev december 2011 februar 2014 II. generacija upravljavcev februar 2014 danes Čas delovanja Prostor Št. kvadratnih metrov Popis različnih prostorov ter njihove funkcije 42 mesecev 300 m2 Odpiralni časi 24/7 Štiri pisarne in ateljeji, skupni dnevni prostor s kuhinjo, delavnica Musverks (ustanovljena konec leta 2013, prej skupna delavnica, namenjena predvsem izdelavi pohištva oziroma realizaciji drugih oblikovalskih projektov) *V uporabnino je všteta uporaba vseh infrastrukturnih dobrin, ki jih nudi prostor (tiskanje, VDSL brezžična povezava, itn.). Upravljalci I. generacija upravljavcev ( ) Andraž Tarman, Gašper Premože, Jurij Lozić, Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Gregor Lož, Nataša Košmerl, Marko Orel, Metka Pinezić, Nina Mršnik, Maša Ogrin, Mina Arko in Miha Artnak. Kolektiva: Umetniški kolektiv Rompom in kolesarsko Društvo Muslauf. II. generacija upravljavcev (2014 -) Andraž Tarman, Biba Košmerl, Aljaž Vindiš, Rina Barbarič, Anja Radovič, Katarina Müller, Katja Špiler, Damir Rankovič, Gea Erjavec, Alenka Krč, Taja (?), Živa Božičnik Rebec, Mia Ventin, Bor Pungerčič in Bor Čeh. Kolektivi: Umetniški kolektiv Rompom, Teater Ponorelii, Muslauf, Musverks, Pici Bici, Studio Oblique. Uporaba sodelavnega prostora Uporaba pisarn Oddaja prostorov v najem za delavnice, predavanja, konferenca 100 EUR/mesec za delovni prostor MUSVERKS (KCŠ spodnji prostori/delavnica) Najem po dogovoru *V cene je že vključen 22% DDV. 300 EUR/mesec za celotno pisarno/sobo. *V ceno je že vključen 22% DDV. Po dogovoru z upravljavci prostora. 68

69 č) Poligon kreativni center Poligon kreativni center je največja coworking platforma v Sloveniji. Njeni ustanovitelji so Luka Piškorič, Marko Orel in Eva Perčič ter štiri skupnosti, ki so združile različne samozaposlene iz področja kreativnih industrij Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativna cona Šiška in Ljudje. Delujejo od februarja 2014 in niso le največja platforma po kvadraturi, ampak tudi največja coworking skupnost v Sloveniji, saj danes šteje že 200 članov. Slika VI_7: Oglas, ki najavlja otvoritev Poligon kreativnega centra (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Slika VI_8: Skupni delovni prostor, t.i. dnevna soba v Poligonu, ki je namenjena sestankom in sproščenemu delu (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) 69

70 Tabela VI_4: Osebna izkaznica Poligon kreativnega centra Poligon je vadbišče za samozaposlene profesionalce in ustvarjalne skupnosti delujoče na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. Kontakt Ustanovitelji Pravno formalni status Otvoritev Februar 2014 Tobačna 5, Ljubljana Luka Piškorič, ekonomist Eva Perčič, psihologinja Marko Orel, komunikolog Kolektivi: Slovenia Coworking, Kreativna cona Šiška, Rompom, Ljudje. zasebni zavod Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij Čas delovanja 16 mesecev Prostor Št. kvadratnih metrov m2 Popis različnih prostorov (funkcije) 1. Sprejemni prostor / dnevna soba prostor za obiskovalce, sestanke članov, predavanja, pogostitve; 2. Odprt delovni prostor prostor za člane, kjer delajo v tišini; 3. Sejna soba; 4. 6 pisarn, ki jih najemajo člani; 5. skype soba; 6. Galerijski prostor namenjen predstavam in performansom in občasni delovni prostor; 7. Večnamenski prostor namenjen predavanjem in delavnicam ter občasni delovni prostor; 8. Kuhinja namenjena souporabi članov; 9. WC-ji (2 moška, 2 ženska); 10. Balkon z zelenjavnim vrtom; 11. Poligon MakerLab hekovišče, ki je nudi podporne (tehnične) dejavnosti. *V uporabnino je všteta uporaba vseh infrastrukturnih dobrin, ki jih nudi prostor (tiskanje, optična-brezična povezava, itn.) ter souporaba vseh namenskih prostorov (npr. konferenčna soba). Odpiralni časi Vsak delovnik med 8:00 in 19:00. V primeru določenih dogodkov tudi po 19:00 in včasih med vikendom. Za stalne člane je dostop s ključem-kartico do prostora omogočen 24 ur na dan. Upravljavci Uporaba sodelavnega prostora 3 soustanovitelji; 2 študentki; 3-4 pripravniki: štipendiranje urejeno preko Erasmus+ pripravništva, EYE (Erasmus for Young Entrepreneurs) programa ter EVS (European Voluntary Service). 1 dan: 7 evrov 5 dni: 30 evrov 12 dni: 65 evrov 1 mesec: 95 evrov 1 mesec subvencija: 55 evrov za tiste posameznike, ki si zaradi omejenih finančnih sredstev ne morejo plačati 95 evrov in zato poleg plačila subvencionirane najemnine prispevajo svoj čas za določene naloge upravljanja prostora *V ceno je že vključen 22% DDV. 70

71 Uporaba pisarne Oddaja prostorov v najem za delavnice, predavanja, konferenca 275 EUR na mesec (1 oseba), za vsakega dodatnega uporabnika pisarne 50 EUR/mesec. *V ceno je že vključen 22% DDV. Oddaja prostora za dogodke poteka v skladu z vrednotami kreativnega centra, ki so povzete v t.i. Poligon manifestu. 71

72 d) RIIBA RIIBA je najmlajša platforma izmed vključenih primerov, a izredno dejavna, saj je na obalo v 7 mesecih uspela prinesti svež zagon. Njeni ustanovitelji so kreativci mlajše generacije: Nataša Pijaža, Luka Kaše, Marko Vivoda in Mateja Tomažinčič, ki so najprej kot skupinica ustvarjali v Ribi 1 in ugotovili, da želijo vzpostaviti odprto ustvarjalno platformo, ki bo povezala kreativce in lokalno skupnost na slovenski obali. Slika VI_9: Najava otvoritve RIIBE, ki je locirana na Kristanovem trgu v Izoli (vir: Facebook stran RIIBA) Slika VI_10: Sproščen, kavarniški skupni delovni prostor v RIIBI (vir: Facebook stran RIIBA) 72

73 Tabela VI_5: Osebna izkaznica RIIBe Prva coworking skupnost na slovenski obali. Kontakt Ustanovitelji Pravno formalni status Otvoritev December 2014 Čas delovanja Prostor Št. kvadratnih metrov Popis različnih prostorov ter njihove funkcije Trg Etbina Kristana 1, Izola Nataša Pijaža, oblikovalka Luka Kaše, fotograf Marko Vivoda, avdiovizualni umetnik Mateja Tomažinčič, video in grafično oblikovanje zasebni zavod Zavod Riiba Kolektiv, Zavod za kreativno proizvodnjo in predelavo idej Izola 7 mesecev 145 m2 Osrednja delovna prostora sta namenjena tako sodelu kot tudi dogodkom oziroma kavarniški dejavniki. Odpiralni časi od ponedeljka do sobote od 9.00 do 22.00, na dan dogodka do Upravljavci Uporaba sodelavnega prostora Uporaba pisarne Oddaja prostorov v najem za delavnice, predavanja, konferenca Nataša Pijaža, Luka Kaše, Marko Vivoda V Riibi se ne plačuje uporabnina mize, ampak se zaračunava mesečno članarino v znesku 89,00 EUR. Člani Riibe tako lahko delajo v klimatiziranem prostoru, z wi-fijem in omaricami, kjer lahko shranijo svoje stvari. Za občasne obiskovalce je uvedena tudi dnevna uporabnina, saj je veliko ljudi, ki pridejo v Riibo delati samo za kratek čas. Zaradi specifike prostora in pestrosti programa, so uporabniki sodelovnih prostorov v naprej obveščeni kdaj je sodelovni prostor prost oziroma zaseden. *V ceno je že vključen 22% DDV. Ni ločenih pisarn. Coworking prostor je možno najeti do 4 ure ali pa za cel dan, prav tako se lahko najame tudi projektor. Prostor je ločen od družabnega prostora in ima tudi svoj vhod. Cena je po dogovoru. 73

74 e) Slovenia Coworking Slovenia Coworking je med preučevanimi platformami unikum v Slovenskem in izredno redka tvorba tudi v Evropskem prostoru. Ne gre za klasično coworking platformo, ki se manifestira v fizičnem prostoru, ampak nacionalno iniciativo, katere vizija je promocija in popularizacija coworkinga v Sloveniji kot inovativnega in učinkovitega delovnega pristopa za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanje boljše družbe. Slovenia Coworking je bila ustanovljena v enakem obdobju kot Kreativna cona Šiška in se realizirala prek začasne rabe različnih prostorov (redno pa vsak četrtek v Kinu Šiška). Za razliko od drugih analiziranih platform je ves čas osredotočena na globinsko raziskovanje polja coworkinga in tudi širše področja novih ekonomij ter testiranja teh konceptov v praksi. Delno je na ta način zasnovan tudi PUNKT, ki bi ga lahko označili kot regionalno zasavsko iniciativo. Slovenia Coworking pa ne gradi kulture coworkinga le na nacionalni ravni ampak povezuje in združuje različne ustvarjalne skupnosti tudi med različnimi državami v regiji. Njena ustanovitelja sta Luka Piškorič in Eva Perčič, po polletnem delovanju pa se jima je pridružil Marko Orel. Naslednja stopnja razvoja Slovenia Coworking iniciative je pomenila soustanovitev Poligon kreativnega centra. Slika VI_11: Četrtkova srečanja nomadske coworking skupnosti Slovenia Coworking so dve leti potekala v zgornjem preddverju Kinu Šiška (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) 74

75 Slika VI_12: Občasno se je sodelalo tudi na odprtem kot npr. na 1. Dnevu souporabe na ljubljanski Špici na Prulah (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) 75

76 Tabela VI_6: Osebna izkaznica Slovenia Coworking iniciative Zavzemamo se za promocijo in popularizacijo coworkinga v Sloveniji kot inovativnega in učinkovitega delovnega pristopa. Za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanje boljše družbe. Kontakt Ustanovitelji Pravno formalni status Luka Piškorič, ekonomist Eva Perčič, psihologinja Otvoritev december 2011 brez pravno-formalnega statusa gibanje Čas delovanja 42 mesecev Prostor Št. kvadratnih metrov / Začasna raba: Kino Šiška (Ljubljana), januar 2012 december 2014 Kreativna cona Šiška (Ljubljana), maj 2013 december 2014 Pop-up dom 1 (Ljubljana), november 2012 Pop-up dom 2 (Ljubljana), december 2013 Enkratni dogodki po različnih lokacijah po Sloveniji Popis različnih prostorov (funkcije) / Odpiralni časi Kino Šiška (Ljubljana), do decembra 2014 Vsak četrtek, Kreativna cona Šiška, do decembra 2014 Vsak delovnik oziroma po dogovoru Pop-up dom 1, November 2012 Vsak delovnik, Pop-up dom 2, December 2013 Vsak delovnik, Upravljavci Eva Perčič, Marko Orel, Luka Piškorič Uporaba sodelavnega prostora Uporaba pisarne Oddaja prostorov v najem za delavnice, predavanja, konferenca Brezplačna Ni pisarne Organizacija dogodkov Sedi, 5!, dneva Souporabe ter številnih drugih skupnostnih dogodkov. 76

77 Sinteza osebnih izkaznic preučevanih 6 sodelavnih platform V sledeči tabeli so združeni ključni podatki izbranih sodelavnih platform v Sloveniji. Skupna značilnost vseh platform je, da imajo jasno postavljene vizije zakaj delujejo v določenem prostoru in skupnosti. Medtem, ko je Aurora osredotočena na podjetniški segment v Prekmurju:» Začetna točka za najrazličnejše podjetnike«, je Kreativna cona Šiška osredotočena na umetniško kreativno populacijo:»kjer se ustvarjalci s področja oblikovanja, fotografije in umetnosti upirajo sledenju trendov, z veliko mero sodelovanja in odprtosti za kritiko se raje posvečajo raziskovanju in ustvarjanju, pa Poligon stremi stremi tudi k spodbujanju socialno podjetniškega udejstvovanja: Vadbišče za samozaposlene profesionalce in ustvarjalne skupnosti delujoče na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. RIIBA pa je verjetno zato, ker je: Prva coworking skupnost na slovenski obali, povsem vključevalna in odprta platforma za prav vse vedoželjne in ustvarjalne Primorce. PUNKT oziroma Coworking Zasavje pa svojo vizijo opredeljujeta širše, nad fizično komponento prostora: Smo multidisciplinarni ustvarjalci, ki uporabljamo način sodelanja za produkcijo projektov, produktov in dogodkov. Delujemo v začasnih in priložnostnih prostorih v Zasavju in po svetu. Skrbimo za varno okolje, ki vzpodbuja ustvarjalnost, podpira ideje in prisega na aktivno participacijo, in se tako kot Slovenia Coworking prizadeva ne le za širjenje coworkinga v praksi, ampak z različnimi pristopi razvija coworking kulturo v najširšem smislu: Zavzemamo se za promocijo in popularizacijo coworkinga v Sloveniji kot inovativnega in učinkovitega delovnega pristopa. Za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanje boljše družbe. 77

78 Tabela VI_7: Zbir osnovnih značilnosti izbranih primerov dobrih praks slovenskih coworking platform Skupnost Čas delovanja Velikost prostora Pravnoformalni status Odpiralni čas Uporabnina prostora Najemnina za dogodke Aurora coworking 3 meseci Coworking Zasavje 10 (36) mesecev KCŠ RIIBA Poligon kreativni center 42 mesecev 7 mesecev 16 mesecev Slovenia Coworking 42 mesecev 120 m2 139 m2 300 m2 145 m m2 Ni stalnega fizičnega prostora D.o.o. Društvo Zasebni zavod Pon pet /7 za člane 180 EUR/mesec 60 EUR/mesec (znotraj odpiralnega časa) 50 EUR/network ing članstvo 15 EUR/1 dan ,50 EUR Za reprezentacij ski oder EUR Za celotni prostor Pon pet /7 za člane 5 EUR/mesec za člane 10 EUR/mesec za nečlane 10 EUR Do 10 ur 30 EUR nad 10 ur Zasebni zavod 24/7 Pon pet EUR/mes ec 300 EUR/cela soba Po dogovoru 89 EUR/mes ec Po dogovoru Zasebni zavod Pon pet /7 za člane 95 EUR/mesec 65 EUR/12 dni 30 EUR/5 dni 7 EUR/1 dan Po dogovoru Iniciativa Ga ni Je ni Je ni Glede na uporabno površino je največji izmed prostorov ljubljanski Poligon, ki se razprostira na več kot m2, najmanjša pa murskosoboška Aurora, ki z 120 m2 dosega zgolj desetino površine naše največje coworking platforme. Medtem ko sta Coworking Zasavje in Slovenia Coworking do nedavnega predvsem prakticirala gradnjo in razvoj nomadskih coworking skupnosti z začasno rabo najrazličnejših prostorov. Aurora najmlajši slovenski coworking oziroma sodelovni prostor, saj je svoja vrata dodobra odprla šele tri mesece nazaj, med tem pa je ljubljanska Kreativna cona Šiška oziroma KCŠ odprta že slabih 42 mesecev, enako dolgo kot iniciativa Slovenia Coworking. Pri ustanovitvenem procesu je vsem prostorom enako, da jih je ustanovilo bodisi več posameznikov bodisi so pri ustanovitvi sodelovali različni kolektivi. V primeru Poligon kreativnega centra se je sodelavna skupnost generirala vse od konca leta 2011 pod iniciativo Slovenia Coworking, podobni proces pa je potekal v primeru zasavskega PUNKTa oziroma prostora Coworking Zasavje. Gibanje PUNKT, ki je je začelo delovati v začetku leta 2012 in do danes zgradilo trdno sodelavno skupnost. 78

79 Na uspešni poti grajenja skupnosti je pol leta delujoča izolska RIIBA, saj so hitro postali prepoznavni in priljubljeni v lokalnih skupnostih priobalnih mest. Konec leta 2014 so tako štirje medsebojno povezani posamezniki odprli vrata izolske Riibe. V primeru Kreativne cone Šiška je skupnost ustvarjalnih posameznikov potrebovala prostore za delo in tako so na lastne stroške najeli 150-let staro hišo v ljubljanski spodnji Šiški, jo preuredili v sodelovne prostore ter s tem postavili mejnik za razvoj ustvarjalne skupnost, ki s poslopjem upravlja še danes. Najmlajša prekmurska Aurora pa je nastala kot neposreden odziv na spremenjene razmere na trgu dela ter potreb lokalne skupnosti po skupnih prostorih, kjer bi se lahko posamezniki povezovali in sodelali. Glede fizičnih lastnosti je vsem opisanih platformam sorodno, da imajo vsaj en osrednji, odprt prostor, ki je tekom dneva namenjen sodelu, v večernem času oziroma med vikendi pa se le-ta transformira v prostor za dogodke. Te prostore je v primeru vseh opisanih mogoče najeti za cel dan oziroma zgolj za nekaj ur, vendar pa je ključno, da se prostor na uporabo nečlanom v večini primerov daje pod določenimi vsebinskimi pogoji. Poligona in Coworking Zasavje imajo manifest, ki opredeljujejo oziroma postavlja okvirje s filozofijo katerih morajo biti skladne vse vsebine, ki nastajajo v produkciji, koprodukciji ali v zunanji organizaciji in se odvijajo na platformi. Organizatorji dogodkov morajo spoštovani vodila novih ekonomij ter sodelovne kulture, ki temelji na odprtem sodelovanju, souporabi in soustvarjanju. Pregled cen med izbranimi platformami kaže, da je prostor, ki deluje v eni izmed finančno najšibkejših regij, paradoksalno, najdražji. Aurora namreč svojim članom zaračunava 180 evrov za mesečno uporabnino prostora, medtem ko je najcenejši Coworking Zasavje s 5 ali 10 EUR mesečnega prispevka po člani. Poligon, kjer mesečna uporabnina prostora znaša 95 EUR, finančno najšibkejšim članom nudi tudi subvencijo v višini 55 EUR, ki od prejemnika le-te zahteva, da mora v upravljanje prostora mesečno investirati nekaj časovnih enot. Zanimivo je, da sta Poligon in Kreativna cona Šiška edina prostora, ki imata nesubvencionirano najemnino in največjo na kvadratni meter, saj delujeta v prestolnici, vendar pa nista najdražja. Edina coworking platforma, ki je delovala brezplačno, pa je bila Slovenia Coworking, saj je začasni prostor v Kino Šiška imela na voljo brez najemnine. Cene najema prostora za različne dogodke variirajo med in znotraj posamezne platforme, odvisno pod kakšnimi pogoji se prostor da na souporabo. Ključno pa je poudariti, da je ideja platform opolnomočenje tudi najrazličnejših skupin lokalne 79

80 skupnosti in zato se v številnih primerih, ko se identificira visok, a povsem neprofiten družbeni učinek, uporabnina platforme brezplačna. 2. Identificirani problemi: trend prekernosti in gospodarski pesimizem Coworking oziroma sodelavna kultura v Sloveniji se je razvila kot odgovor na različne identificirane probleme, ki so jih pionirji slovenskega coworking gibanja zaznali v procesu svojega dela in pri svojih kolegih in prijateljih, ko so želeli, večinoma kot samozaposleni profesionalci, uspešno delovati na trgu. Ključna problema, ki jih pobudniki sodelavnih kolektivov izpostavljajo sta kompleksna problematika samozaposlenosti ob sočasnem gospodarskem pesimizmu, ki so jim pobudniki coworkinga v Sloveniji priča že od začetka gospodarske krize, že zadnjih sedem let. Samozaposleni profesionalci, katerih število mesečno narašča, so ena izmed skupin na trgu dela, ki so po izkušnjah pobudnikov coworking kulture v Sloveniji, v izredno negotovi poziciji, saj imajo nizko socialno varnost, kljub nadarjenosti so velikokrat na pragu revščine, pogosto pa jim manjkajo ključne podjetniške veščine in predvsem tudi priložnosti za vzpostavitev novih vezi in pridobitev novih projektov, saj so socialno izolirani: Ogromno je samozaposlenih na pragu revščine, ki jih moraš le pripeljati v varno okolje, jim dati veščine in možnost, da začno razvijati projekte. Da se počutijo dovolj varne, da bodo lahko samega sebe preskrbeli. (Poligon) Slika V_13: Plakat, ki je samozaposlene vabil na konferenco Prihodnost DELAvcev Evrope, ki je v Poligonu potekala maja 2015 (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Ob sočasnem naraščanju segmenta samozaposlenih v Sloveniji, pa pobudniki coworking scene izpostavljajo problematiko, kljub dolgoletni krizi, še vedno prisotnega gospodarskega pesimizma. Upravljavci coworking kolektivov izpostavljajo problem usihajoče industrije, bega možganov, praznih gospodarskih prostorov in splošnega mrtvila, ki je značilno predvsem za ekonomsko šibkejša 80

81 slovenska področja:»kar pa najbolj želimo pa je pridobivati, učiti in spoznavati dijake v Zasavju, ker to nam je najbolj pomembno saj tako vidimo potencial regije, da se mladi iz regije ne bodo izseljevali, kar se dogaja zadnjih 20 let pospešeno. Ti greš študirat nekam, se ne boš več vrnil v regijo, ker se nimaš zakaj «Tabela VI_8: Identificirani problemi v slovenski družbi, ki so vzpodbudili vzpostavljanje coworking platform IDENTIFICIRANI PROBLEMI 1. KOMPLEKSNA PROBLEMATIKA SAMOZAPOSLENOSTI Naraščajoča prekernost Naraščajoča brezposelnost Nizka socialna varnost med samozaposlenimi Ljudje brez veščin kako uspešno delati kot podjetniki Profesionalna izolacija in primajkovanje priložnosti Poligon: V času naraščajoče prekernosti je sodelo posameznikov različnih profilov pod isto streho ključno, saj poleg profesionalne izmenjave povezovanje zvišuje socialno varnost, ki je v tem segmentu delavstva izredno nizka. SI_CW: PREKERNO DELO = Vsakršno delo, ki mu je izvzeta varnost, torej je izpostavljeno najrazličnejšim tveganjem, ki je podplačano in s katerim se delodajalec do delojemalca izkazuje kot izkoriščevalec. Najpogostejšje oblike prekernega dela so: delo na avtorske pogodbe, delo za določen čas, delo za polovični delovni čas, študentsko delo, delo samostojnih podjetnikov, delo samozaposlenih v kulturi, delo na črno. Prekernost pa je postala značilna tudi za dela za nedoločen čas, saj zaposleni na svojih delovnih mestih preko različnih oblik pritiskov delajo in živijo v vse večji negotovosti. SI_CW: v 4 mesecih skoraj več brezposelnih in 40% manj delovnih mest via Časnik Finance Poligon: Ogromno je samozaposlenih na pragu revščine, ki jih moraš le pripeljati v varno okolje, jim dati veščine in možnost, da začno razvijati projekte. Da se počutijo dovolj varne, da bodo lahko samega sebe preskrbeli. KCŠ: Morajo mladi perspektivni oblikovalci od svojih skromnih začetniških prihodkov odvajati dobršen delež zaslužka za najem prostorov, umanjka sredstev za razvoj projektov. Še večja zagata se pojavi pri razvoju prototipov, kjer je uresničevanje novih svežih idej, brez podpore gospodarstva skoraj nemogoče. Poligon: V času naraščajoče prekernosti je sodelo posameznikov različnih profilov pod isto streho ključno, saj poleg profesionalne izmenjave povezovanje zvišuje socialno varnost, ki je v tem segmentu delavstva izredno nizka. PUNKT: Ljudje so lačni akcije, a se ne znajdejo, nimajo dovolj informacij. RCR in občine povsem premalo obveščajo o možnostih. Nihče denimo ni pozval ljudi, da pride državni denar za podjetnike, naj pripravijo ideje. Nihče pa se ne ukvarja s tem, da bi ljudi izobrazil o pravih težavah, ki pridejo s podjetništvom, kako preživeti, kako se obrniti. Najlaže je razložiti, kako se odpre espe. Socialna podpora pa zadostuje mladim, ki živijo doma, da jim pravzaprav ni treba veliko migati. Aurora: Posli se vedno sklepajo zunaj pisarne, poleg tega, če si vedno doma, postaneš depresiven. Kajti 'sodelavni' prostor ni vedno prostor, kamor prideš delat čeprav imaš tukaj na razpolago mizo pa internet pa kavo, to je tudi prostor, kamor se prideš družit, mrežit, radi rečemo danes. PUNKT: K nam vabimo ljudi, ki delajo od doma in ki jim je dolgčas in med pavzo nimajo z nikomor za spregovorit. Ali je to samostojni podjetnik, ali je to društvo ali en prekerc ali dijak ali upokojenec, nam je vseeno SI_CW: Marsikateri mladi se za samozaposlitev odloči, ker sanja o svobodi, ki jo prinaša delo od doma. A ko začne živeti takšno svobodo, ki je bolj podobna osem- ali večurni izolaciji, mu ne zveni več tako privlačno. To sta ugotovila tudi Eva Perčič in Luka Piškorič, kreativca iz Memo Instituta. Novembra sta v Berlinu našla rešitev za razbitje monotonije coworking ali deljenje delovnega prostora. SI_CW: Zaradi vedno večje fleksibilnosti dela in vedno manjšega obsega rednega zaposlovanja se veča delež tistih, ki zjutraj ostanejo doma in tam delajo. A delo v udobju lastnega doma in pižame pomeni tudi večjo izoliranost, velikokrat pa tudi manjšo motivacijo za delo. 81

82 KCŠ: Morajo mladi perspektivni oblikovalci od svojih skromnih začetniških prihodkov odvajati dobršen delež zaslužka za najem prostorov, umanjka sredstev za razvoj projektov. Še večja zagata se pojavi pri razvoju prototipov, kjer je uresničevanje novih svežih idej, brez podpore gospodarstva skoraj nemogoče. 2. GOSPODARSKI PESIMIZEM v DRUŽBI Na pogorišču industrije, vzpostaviti novo identiteto Beg možganov Mrtvilo Prazni delovni prostori PUNKT: Pogorišča so namreč idealna za ustvarjanje nečesa povsem novega. V PUNKT-u želimo preiti od industrijskega sveta v nove kreativne industrije, ki so v ZDA in zahodni Evropi že pomemben tvorec bruto domačega proizvoda. Med te sodijo oblikovanje, arhitektura, mediji, oglaševanje, založništvo, programiranje, raziskave in razvoj, pisanje, glasba, film, ples, podjetništvo, neformalno izobraževanje. To želimo delati, v tem vidimo nova delovna mesta. PUNKT: Kar pa najbolj želimo pa je pridobivati, učiti in spoznavati dijake v Zasavju, ker to nam je najbolj pomembno saj tako vidimo potencial regije, da se mladi iz regije ne bodo izseljevali, kar se dogaja zadnjih 20 let pospešeno. Ti greš študirat nekam, se ne boš več vrnil v regijo, ker se nimaš zakaj in prepričani smo, da nek ta prostor lahko igra to vlogo, da prepriča človeka, da se bo po študiju vrnil nazaj in s tem novim znanjem tu deloval. RIIBA: Verjetno vlada prepričanje, da je na obali super, da se poleti veliko dogaja, drugače pa nič. SI_CW: V tujini obstaja že več kot 1300 prostorov za coworking, zato spodbujamo ljudi, ki imajo v Ljubljani ali drugih mestih po Sloveniji prazne pisarne ali večje prostore, da bi jih namenili za to. Tako bi kreativci, ki se ukvarjajo z različnimi področji ustvarjanja, imeli več možnosti povezovanja med sabo. 82

83 3. Vizije slovenskih coworking kolektivov: razvijanje potencialov skupnosti in naprej Kar pobudnike sodelavnih kolektivov loči od večine samozaposlenih je, da v težkih situacijah vidijo možnosti kolektivnega opolnomočenja samozaposlenih. Tako so v nadaljevanju rezultatov prikazane vizije zakaj so pobudniki začeli orati coworking ledino v Sloveniji. Vizija zakaj je vredno vlagati čas in trud v vzpostavitev sodelavne kulture in z njo vzpostavitvijo tudi vse potrebne infrastrukture je za pobudnike heterogena. Prvi argument je razvijanje ustvarjalnih potencialov skupnosti uporabnikov, drugi razlog pa je ponoven zagon gospodarstva. Sodelavne vizije pobudnikov pa sežejo dlje od uspešnih podjetniških zgodb, saj so vrednote coworking kulture tudi izboljševanje širše družbe, predvsem lokalnega okolja. Slika V_14: Slovenia Coworking je prevedla svetovni Coworking Manifest katerega vrednote živi in širi v Sloveniji (vir: Spletno mesto Slovenia Coworking) Eden ključnih razlogov za učenje sodelovne filozofije in njeno implementacijo v praksi je vera v razvijanje potencialov ustvarjalnih skupnosti: kako jih opolnomočiti, jih opremiti s ključnimi veščinami, spodbuditi k razvoju svoje kariere in pomagati kakovostno izvajati projekte:»za posameznike v samostojnih poklicih so zoprni časi. Delati morajo res kakovostno, da preživijo. Sami zelo težko prodrejo na trg. Poleg tega prevladuje mišljenje, da majhni niso tako dobri kot veliki. Coworking takšnim posameznikom ali skupinici pomaga dvigovati ugled in konkurirati velikim,«(slovenia Coworking). 83

84 Slika VI_15: Umetnica v Kreativni coni Šiška pripravlja izdelke za razstavo (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) Želja upraviteljev platform je ponoven zagon gospodarstva, ki temelji na spodbujanju kreativnih industrij in inoviranju novih ekonomskih modelov ter uravnoteženem razvoju urbanih središč in podeželja:»kreativno ustvarjanje je drugačno od kulturnega, predvsem je bolj tržno naravnano in ob pravilni podpori lahko povzroči renesanso slovenskega gospodarstva. (Kreativna cona Šiška) Slika VI_16: Vabilo na Domfrco Praznik za nove čase, katerega avtor koncepta je PUNKT in ki s številnimi raznovrstnimi aktivnosti vabi najrazličnejše Zasavce, da s svojimi aktivnosti poživljajo lokalno skupnost (vir: Facebook stran PUNKT) 84

85 Ravno zaradi večplastnosti delovanja skupnosti kreativcev, pa lahko učinki delovanja coworking platform presežejo gospodarske okvire in prinesejo širše družbene spremembe:»naša razmišljanja in akcije so usmerjenje v ustvarjalnost in kreativne industrije, z namenom sooblikovanja prijetnega, dinamičnega, zanimivega okolja, v katerem živimo, delujemo, ustvarjamo. Ustvarjalnost dojemamo z umetniškega, tehnološkega, ekonomskega in duhovnega vidika. (PUNKT) Tabela VI_9: Vizija ustanoviteljev pilotnih coworking platform, zakaj je v te projekte vredno vlagati čas, voljo in denar VIZIJA 1. RAZVIJANJE POTENCIALOV SKUPNOSTI Opolnomočenje ustvarjalcev in podpora brezposelnim Kakovostnejši razvoj projektov Zmanjšanje stroškov 2. RAZVOJ GOSPODARSTVA Narediti podjetniško renesanso podeželju na SI_CW: In ni naključje, da iniciativa Slovenia Coworking podpira takšne projekte ter da se je najbolj osredotočila na podporo kreativnim industrijam. Prav med kreativci je največ freelancerjev, ki se pogosto prebijajo le iz projekta v projekt, čeprav bi njihovo delo zlahka postavili ob bok evropski in svetovni konkurenci. In tu želijo narediti premik in preobrat. SI_CW: Za posameznike v samostojnih poklicih so zoprni časi. Delati morajo res kakovostno, da preživijo. Sami zelo težko prodrejo na trg. Poleg tega prevladuje mišljenje, da majhni niso tako dobri kot veliki. Coworking takšnim posameznikom ali skupinici pomaga dvigovati ugled in konkurirati velikim,«razmišlja Eva. V Španiji je na primer IBM sklenil milijon evrov vredno pogodbo s člani mreže prostorov za coworking, ki bodo zanj izvajali različne projekte. RIIBA: Odločili smo se, da bi radi ta naš način dela in razmišljanja razširili na ostale ljudi in jim predvsem omogočili, da tudi sami čim bolj razvijejo svoje potenciale. RIIBA: RIIBA naj v letu 2015 postane stična točka za vse kreativne, radovedne, podjetne in talentirane ljudi. KCŠ: Skupna vizija, medsebojna podpora ter zaupanje v delovanje skupine pa so najpomembnejši temelji za razvoj projektov. SI_CW: Toda Eva Perčič ne vidi razloga, zakaj prednosti coworkinga ne bi izkoristili tudi drugi, celo brezposelni.»bolje da prihajajo pisat prošnje v prostor za coworking, kakor da so doma depresivni.«riiba: Najpomembnejši cilj pa je s coworkerji ustvariti kreativno skupnost, v kateri se bodo dejansko uresničevali zastavljeni projekti. KCŠ: Kreativna cona Šiška je prostor, kjer se ustvarjalci s področja oblikovanja, fotografije in umetnosti upirajo sledenju trendov, z veliko mero sodelovanja in odprtosti za kritiko se raje posvečajo raziskovanju in ustvarjanju. SI_CW: Tako si zmanjšajo stroške najema prostora, hkrati pa s spontanim mreženjem z drugimi posamezniki najrazličnejših profilov pridobivajo nove izkušnje, ideje, vstopajo v nove projekte in ustvarjajo inovacije. KCŠ: Skozi pogovore in predavanja se medsebojno izobražujejo in podpirajo, ter se na ta način razvijajo v celovite ustvarjalne osebnosti. SI_CW: Tako si zmanjšajo stroške najema prostora, hkrati pa s spontanim mreženjem z drugimi posamezniki najrazličnejših profilov pridobivajo nove izkušnje, ideje, vstopajo v nove projekte in ustvarjajo inovacije. Aurora: Svojim članom želimo omogočiti izkušnjo renesanse podjetništva, ki se trenutno dogaja v vseh večjih mestih, kot je Dunaj, Graz, Budimpešta, Zagreb, Ljubljana in Maribor. Aurora: Coworking morda ne bo rešil Prekmurja, je pa dokaz, da je mogoče podjetniško skupnost formirati tudi izven večjih poslovnih središč, čeprav včasih nov način povezovanja tudi precenjujemo. 85

86 Spodbujanje razvoja kreativnih industrij in novih ekonomskih modelov 3. DELATI BOLJŠO DRUŽBO Izboljševanje lokalne skupnosti Spodbujanje družbenih inovacij Konstruktivno preživljanje časa Aurora: Ime svojega prvega prostora sodela je Morales izbral zelo premišljeno in mu posvetil veliko svojega časa. Aurora je v bistvu ime grške boginje zore, ki dovoljuje soncu, da vzide in je zato simbol novih začetkov ter poguma, potrebnega za soočanje z novostmi. Verjame, da je ime nekoliko nenavadno za podjetje, saj bi ga prej povezali z lepoto, ezoteriko ali podobnim. Ime Aurora je izbral kot sij za prekmursko in slovensko podjetništvo. Aurora: Ne pričakujemo, da bo celotna regija postala optimistična, vendar potrebuješ le skupino optimistov, da lahko narediš spremembo. Mi želimo biti eni izmed njih. KCŠ: Kreativno ustvarjanje je drugačno od kulturnega, predvsem je bolj tržno naravnano in ob pravilni podpori lahko povzroči renesanso slovenskega gospodarstva. Poligon: Aktivno podpiramo ustvarjalce, iščemo priložnosti in vzpostavljamo platforme, ki bodo spodbujale razvoj družbenih inovacij, in iščemo sinergije s kreativnimi rešitvami za grajenje modelov novih ekonomij. KCŠ: Kreativna cona Šiška je prostor, kjer se ustvarjalci s področja oblikovanja, fotografije in umetnosti upirajo sledenju trendov, z veliko mero sodelovanja in odprtosti za kritiko se raje posvečajo raziskovanju in ustvarjanju. PUNKT: Verjamemo in vemo, da so coworking prostori valilnica inovacij. PUNKT: Platforma bo profesionalcem in organizacijam z raznovrstnih področij omogočala v prvi vrsti izvajanje projektov, ki bodo prispevali k izboljšanju zasavskega okolja v najširšem smislu, z znanjem in delom pa se bodo razvijali samozadostni in trajnostni poslovni modeli. Aurora: Cilji, ki si jih je zadala novoustanovljena ekipa, so za zdaj usmerjeni sploh k zagonu coworking skupnosti v Prekmurju, k oblikovanju skupnosti podjetnikov iz regije, ki bi se tako lahko med seboj še bolj povezali in podpirali. Aurora: V Aurori razvijajo napredni coworking, 2.0, ni samozadosten in vezan le na svoj prostor, ampak se prebija tudi v širše okolje. PUNKT: PUNKT mora skozi so-delanje, izobraževanje in produkcijo prihajati do novih organizacijskih rešitev. V kolikor se bo princip delovanja PUNKT-a izkazal za uspešen model, se bo njegova uporabna vrednost lahko prilagodila tudi na druge prazne prostore, v druge kraje in njegove skupnosti. Poligon: Aktivno podpiramo ustvarjalce, iščemo priložnosti in vzpostavljamo platforme, ki bodo spodbujale razvoj družbenih inovacij, in iščemo sinergije s kreativnimi rešitvami za grajenje modelov novih ekonomij. PUNKT: Ustvarjalna skupnost PUNKT je samonikla organizacija, ki povezuje multidisciplinarne posameznike in skupine v regiji, domovini in svetu. Smo živ organizem, zato se ves čas spreminjamo. Naša razmišljanja in akcije so usmerjenje v ustvarjalnost in kreativne industrije, z namenom so-oblikovanja prijetnega, dinamičnega, zanimivega okolja, v katerem živimo, delujemo, ustvarjamo. Ustvarjalnost dojemamo z umetniškega, tehnološkega, ekonomskega in duhovnega vidika. PUNKT: Vizija, ki jo izpolnjujemo, je ustanovitev, zagon in upravljanje Centra ustvarjalnosti Zasavja kot vseživljenjskega skupnostnega projekta. RIIBA: Zadnje leto so se na tem območju začeli zbirati nepridipravi (veliko droge, dilerska scena) in je vse padlo bolj dol. V procesu tega prenavljanja smo naleteli na te posle. In mi ne da imamo coworking, morali smo vzgojiti skupnost in počasi jaz upam, da nam bo ratalo. Izola ima tak slab renome kar se tiče mladih in druge. Sedaj tega v tem prostoru ni več, prej je bil tu odpiralni čas do enih zjutraj, sedaj je do desetih, tako da smo se tudi s tem skušali temu ognit. Za oživitev celotne ulice pripravljajo festival. 86

87 4. Razumevanje konceptov in terminov: večplastno in v razvoju Sodelo je področje na katerem vznikajo številni novi koncepti in termini in ker se le-ti še vedno dokončno izoblikujejo, obenem pa se po svetu različno aplicirajo, smo preučili kako upravljavci slovenskih coworking platform razumejo in razlagajo različne sodelavne koncepte in termine. Nasploh velja, da se kakovostna platforma zgradi počasi, njeni vzpostavitvi pa predhodi globinski študiji konceptov, vrednot in kulture coworkinga in primerov dobrih praks ter postopno učenje kako učinkovito upravljati skupnost:»eva in Luka sta se s coworkingom pobliže spoznavala na Dunaju in v Berlinu, nato pa ustanovila Slovenia Coworking. Marka je navdušil ustanovitelj londonskega Huba, coworking prostora, osredotočenega na socialno podjetništvo, in ko se mu je ponudila priložnost za delo v Hubu v Pragi, jo je zgrabil. Potem so po naključju izvedeli drug za drugega in se povezali. A vsi trije so bili že od nekdaj povezovalci. Eva je že od malih nog želela postati družboslovna raziskovalka, zato je študirala psihologijo ter nato še sociologijo in socialno delo. Luka je med študijem ekonomije dobil uvid v operacijski sistem gospodarstva in družbe, sicer pa je že vse od srednje šole delal na različnih poljih kreativnih industrij in bil tudi eden prvih pri nas, ki so odkrivali potencial interneta. Marko je imel prvo lekcijo iz povezovanja v domači Beli krajini, kjer so ob vinogradniških opravilih vedno priskočili na pomoč vsi sorodniki. Danes dela doktorat iz coworkinga. (Slovenia Coworking) Pobudniki koncept coworkinga razumejo večplastno in se obenem zavedajo, da se le-ta še vedno dokončno formira:»smo ALTERNATIVA, ki RAZKRIVA nove možnosti. Ustvarjamo IZMENLJIVE vrednosti, ki so posledica naše SAMOINICIATIVE. Naša skupnost SOBIVA, tudi ko POČIVA - najbolj pa UŽIVA, ko na plan privre KREATIVA. (PUNKT) in Vzpostavlja se prostor kot platforma. Živi organizem, ki se spreminja z vsakim, ki gre mimo. (PUNKT). Obenem svoje platforme ne opisujejo le s konceptom coworkinga, saj naj bi bile pričujoče platforme, po mnenju ustanoviteljev bogatejše po vsebini, ki presega meje sodela:»imamo nešteto kulturnih centrov, celotna država pa ne premore enega kreativnega. (Kreativna cona Šiška) in Nismo samo coworking prostor, pripravili smo tudi 35 dogodkov, na predavanja je hkrati prišlo tudi do 50 ljudi. Dejavnosti v RIIBI smo razdelili na štiri dele: coworking, dogodki (delavnice, predavanja, koncerti), showroom, ki je v nastajanju in bo nudil produkte mladih oblikovalcev in produkcija. (RIIBA) 87

88 Obenem opozarjajo na še vedno relativno slabo poznavanje koncepta sodela v javnosti in na naraščajoče zlorabe in zamenjevanje termina sodelo s sorodnimi koncepti:»verjetno bo moralo še nekaj časa preteč, da bodo točno dojeli kaj mi delamo, za sedaj nismo zaznali, da bi kdo nasprotoval, pridejo tudi kake še gospe in gospodje na kakšno predavanje in da bodo ljudje sprejeli tukaj. Je pa res, da je na obali, vsaka taka stvar rabi malo dlje časa, da jo sprejmejo za svojo. (RIIBA) Problematika zlorab je posebej pereča v zadnjem letu, ko ustanovitelji pristnih sodelavnih platform ugotavljajo, da zaradi naraščajoče popularnosti coworking kulture v Slovenji, skušajo kot coworking predstavljati tudi koncepte, ki to niso: Coworking in kreativne industrije so že davno zakorakali v novo, solidarnostno ekonomijo, ki pa je iz pričujočega pristopa RCR Zasavje h coworkingu žal ni zaznati. Brez skupnosti ni coworking prostora in coworking prostor ni prodajalna delovnih miz na mesec. (PUNKT). Predvsem zaradi tega, ker država ne podpira od spodaj navzgor vzpostavljenih skupnosti, ki so finančno izredno šibke, obenem pa namenja sredstva umetno od zgoraj navzdol vzpostavljenim prostorom, to med pionirji slovenske sodelavne scene sproža izjemno neodobravanje: Vlada je naši bratski inštituciji odklonila vsakršno pomoč. Menwhile in Maribor pa državna inštitucija odpira konkurenčni co-working 4 prostor, četudi tam obstajajo vsaj trije neodvisni, ki jih najbrž vlada načelno podpira, v enaki meri kot Poligon -> kreativni center. (Kreativna cona Šiška). 4 V tej dikciji Kreativna cona Šiška namerno uporablja termin co-working, namesto coworking, saj s tem opozarja na nepravilno aplikacijo coworking koncepta v praksi 88

89 Slika VI_17: Šaljiva ilustracija, ki opozarja ne nepravilno pisanje termina coworking, ki ga je Slovenia Coworking iniciativa delila na Facebooku (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) Zato se veliko energije pobudnikov coworkinga v Sloveniji v medijih in v živo namenja osveščanju javnosti, kaj coworking sploh je in v čem je različen od ostalih sorodnih konceptov: Coworking ne definirajo značilnosti prostora, ampak principi dela. Ključni cilj coworking prostorov je vzdrževati zdravo skupnost samostojnih profesionalcev prek zmanjševanja profesionalne izolacije. Tako kot deljene pisarne in inkubatorji imajo tudi coworking prostori vso potrebno infrastrukturo, za razliko od deljenih pisarn je v coworking prostorih večji poudarek na interakciji s skupnostjo, ki si prostore deli, saj deluje na sorodnem polju. Za razliko od inkubatorjev pa so coworking prostori namenjeni uporabnikom ne glede na dolžino njihovega podjetniškega staža. (Slovenia Coworking) 89

90 Tabela VI_10: Prikaz razumevanja konceptov coworking kulture ter videnje konceptualnih izzivov sodela s strani ustanoviteljev in upraviteljev izbranih slovenskih coworking platform RAZUMEVANJE KONCEPTOV 1. COWORKING KULTURA IN EVOLUCIJA KONCEPTA Najprej raziskovanje, potem aplikacija»jelly«kot temelj za vzpostavitev coworking platforme Organskost razvoja in raznolikost SI_CW: Medtem so se namreč tako zakopali v literaturo in primere dobrih praks, predvsem pa v razvijanje svoje vizije coworkinga, da slednjo na strokovnih srečanjih v tujini že izpostavljajo kot enega najsvetlejših zgledov. SI_CW: Eva in Luka sta se s coworkingom pobliže spoznavala na Dunaju in v Berlinu, nato pa ustanovila Slovenia Coworking. Marka je navdušil ustanovitelj londonskega Huba, coworking prostora, osredotočenega na socialno podjetništvo, in ko se mu je ponudila priložnost za delo v Hubu v Pragi, jo je zgrabil. Potem so po naključju izvedeli drug za drugega in se povezali. A vsi trije so bili že od nekdaj povezovalci. Eva je že od malih nog želela postati družboslovna raziskovalka, zato je študirala psihologijo ter nato še sociologijo in socialno delo. Danes je ena naših redkih neodvisnih družboslovnih raziskovalk, raziskuje pa predvsem skupnosti in prednosti zmanjšane potrošnje. Luka je med študijem ekonomije dobil uvid v operacijski sistem gospodarstva in družbe, sicer pa je že vse od srednje šole delal na različnih poljih kreativnih industrij in bil tudi eden prvih pri nas, ki so odkrivali potencial interneta. Marko je imel prvo lekcijo iz povezovanja v domači Beli krajini, kjer so ob vinogradniških opravilih vedno priskočili na pomoč vsi sorodniki. Danes dela doktorat iz coworkinga. Marko je menedžerske in organizatorske izkušnje zadnje čase pridobival v Kreativni coni Šiška in Pop-up Domu, enomesečni pop-up trgovinici mladih slovenskih oblikovalcev in umetnikov, ki s svojim edinstvenim konceptom že zbuja zanimanje na tujem. SI_CW:Jellyi so sproščeni delovni dogodki, ki so vzklili v San Franciscu leta 2006, ime pa so dobili po živopisanih bonbončkih različnih okusov. Jelly dogodki niso predavanja o coworkingu, ampak sodelavna izkušnja. Obvezna oprema je računalnik ali drugi delavni pripomočki ter prijazen namen udeležencev. Na #Jelly delovni dan so vabljeni različni samozaposleni profesionalci in drugi zainteresirani ustvarjalci: oblikovalci, programerji, pisci, misleci, web načrtovalci, raziskovalci, vodje projektov, fotografi, arhitekti, prevajalci, umetniki, Pa tudi posamezniki iz podjetij, ki delujejo v kreativnih industrijah. SI_CW: Namen dogodka je, da se»ljudje med sabo povezujejo, si delijo znanje, si pomagajo, izmenjujejo izkušnje, skupaj ustvarjajo ali celo delajo na različnih projektih. Edino pravilo coworkinga je, da človek dela. Ne določamo vsebine posameznikovega dela, zato je pravzaprav vseeno, s čim se ukvarja človek, ki se dogodka udeleži,«si_cw: Coworking omogoča ljudem brezplačno doživetje»sodela«in ustvarja stičišče posameznikov različnih profilov. V odprto pisarno pridejo ob 9. uri zjutraj in odidejo najpozneje ob 17. uri. Takrat tisti najbolj vztrajni končajo svoj delovni dan.»to je največja, najbolj prijazna in najbolj zanimiva pisarna v Ljubljani SI_CW: Danes je prvi dan JellyWeeka 2012, ki letos poteka kar v 34 državah. Prvi dan je osredotočen na coworkerje iz S.Amerike. Naš, evropski dan, pa bo četrtek. Se že veselimo! PUNKT: Coworking je tudi mobilen in danes soustvarja na Bolšjem sejmu na trboveljski tržnici-snema se radijska pododdaja ali podcast PUNKT: Vzpostavlja se prostor kot platforma. Živi organizem, ki se spreminja z vsakim, ki gre mimo. RIIBA: Res je ta trend coworkinga in to mi ne jemljemo samo kot coworking ampak neko podaljšano roko nekega kulturnega doma, ki je zelo agilen, nismo vezani na politiko, nismo vezani na nič in se zato lahko prilagajamo zgolj trendom. Prednost je to, da smo mali in agilni. RIIBA: Ob tem je pa seveda neprecenljivo tudi ustvarjalno in spodbudno okolje, ki sooblikuje Riibo. Na vprašanje, po čem se razlikujejo od ostalih coworking prostorov v Sloveniji, pa dodajajo: V poletnih mesecih lahko po predavanju, delavnici ali sestanku vzamete brisačo in v nekaj korakih skočite v morje. Ima še kateri coworking v Sloveniji to ponudbo? ;) 90

91 Coworking vrednote vrednote novih ekonomij KCŠ: Kolegi organizirajo dobrodelni projekt, ki temelji na pošteni menjavi, krepitvi solidarnosti in spoštovanju skupnih vrednot - pridi in prinesi komplet barvic, puščica, zvezek, ravnilo ali kilogram moke ter jih zamenjaj za kako fino vintage krpico ali dve. PUNKT: Kdor soustvarja, ta živi! PUNKT: Smo ALTERNATIVA, ki RAZKRIVA nove možnosti. Ustvarjamo IZMENLJIVE vrednosti, ki so posledica naše SAMOINICIATIVE. Naša skupnost SOBIVA, tudi ko POČIVA - najbolj pa UŽIVA, ko na plan privre KREATIVA. PUNKT: Velikokrat nas vprašajo, katere izdelke proizvaja naša coworking skupnost. Naši produkti so solidarnost in zdravi odnosi. Naša storitev je delovanje na osnovi konsenza in neposredne demokracije. In na tak način vam predstavljamo najbolj sveži produkt meseca februarja: skupnostni dogovor o vzdrževanju in uporabi prostorov na Njivi. Vabljeni k uporabi, soustvarjanju in komentiranju dogovora! PUNKT: Te vojske ni nobenga strah. No,... In ta vojska se zelo spreminja. Ampak, ta vojska edino ve - da ni vojska, temveč survivor. Think different and act, karkoli že počneš. Avanti! Naprej! SI_CW: Ne glede na vse, v Slovenia Coworking še bolj verjamemo v bogastvo različnosti! SI_CW: Absolutno podpiramo! Garažne razprodaje so super! SI_CW: Iniciativa Slovenia Coworking verjame v: razvijanje open source kulture v nasprotju s preteklo zaprto in tajno podjetniško kulturo, sodelovalni individualizem v nasprotju s prevladujočim tekmovalnim individualizmom, interdisciplinarnost nad ozko specializacijo, akcijo in aktivno participacijo nad opazovanjem in zgolj velikimi besedami, usmerjanje na proces in rezultat namesto zgolj na rezultat, pomembnost prepoznavanja in spoštovanja individualnih prispevkov / avtorskega dela, potencial nadarjenih skupnosti nad osebnostmi, spontanost, prijateljstvo in zaupanje nad formalnostjo in coworking. 2. KOMPLEKSNOST COWORKING KONCEPTA Coworking kot kolektiv, skupnost Coworking kot vozlišče, vežbališče PUNKT: Ja, samoorganizacija in od spodaj navzgor naprej. Coworking prostor brez skupnosti ni coworking, ampak zgolj še ena pisarna oz. prostor za delo. RIIBA: Jaz mislim, da je prav, da se delajo neki kolektivi, ali je to Ljubljana, Dolenjska, Štajerska, nima veze. Mislim, da si pač močnejši v kolektivu kot samostojno. Prednosti so to, da se ljudje v enem kolektivu lahko povežejo, sodelujejo, povezujejo, učijo, prihajajo mladi in da se učijo starejši od mladih, mladi od starejših, da je to bistvo takih prostorov. SI_CW: Coworking je nekakšna skupnost svobodnjakov, ki se zavzema za oblikovanje prostorov, kamor kreativci in drugi samozaposleni lahko pridejo delat. Tam delijo svoje znanje, izkušnje, sodelujejo pri projektih, si medsebojno pomagajo in razvijajo nove koncepte SI_CW: Pri coworkingu torej ne gre samo za fizični prostor, temveč predvsem za ustanovitev skupnosti.»coworking ni nič drugega kot v realni prostor preneseno sodelovanje, ki že tako ali tako poteka virtualno, vendar ga mnogi še ne znajo prenesti v otipljivo izkušnjo,«poligon: Kreativni center Poligon je vadbišče za samozaposlene profesionalce in ustvarjalne skupnosti, delujoče na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. PUNKT: Punkt kot eno stičišče, ta ustvarjalni center. srečališče ustvarjalcev in potencialnih ustvarjalcev in ustvarjalnih dejavnosti v Zasavju. In takrat se je ta Punkt tako prijel, da je ostal. SI_CW: Lahko bi se uprli anglizmu in rekli, da se sodeluje, a kaj, ko coworking pomeni še veliko več. Je sinonim za sodoben, alternativen način dela, ki predvsem freelancerjem in tudi drugim profesionalcem iz najrazličnejših panog omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor, kjer potem delajo vsak zase ali v skupinah, a se tudi spoznavajo in družijo, spodbujajo drug drugega in si pomagajo, ob vsem tem pa morda zakuhajo tudi nove projekte. Coworking kot podjetniška platforma Aurora: Izpostavlja problem zmedenosti razumevanja pomena coworkinga; zanj je coworking platforma, kjer lahko podjetniki rastejo in oblikujejo okolje za inovativnost, podjetniški uspeh in osebni razvoj. RIIBA: Se mi zdi da ti prostori, nismo več vezani na Slovenijo oziroma Ljubljano. To je tak fenomem podjetništva in druženja in to v to smer gre, in zagotovo bo naslednjih 20 let to obstalo. 91

92 Več kot coworking, kreativno podjetniški center SI_CW: Prepričani so, da ni dovolj, da posameznike z vseh vetrov le posedeš v skupen prostor in daš vsakemu svojo pisalno mizo, temveč moraš ob tem nujno zgraditi tudi skupnost. In potem moraš njene člane ves čas povezovati med seboj in tudi z drugimi, hkrati pa vsem skupaj odpirati oči o neskončnih možnostih, ki jih danes vse bolj ponujajo tudi druge nove ekonomije, od socialnega podjetništva do crowdfundinga. RIIBA: In ne samo coworking center, ampak tudi prostor za predavanja, delavnice, matineje, razstavno-prodajni prostor, skratka želeli smo ustanoviti pravi kreativno-podjetniški center. KCŠ: imamo nešteto kulturnih centrov, celotna država pa ne premore enega kreativnega. Stroški za najem prostorov in nakup orodja so visoki in za ta namen odvajamo dobršen del lastnih sredstev. Poligon: Poligon je kreativni center in ne le coworking prostor, kjer si skupnost deli delovni prostor in opremo, saj v njem delujeta tudi dva specializirana laboratorija ter drugi programi, ki so namenjeni prebivalcem in prijateljem Poligona, da izpilijo svoja znanja in veščine in se tako nadalje profesionalno razvijajo. RIIBA: Niso samo coworking prostor, pripravili so tudi 35 dogodkov, na predavanja je hkrati prišlo tudi do 50 ljudi. Dejavnosti v RIIBI so razdelili na štiri dele: coworking, dogodki (delavnice, predavanja, koncerti), showroom, ki je v nastajanju in bo nudil produkte mladih oblikovalcev in produkcija. SI_CW: Poleg tega da coworking svobodnjaškim kreativnim dušam omogoča platformo za povezovanje in sodelovanje, je njegov namen tudi raziskovati nove fenomene ter nove družbene in ekonomske priložnosti, ki so že uveljavljene drugod po svetu. PUNKT: Punkt kot eno stičišče, ta ustvarjalni center. srečališče ustvarjalcev in potencialnih ustvarjalcev in ustvarjalnih dejavnosti v Zasavju. In takrat se je ta Punkt tako prijel, da je ostal. 3. SLABO POZNAVANJE IN ZLORABE TER ZAMENJEVANJE KONCEPTA Nepoznavanje koncepta v lokalni skupnosti Zlorabe koncepta PUNKT: Očitajo nam tudi to, da ljudje v Zasavju še vedno ne vedo, kaj sploh je to coworking in da moramo v promocijo tega vlagati več. RIIBA: Verjetno bo moralo še nekaj časa preteč, da bodo točno dojeli kaj mi delamo, za sedaj nismo zaznali, da bi kdo nasprotoval, pridejo tudi kake še gospel in gospodje na kakšno predavanje in da bodo ljudje sprejeli tukaj. Je pa res, da je na obali, vsaka taka stvar rabi malo dlje časa, da jo sprejmejo za svojo. KCŠ: Vlada je naši bratski inštituciji odklonila vsakršno pomoč. Prostori, ki jih najemajo so se namreč znašli v stečajni masi. Odgovor je poln načelne podpore in medsekorskih in medresorskih povezovanj, svetovanja, sodelovanja, spodbujanja, veščin, kompetenc, nevladnih organizacij... cela gora velikih besed in gomila načelnih trendovskih opredelitev. Za izvajanje v praksi pa bo mogoče poskrbela evropska unija z razpisi, kjer lahko naši kolegi kandidirajo enakovredno z ostalimi. Iz odgovora lahko sklepamo, da mladih in njihove kulture Slovenija ne šteje za svojo in jo pošilja v svet za komaj zaznavni prihranek parih tisočakov mesečno, kar je manj od bruto plače dveh uradnikov, da ne omenimo višjih funkcionarjev, ki sprejemajo take odločitve. Menwhile in Maribor pa državna inštitucija odpira konkurenčni co-working prostor, četudi tam obstajajo vsaj trije neodvisni, ki jih najbrž vlada načelno podpira, v enaki meri kot Poligon -> kreativni center PUNKT:...delujemo in upamo na boljše čase, a ker vidimo trend, kjer razvojne agencije (tudi regijski razvojni center) preimenujejo podjetniške inkubatorje v coworking prostore z istim konceptom, ceno in ljudmi za voljo novih razpisnih sredstev (in praznimi prostori), bodo kot kaže zgodbe na žalost podobne mariborski PUNKT:...Coworking je najprej skupnost in šele nato prostor! A na ministrstvu, in v Mariboru bodo vzeli drugo, "razvojno" logiko, kot so jo pred leti s "podjetniškimi" inkubatorji... Res izredno žalosten dan za razvoj coworking kulture v Sloveniji in posmeh s strani države vsem, ki se na tem področju resnično trudijo. PUNKT: Coworking in kreativne industrije so že davno zakorakali v novo, solidarnostno ekonomijo, ki pa je iz pričujočega pristopa RCR Zasavje h coworkingu žal ni zaznati. Brez skupnosti ni coworking prostora in coworking prostor ni prodajalna delovnih miz na mesec. Bi bilo pa super, če bi združila moči PUNKT in RCR, tako kot to že počnemo z gospodarskimi partnerji, s katerimi (BB Consulting/Steklarna Hrastnik, Lafarge Cement- Cementarna Trbovlje, Spekter) že konkretno kujemo razvoj in izvajamo aktivnosti na področju ustvarjalnosti, coworkinga, kreativnih industrij in urbane prenove mest ter razvoja urbanih skupnosti. Center ustvarjalnosti Zasavje ni več daleč. 92

93 Poligon: Medtem, ko se nas kup ustvarjalcev trudi povsem brez denarja, da bi vzpostavili prave coworking prostore po Sloveniji, Mariborska Razvojna Agencija ugrabi termin, MGRT jo zato nagradi s evri. Slovenia Coworking in Poligon -> kreativni center kot pionirja na področju coworkinga v Sloveniji odločno nasprotujeta ugrabitvi naših konceptov. Coworking je najprej skupnost in šele nato prostor! Coworking kulturo se gradi od spodaj navzgor! Coworking ni prazna pisarna! Namesto, da bi v Mariboru spodbujali delo že obstoječih coworking skupnosti, bodo denar pospravili birokrati! Res izredno žalosten dan za razvoj coworking kulture v Sloveniji in posmeh s strani države vsem, ki se na tem področju resnično trudijo. Drugačni kot inkubatorji in tehnološki parki ter deljene pisarne Poligon: Mi smo hibridna ustanova. Nismo samo podjetniški. Podjetniški inkubatorji ali tehnološki parki so drugačni. Slovenia Coworking: Coworking ne definirajo značilnosti prostora, ampak principi dela. Ključni cilj coworking prostorov je vzdrževati zdravo skupnost samostojnih profesionalcev prek zmanjševaja profesionalne iz olacije. Tako kot deljene pisarne in inkubatorji imajo tudi coworking prostori vso potrebno infrastrukturo, za razliko od deljenih pisarn je v coworking prostorih večji poudarek na interakciji s skupnostjo, ki si prostore deli, saj deluje na sorodnem polju. Za razliko od inkubatorjev pa so coworking prostori namenjeni uporabnikom ne glede na dolžino njihovega podjetniškega staža. 93

94 5. Prostor: soustvarjanje s skupnostjo in modularnost Coworking oziroma sodelo je več kot le prostor, saj je najprej pomembna skupnost. Kljub temu pa se coworking kultura in filozofija največkrat materializira prav v obliki odprte sodelavne platforme, coworking prostora. Zbrane izkušnje upravljavcev 6 slovenskih coworking platform zato nakazujejo ključne variable pri vzpostavitvi in kasnejšem upravljanju prostora. Slika VI_18: Zunanje pročelje Kreativne cone Šiška (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) Izkušnje slovenskih coworking pionirjev kažejo, da je soustvarjanje s skupnostjo bistvenega pomena, da se lahko platforma primerno vzpostavi. Prvi razlog zakaj je skupnost pomembna je zagotovo dejstvo, da od spodaj navzgor vzpostavljene coworking skupnosti razpolagajo z izredno omejenimi sredstvi. Zato se najemajo starejši prostori, z dostopnejšo najemnino: Kreativna cona Šiška, projekt kreativne skupine Rompom, je pozicioniran v stari hiši Spodnje Šiške, ki jo že resno razjeda zob časa. (KCŠ) Ker pa ni financ za najemanje obrtnikov, pa je izredno dobrodošel tudi časovni vložek skupnosti za samo obnovo: Ustanovitelji so do sedaj sami financirali zagon svoje ideje, pravijo pa, da bi brez prijateljev zelo težko šlo. Slednji so jim pomagali predvsem pri obnovitvenih delih in so v Riibi preživeli dneve in noči; brez njih še dolgo ne bi odprli prostora. (RIIBA) 94

95 Slika VI_19: Ekipa RIIBE in prijateljev, ko so delali zaključna dela v svojem prostoru (vir: Facebook stran RIIBA) Iznajdljivost je torej ključna formula uspeha:»hja, ker v resnici nismo imeli druge izbire, smo najprej po hiši nabrali tisto, kar se nam je zdelo uporabno. V zgornjem nadstropju in drugih delih Tobačne smo našli nekaj vintidž stolov Kamnik in miz, da smo z njimi lahko postavili kavarno. Za drugi, delovni del smo vzeli noge pisarniških miz s časovnim pečatom 'bratstva i jedinstva', dokupili le zgornje plošče, in tako ustvarili nove kose s staro dušo. (Poligon) 95

96 Slika VI_20: Arhitektka in industrijski oblikovalec iz Kreativne cone Šiška izdelujeta pohištvo za Poligon (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Drugi pomemben razlog zakaj je prostor potrebno soustvarjati skupaj s skupnostjo je, da mora biti le-ta zasnovan po meri uporabnikov in se torej postopoma opremlja, medtem ko skupnostno platformo že uporablja:»soustvarjanje coworking prostora s skupnostjo je recept uspešnih in po meri uporabnikov oblikovanih coworking prostorov. V marcu je priskočil na pomoč še Oliver Marlow, soustanovitelj londonske agencije Tilt, specializirane za opremljanje coworking prostorov, ki je en dan delil svoje znanje na predavanju, naslednji dan pa vodil delavnico, na kateri so prebivalci ustvarjali nadaljnjo vizijo razvoja infrastruktre Poligona. (Poligon) 96

97 Slika VI_21: Delavnica Oliverja Marlowa s prebivalci Poligona, kako nadgraditi prostor glede na potrebe in želje uporabnikov (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Funkcionalnosti prostora so različne, kar je odvisno od potreb skupnosti. Nasploh velja, da ne gre za klasično pisarno:»coworking prostor se razlikuje od klasičnih pisarn, sem nikakor ne sodijo klasične mize z računalniki, prostor mora omogočati pretok idej in gradnjo skupnosti. Seveda se je tudi mogoče umakniti malce na stran in urediti stvari v miru, imamo tudi sobe za sestanke«(aurora). Slika VI_22: Ena izmed inovativno, po principu»naredi si sam«urejenih pisarn v Kreativni coni Šiška (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) 97

98 Bistveno je, da je prostor spreminjajoč, da se prilagaja glede na trenutne vsebinske zahteve skupnosti:»tukaj še ni 100% zrihtano, tukaj je bilo tako mišljeno modularni prostor ali bomo dali eno veliko mizo, ali bomo dali dva, tri otoke,. (RIIBA) Medtem, ko so lahko coworking prostori tudi takšni, da niso primarno usmerjeni na pisarniško delo (slovenski primer je npr. šivalnica Anselma), pa so obravnavane coworking platforme takšne, da imajo poudarek na pisarniškem delu, večinoma na področju kreativnih industrij: Trenutno v prvi razvojni fazi so uporabnikom namenjene delovne mize, prostori za skupinsko delo, brainstorminge in delavnice, večnamenski prostor za fotostudio, plesne treninge, predavanja, dinamični razstavni prostor galerija, priložnostni ateljeji ter prostor za učenje odprtokodnih operacijskih sistemov. (PUNKT). Razvoj prostora pa se nikoli ne ustavi, ampak se ob uspešnem razvoju skupnosti tudi veča in nadgrajuje: Želimo si tiho sobo za ustvarjanje, arhiv in atelje za obiskujoče ustvarjalce. (PUNKT) 98

99 Tabela VI_11: Ključne značilnosti prostorov izbranih slovenskih dobrih praks coworkinga ZNAČILNOSTI PROSTORA I. VZPOSTAVITEV PROSTORA Vizija stalne produkcijske platforme Nove vsebine v starih (industrijskih) okoljih prostorih Soustvarjanje skupaj s skupnostjo SI_CW: Želimo si, da bi vzpostavili neki trajen prostor, ki bi bil kreativcem na voljo ves čas. V Berlinu, na primer, je takšnih prostorov več kot šestdeset, v Parizu okoli štirideset. Tamkajšnje lokalne oblasti tovrstno povezovanje spodbujajo, ker se zavedajo, da so kreativne industrije ena najpomembnejših panog, ki lahko pripomorejo k zagonu gospodarstva. Pri nas pa takšne podpore ni čutiti. Poligon: Zanimivo je, da veliko Ljubljančanov ne pozna zgodovine stavbe, v kateri se nahajamo. Leta 1908 je bilo 8 % Ljubljančank zaposlenih v Tobačni tovarni. Tobačne delavke so bile edine, ki so imele poleg poštarjev, policajev in gasilcev, pokojnine. Zaposlitev v Tobačni je bila za Ljubljančanke priložnost za večjo emancipacijo tudi zato, ker je bila to edina tovarna, ki je imela tudi vrtec. Družbeno zgodbo Tobačne želimo nadaljevati v drugem času, z drugimi ljudmi. PUNKT: Z bazo v bivši C m ntarni s 25-metrskim opuščenim bazenom so zasnovali stičišče ustvarjalne skupnosti. RIIBA: Mi smo se spoznali v Ribi in to je v bistvu bivši ribiški obrat, so imeli predelovalno industrijo in sedaj imamo mi tam studie, Marko, Mateja in jaz (Luka) in zato, ker smo sedaj prišli v ta prostor smo se odločili, da Ribo vzamemo s sabo in sedaj ima ta RIIBA, dva ii-ja, kar pomeni, da je to Riba 2. Hoteli smo obdržati to besedo, ker vseeno Izola je bila velesila v ribarski proizvodnji, pol stoleletja nazaj je Riba nudila delovna mesta in sedaj mi veljamo za tak obrat. RIIBA: Njihovo zanimivo ime je vse prej kot naključno. Riba jih povezuje že od začetka: prvo kot Izolane, kjer je nekoč cvetela proizvodnja in predelava rib, a je žal danes situacija precej žalostna; drugič pa kot ustvarjalce, ki so vsi skupaj začeli v starem ribiškem obratu Riba, ki jih je povezala. Nanjo so se zelo navezali in se odločili, da jo vzamejo s seboj. Tako je nastala Riba 2, kar so potem preoblikovali v RIIBA. KCŠ: Kreativna cona Šiška, projekt kreativne skupine Rompom, je pozicioniran v stari hiši Spodnje Šiške, ki jo že resno razjeda zob časa. PUNKT: Danes se odpira festival Rdeči revirji in v okviru festivala tudi okrogla miza o industrijski dediščini. PUNKT se na njej predstavlja s projekti, povezanimi z zasavsko industrijsko dediščino, ki smo jih v zadnjih letih, skupaj z drugimi organizacijami, izvedli. Poligon: Oživimo propadle tovarne! Pod okriljem MC Kotlovnica Kamnik je včeraj v enem izmed objektov nekdanje smodišnice KIK zaživel KIKštarter coworking! Poligon: Soustvarjanje coworking prostora s skupnostjo je recept uspešnih in po meri uporabnikov oblikovanih coworking prostorov. Že od samega začetka, tudi zato, ker je bilo za opremo celotnega prostora na voljo zgolj dobrih 600 evrov, so Poligon pomagali opremiti arhitekti in oblikovalci, ki danes sodelajo v prostoru. V marcu je priskočil na pomoč še Oliver Marlow, soustanovitelj londonske agencije Tilt, specialirane za opremljanje coworking prostorov, ki je en dan delil svoje znanje na predavanju, naslednji dan pa vodil delavnico, na kateri so prebivalci ustvarjali nadaljnjo vizijo razvoja infrastruktre Poligona. RIIBA: V štartu smo si zamislili, sedaj bomo imeli osem miz, osem stolov, bodo prišli ljudje in bodo delali, Ja, ni tako Potem ko dejansko vidiš kako folk dela, kako funkcionira, poskusiš potem to preurediti. Delajo tudi tam kjer je bar, dejstvo je, da eni veliko rajše delajo tam, kjer je živa muzika, bolj sproščeno Tukaj zgleda kot ena pisarna, ampak bomo tudi to preuredili, da bo ratal bolj tak kot en razstavni prostor. PUNKT: Kolektivna akcija prenove novih coworking prostorov v Zasavju se nadaljuje - danes smo imeli še mali pravi fotosešn, vmes pa smo notranjosti dajali nove barve, izgled in energijo... Dvorišče pred hišo že postaja srečališče različnih ustvarjalcev, v notranjosti prostorov, pa lahko vsak pusti svoj odtis. Nekdo s prenovo vrat, drugi z beljenjem, tretji z A artworkom, četrti s polaganjem ploščic, peti s šmirglanjem sten. Itd., itd., itd. in tudi gasilni aparat bomo dobili, darilo od soseda Mikija. 99

100 Namesto denarja, vložek časa skupnosti RIIBA: Ustanovitelji so do sedaj sami financirali zagon svoje ideje, pravijo pa, da bi brez prijateljev zelo težko šlo. Slednji so jim pomagali predvsem pri obnovitvenih delih in so v Riibi preživeli dneve in noči; brez njih še dolgo ne bi odprli prostora. Vzpostavljanje osnovne infrastrukture večinoma po»naredi si sam«principu, recikliranje Ne sme biti klasična pisarna II. FUNKCIONALNOSTI PROSTORA Odprt delovni del Prostori za druženje in dogodke RIIBA: Na robu obupa smo ugotovili, da je morda res boljše, če obnovitvena dela prepustimo nekomu, ki se s tem poklicno ukvarja. Na srečo se je izkazalo, da so prav naši kolegi čisto pravi mojstrovalci in so za prijateljsko ceno pripravljeni pomagati. RIIBA: Kmalu smo padli na realna tla in ugotovili, da bomo morali pošteno zavihati rokave, se odreči še tistim preostalim uram spanca in se zadeve lotiti sami. Ker je bil za obnovo in opremo prostora potreben kar visok vložek, smo se odločili, da bomo določena dela naredili kar sami. Poligon: Soustanovitelji Poligona so iniciative Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativna cona Šiška (Rompom) in Ljudje.si, ki so v dobrih dveh letih v razvoj coworking incrowdfunding kulture v Sloveniji vložile prek 5000 ur prostovoljnega dela. KCŠ: V KCŠ so bili danes dostavljeni fini kitajski radiatorji, zatorej - ako vas bo zeblo, pridite se pogret! PUNKT: Nič več radiatorjev na štrom, dopoldanskega zmrzovanja in zapiranja prostorov. Od zdaj naprej nas grejejo drva. Veseeeeli! Poligon:»Hja, ker v resnici nismo imeli druge izbire, smo najprej po hiši nabrali tisto, kar se nam je zdelo uporabno.«v zgornjem nadstropju in drugih delih tobačne so našli nekaj vintidž stolov Kamnik in miz, da so z njimi lahko postavili kavarno. Za drugi, delovni del so vzeli noge pisarniških miz s časovnim pečatom 'bratstva i jedinstva', dokupili le zgornje plošče, in tako ustvarili nove kose s staro dušo.»v resnici se je oprema odlično zlila s prostorom prostor ima neko iskrenost. Ničesar nismo vnesli na silo, na novo, in tudi ves ta proces se ni razvijal tako, kot se razvija, kadar imaš na voljo prazen prostor in se odločaš o tem, kaj bi bilo idealno, nato pa razvijaš neke blazne koncepte. Mi smo imeli povsem drugačen pristop izhajali smo iz obstoječega, iz tistega, kar smo imeli na voljo, ter tistega, kar lahko dobimo in kar lahko uporabimo. Oprema je postavljena, kot je, in seveda ne gre za kakšno dovršeno postavitev, gre bolj za začetni proces, ki čaka še na input uporabnikov, nato se bo z njimi in njihovimi potrebami začel razvijati, izpopolnjevati. Prostor zdaj funkcionira in je prijeten, dopuščamo pa možnost, da se razvije in z uporabniki zaživi.«da se torej znotraj prostora ustvari kroženje, ki ne omogoča le dela, temveč tudi ustvarjanje novih možnosti za povezovanje in odkrivanje novih profilov ljudi, ki bi posamezniku omogočali narediti nekaj novega. Aurora: Coworking prostor se razlikuje od klasičnih pisarn, sem nikakor ne sodijo klasične mize z računalniki, prostor mora omogočati pretok idej in gradnje skupnosti. Seveda se je tudi mogoče umakniti malce na stran in urediti stvari v miru, imamo tudi sobe za sestanke. Aurora: V Aurori je na razpolago kakih 15 miz, kjer lahko podjetniki delajo za računalnikom; na približno 120 kvadratnih metrih nekdanje banke sta tudi sejna soba in majhna kuhinja, sicer pa je na voljo seveda brezžični internet, vsak član Aurore pa ima tudi profil v zasebnem omrežju, ki omogoča povezavo z drugimi člani. RIIBA: Pa ta coworking prostor, kjer si lahko najamejo mizo oziroma pridejo in se zmenimo kako in kaj, tam je prostor mogoče za sestanke, KCŠ: V treh delovnih prostorih PUNKT: Potem imamo pisarniški del, na voljo je 7 pisarniškim miz, človek lahko pride, odpre računalnik, ima dostop do internet in začne delat. Je pa odprtega tipa, usedeš se tam kjer je prostor in začneš delat. Poligon: In drugega, pripravljenega za delovne enote, kjer so mize zasnovane tako, da je dovolj prostora tudi za večje projekte ali večjo skupino ljudi. RIIBA: Predavanja in koncerte, vsi si predstavljajo, da imamo na odru, imamo projekcije tukaj, predavatelji so tukaj, ker hočemo narediti, da je bolj domače vzdušje v dnevni sobi in tudi ljudje se veliko boljše počutijo. KCŠ: Imeli smo skupno kuhinjo, skupna kosila in skupno stranišče. Bili smo si kot sostanovalci. 100

101 Delavnice Zasebni prostori - soba za sestanke Modularnost prostora Knjižnica Podporna infrastruktura Specifični prostori za določene dejavnosti III. NADALJNJE IZBOLJŠAVE PROSTORA Nadaljnje razvijanje prostorov, menjanje lokacij PUNKT druga lokacija PUNKT: Potem pa je še družabni in zelo neformalni del, soba ki je namenjena sproščenim debatam, tudi glasbenemu in umetniškemu udejstvovanju, vsak petek poteka tudi glasbeno srečanje. Imamo tudi hišni band, music hangouts ker je tudi to dobro za izražanje ustvarjalnosti. Je pa to soba, ki sprašuje kako / how? Torej ni vprašanje kaj počnemo in kaj hočemo, ključno vprašanje je kako do tega prihajamo. PUNKT: Potem prideva še v kuhinjo in jedilnico in tako v povprečju si tukaj enkrat tedensko skuhamo kosilo, s tistimi, ki so uporabniki prostora. Ponavadi je to četrtek, sreda mogoče. In pa dvorišče pred hišo, ker s spomladnjo ta prostor postane prostor sodela zunaj. Že sedaj enkrat na mesec, ko imamo prireditev Njiva je živa, ki na ulici kuhamo in delimo tople obroke hrane in se pridružujemo pobudi hrana, ne orožje!, si postavimo malo gostilnico tukaj na drevesu in si želimo, da bi bilo to še bolj pogosto. Na tem dvorišču pa je tudi trta, za katero smo začeli skrbeti zanjo. Poligon: Prvega, ki je bolj 'družaben', združujejo kavarna, info točka, konferenčna soba in manjša knjižnica. Je dovolj mobilen, da se lahko prilagaja različnim priložnostim. KCŠ: V kleti prostorov deluje kolesarsko društvo Muslauf, katerega namen je širjenje kolesarske kulture. Mrežno vozlišče aktivnih posameznikov KCŠ: Spodnji prostor smo sprva uporabljali kot skladišče in prototipno delavnico, v kateri se je predelovalo staro pohištvo. Te smo predstavili tudi na dražbi v ljubljanskem lokalu Bikofe, ki je ustvarjalcem večkrat omogočil izražanje v pravem kontekstu. Kmalu smo v delavnici ustanovili tudi kolesarsko društvo Muslauf, Poligon: Prihajajočo sredo v Poligonu odpiramo prostore, ki bodo predstavljali sodobno delavnico, opremljeno s tehnologijo, ki bo namenjena digitalni in analogni produkciji, Poligon Maker Lab. PUNKT: To je No Bull Shit Room to je soba za sestanke, za skupinska srečanja in s tem napisom nas opozarja, da tukaj ni bullshita, nimamo časa za njega, smo iskreni, smo odprti in akcijsko naravnani. RIIBA: Tukaj še ni 100% zrihtano, tukaj je bilo tako mišljeno modularni prostor ali bomo dali eno veliko mizo, ali bomo dali dva, tri otoke, Aurora: Nasa knjiznica je bogatejsa za 3 knjige! Vabljeni, da jih prelistate v Aurora Coworking! Hvala za donatorstvo Jose! KCŠ: KCŠ in Musverks sta poskrbela, da bodo kolesa ob vašem obisku pri nas varno nameščena in postrojena! KCŠ: Zgornji prostori so se izoblikovali v studie grafičnih in industrijskih oblikovalcev ter fotografov. KCŠ: Poslopje je razdeljeno na dve nadstropji, in sicer na studie za kreativce zgoraj in kolesarsko delavnico Musverks spodaj. PUNKT: Trenutno v prvi razvojni fazi so uporabnikom namenjene delovne mize, prostori za skupinsko delo, brainstorminge in delavnice, večnamenski prostor za fotostudio, plesne treninge, predavanja, dinamični razstavni prostor galerija, priložnostni ateljeji ter prostor za učenje odprtokodnih operacijskih sistemov. PUNKT: Želimo si tiho sobo za ustvarjanje, arhiv in atelje za obiskujoče ustvarjalce. KCŠ: Pop-up Dom išče primeren prostor. Lahko gre za zapuščen poslovni lokal, nekdanje pisarne, opuščene proizvodne hale ali prazno petično stanovanje,... Prepoznavna lokacija, cca. 300 m2, netržna najemnina. - Veseli bomo informacij in kontaktov! PUNKT: Po dveh letih, z dvema zaposlitvama preko javnih del, z dvema lokacijama v upravljanju in z dvema sofinanciranima mednarodnima projektoma letos je užitek delati retrospektivo. 101

102 6. Skupnost: trdna in heterogena»coworking je najprej skupnost in šele nato prostor! Coworking kulturo se gradi od spodaj navzgor! je zagotovo ena izmed najbolj pogosto izgovorjenih misli ekipe Poligona. Proces vzpostavitve skupnosti je izredno zahteven, saj so specifike razvoja odvisne od osebnostnih značilnosti potencialnih coworkerjev, njihovih kariernih aspiracij in drugih potreb ter seveda dinamike znotraj skupnosti. Skupnost zahteva postopen razvoj. Le tako se namreč lahko zgradi trdna skupnost uporabnikov katere ključna valuta izmenjave je zaupanje. V RIIBI so tako pred odprtjem pripravili govorilne ure za vse, ki bi se radi podrobno spoznali s konceptom:»vabimo vas, da se oglasite v RIIBI na govorilnih urah, kjer vam bomo predstavili področja dela in možnosti sodelovanja. Vsem zainteresiranim morebitnim coworkerjem bomo z veseljem dali informacije o načinu dela in sobivanju v RIIBI. Na govorilne ure pa ste vabljeni tudi vsi tisti, ki vas zanima kaj RIIBA sploh je in kaj se bo v njej dogajalo. Prvi slovenski coworking dogodek 19. januarja 2012, jelly, je Slovenia Coworking iniciativa najavila kot: A prideš na Jelly? Jellyi so sproščeni delavni dogodki, ki so vzklili v San Franciscu leta JellyWeek2012 ni festival predavanj o coworkingu, ampak sodelavna izkušnja. Ideja JellyWeeka v Ljubljani je ustvarjalcem ponuditi prostor, zbirališče v katerem lahko za en dan (19.1. od 10 ih do 17ih) samostojno delate in obenem sodelate z drugimi nadarjenimi posamezniki. To ustvarja spontane in koristne delovne sinergije med udeleženci. Obvezna oprema Jelly dogodkov je računalnik ali drugi delavni pripomočki ter prijazen namen. Na Jellyih pa je še posebej dobrodošlo in cenjeno spontano soustvarjanje programa, saj uradnega programa ni. Na prvi coworking dogodek v Sloveniji je tako prišlo prek 80 različnih profilov samostojnih ustvarjalcev. 102

103 Slika VI_23: Utrinek iz prvega slovenskega coworking dogodka v Kinu Šiška, januarja 2012 (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) Skupnosti se ves čas spreminjajo in nadgrajujejo, zrastejo in dozorijo ter spajajo. Tako je Poligon, poleg Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfuding iniciative ter ekipe Ljudi, soustvarila tudi prva generacija skupnosti Kreativne cone Šiška, ki je svoje stare prostore predala v upravljanje in uporabo mlajši ekipi:»večina ustvarjalcev KCŠ trenutno deluje pod okriljem Poligona, prvega slovenskega kreativnega centra. Ko se je Pop-up Dom #2 v Ljubljani zaključil, se je bilo tako idealnemu prostoru za ustvarjanje težko odreči. Zato smo podaljšali bivanje in začeli znova. Tu je zdaj naše središče; iz KCŠ je nastala še bolj pestra skupnost. Vstopili smo v novo obdobje. Ljudje bi radi poskrbeli, da dobrota ni sirota in da je standard vzpostavljen. Želim nam vse najboljše. (Kreativna cona Šiška) 103

104 Slika VI_24: Plakat, ki najavlja zabavo v Kreativni coni Šiška ob predaji prostora mlajši generaciji upravljalcev (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) Čeprav so coworking platforme različno segmentirane, pa je glavnina samozaposlenih profesionalcev delujočih na polju kreativnih industrij. Poudarja se profesionalna izmenjava med profili, ki na prvi pogled delujejo povsem na različnih poljih, saj tovrstno povezovanje omogoča transfer znanja med različnimi polji in omogoča priložnosti za inovacije:»v kreativni skupnosti PUNKT si prostore za razmišljanje, delo in ustvarjanje delijo ljudje iz različnih skupin, a s skupnimi interesi: komunikologi, oblikovalci, arhitekti, umetniki, športniki, avtomehaniki, hišniki, logistiki, računovodje, inšpektorji, trgovci, plesalci, razvijalci, gostinci, fotografi, snemalci, električarji, režiserji, podjetniki, poeti, filozofi, glasbeniki, ekonomisti, scenaristi, pesniki, mladinski delavci, kolesarji, multimedijski ustvarjalci, programerji, gledališčniki, ljubitelji narave, serviserji, doktorji 104

105 znanosti, aktivisti, starši, srednješolci, brezposelni in študenti, Različnost, ki bogati in nedvomno vodi v premike. (PUNKT) Slika VI_25: Pisana druščina zasavskih coworkerjev (vir: Facebook stran PUNKT) Tovrstno sodelo pa prinaša multiple učinke, kot npr. povečano motivacijo za opravljanje lastnih delovnih nalog in spoznavanje nadarjenih posameznikov iz lokalne skupnosti:»takšni dogodki se mi zdijo super za spoznavanje ljudi, ki delajo kaj podobnega kot jaz. Tako lahko delim svoje ideje, koga prosim za pomoč ali mnenje. Če si svobodnjak in večino časa delaš doma, včasih že sprememba delovnega okolja in stik s kreativnimi ljudmi pozitivno vplivata na kreativni proces. Mirno je in ljudje so obzirni drug do drugega. Ta 'pisarna' je dovolj velika, da ne glede na to, kaj delaš, ne motiš nikogar«. (Slovenia Coworking) 105

106 Slika VI_26: Coworka se tudi v tretjem življenjskem obdobju (vir: Facebook stran Coworking Zasavje) 106

107 Tabela VI_12: Podroben vpogled v dinamiko nastajanja in delovanja skupnosti izbranih primerov dobrih praks slovenskih coworking platform SKUPNOST 1. PROCES VZPOSTAVITVE Informiranje Postopen razvoj skupnosti RIIBA: Vabimo vas, da se oglasite v RIIBI na govorilnih urah, kjer vam bomo predstavili področja dela in možnosti sodelovanja. Vsem zainteresiranim morebitnim coworkerjem bomo z veseljem dali informacije o načinu dela in sobivanju v RIIBI. Na govorilne ure pa ste vabljeni tudi vsi tisti, ki vas zanima kaj RIIBA sploh je in kaj se bo v njej dogajalo. Poligon: : informativni dan je zaradi čiščenja prostora premaknjen iz torka na sredo, četrtek in petek. Hvala za razumevanje, imamo še začetne logistične pripetije:) SI_CW: A prideš na Jelly?Jellyi so sproščeni delavni dogodki, ki so vzklili v San Franciscu leta JellyWeek2012 ni festival predavanj o coworkingu, ampak sodelavna izkušnja. Ideja JellyWeeka v Ljubljani je ustvarjalcem ponuditi prostor, zbirališče v katerem lahko za en dan (19.1. od 10 ih do 17ih) samostojno delate in obenem sodelate z drugimi nadarjenimi posamezniki. To ustvarja spontane in koristne delovne sinergije med udeleženci. Obvezna oprema Jelly dogodkov je računalnik ali drugi delavni pripomočki ter prijazen namen. Na Jellyih pa je še posebej dobrodošlo in cenjeno spontano soustvarjanje programa, saj uradnega programa ni. Na Jelly delovni dan ste vabljeni različni samozaposleni profesionalci in drugi zainteresirani ustvarjalci: oblikovalci, programerji, pisci, misleci, web načrtovalci, raziskovalci, vodje projektov, fotografi, arhitekti, prevajalci, umetniki, Pa tudi posamezniki iz podjetij, ki delujejo v kreativnih industrijah.udeležba na Jellyu je brezplačna. SI_CW: Dragi podporniki 1. coworking dogodka! Hvala vam za super dan in predvsem cenimo, da ste res delali in ne samo opazovali! Se vidimo kmalu in vabljeni vsi ostali, ki tokrat niste uspeli prit! Aurora: Za zdaj je odziv soliden, so dnevi, ko ne pride nihče, včasih pa tudi več kot deset. Poligon: Čeprav velja, da običajno coworking prostori prvega pol leta samevajo, pa ima Poligon dobra tri meseca po odprtju že več kot 50 stalnih in med 20 do 30 občasnih uporabnikov oz.»prebivalcev«, ki sodelajo v dveh večjih odprtih prostorih in sedmih pisarnah. Poligon: Število prebivalcev Poligona, ki stalno ali občasno potrebujejo ustvarjalno delovno okolje, vzpodbudno raste. Predvsem nas veseli, da imamo vedno bolj heterogene prebivalce, torej poleg začetne skupnosti oblikovalcev, programerjev in arhitektov, sodela vedno več različnih profilov samozaposlenih in tudi zaposlenih, ki jim kdaj pa kdaj ustreza zamenjati delovno okolje. KCŠ: Z junijem iščemo dva nova najemnika miz v studiu Kreativna cona Šiška. Najem je možen za tri mesece ali pa za daljše časovno obdobje. Skupaj s stroški najem stane 50 oz. 60 EUR. KCŠ: Za nami je še en uspešen KCŠ coworking. Vstopnina: 5 EUR, kava, rogljički in opoldanska juha zastonj! Na voljo je še nekaj mest. Še posebej bomo veseli študentov ki si želijo feedback na svoje delo. Hvala Neži za odlično juho in Renati za sladoled! Februarja coworkinga ne bo, upam pa, da se vidimo marca PUNKT: Danes smo se preselili pred Rudarski dom. Pridite v coworking kotiček na ZON festival! PUNKT: Predstavljamo vam Francija, ki se je v zgodovino Zasavja vpisal kot prvi kouorker z ulice. Po profesiji je umetnostni zgodovinar, prihaja iz Šoštanja in je prvi človek, ki je vstopil v naš prostor za sodelo in dejal: "Zdravo, jaz sem prišel delati." Njegova žena je šla obiskati prijateljico v Zagorje, on pa je tačas izkoristil za delo v našem coworking prostoru. Dogodek ocenjujemo kot prelomni in ga jemljemo kot znanilca organskega razvoja naše vizije. SI_CW: Od prvih coworking začetkov v Kino Šiška Centre for Urban Culture pred 3 leti, do številnih uspešnih zgodb v letu Včeraj na terenu in v studiu v oddaji Epilog. Poligon: Jutri odprta sreda, kar pomeni, da lahko pridete mal brezplačno sodelat k nam. Ne vemo kaj točno se dogaja, ampak v ponovoletnem tednu vas prihaja dnevno delat toliko kot še nikoli doslej. Predolge počitnice mogoče, preveč delovnega zanosa? 107

108 Zvestoba uporabnikov Selitev skupnosti v nove prostore, povezovanje z drugimi skupnostmi 2. PROFILI UPORABNIKOV Podjetniški segment IKT Ni določene ciljne skupine, le želja po ustvarjanju: - mlajši - starejši - profili iz polja kreativnih industrij Mednarodna skupnost Heterogena skupnost za uspešne projekte SI_CW: Na coworking dogodkih v Kinu Šiška lahko zasledimo ljudi vseh profilov, zlasti pa kreativce. Včasih jih pride več, včasih manj. Skoraj nihče pa ne pride le enkrat. KCŠ: Večina ustvarjalcev KCŠ trenutno deluje pod okriljem Poligona, prvega slovenskega kreativnega centra. Ko se je Pop-up Dom #2 v Ljubljani zaključil, se je bilo tako idealnemu prostoru za ustvarjanje težko odreči. Zato smo podaljšali bivanje in začeli znova. Tu je zdaj naše središče; iz KCŠ je nastala še bolj pestra skupnost. Vstopili smo v novo obdobje. Ljudje bi radi poskrbeli, da dobrota ni sirota in da je standard vzpostavljen. Želim nam vse najboljše. Aurora: Večinoma se v Aurori srečujejo podjetniki in mladi, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami. Aurora: Večinoma se v Aurori srečujejo podjetniki in mladi, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami. RIIBA: K nam so vabljeni vsi: otroci, mladi in manj mladi. Nismo usmerjeni le na določeno ciljno skupino, ampak vabimo širšo populacijo. Aurora: Večinoma se v Aurori srečujejo podjetniki in mladi, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami. PUNKT: Kar pa najbolj želimo pa je prodobivati, učiti in spoznavati dijake v Zasavju, ker to nam je najbolj pomembno saj tako vidimo potencial regije, da se mladi iz regije ne bodo izseljevali, kar se dogaja zadnjih 20 let pospešeno. Ti greš študirat nekam, se ne boš več vrnil v regijo, ker se nimaš zakaj in prepričani smo, da nek ta prostor lahko igra to vlogo, da prepriča človeka, da se bo po študiju vrnil nazaj in s tem novim znanjem tu deloval. KCŠ: Kreativna cona Šiška je prostor na Celovški cesti 50, kjer delujejo mladi ustvarjalci iz različnih področij industrijski in grafični oblikovalci, fotografi in ilustratorji, programerji, arhitekti, novinarji in ekonomisti. Delujejo posamezno ali pa sodelujejo na projektih, na način, kot si ga mladi, na začetku svojih poklicnih poti lahko le želijo Poligon: Ker so mladi prihodnost! Pogumni kreativni podjetni SI_CW: danes so bile z nami čisto posebne coworkerke! študentke univerze za 3.življenjsko obdobje! zanimive in radovedne dame! super je bilo! :))) KCŠ: ROMPOM: Andraž Tarman, Gašper Premože, Jurij Lozić, Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Marko Orel, Metka Pinezić, The Miha Artnak / ZEK, MUSLAUF, kolesarsko kulturno društvo, Nataša Košmerl, fotografinja, Grega Lož, illustrator, Nina Mršnik, produktna oblikovalka, Mina Arko, Biba Košmerl, Gaja Mežnarić Osole, Aljaž Vindiš, Rina Barbarič; samostojni grafični oblikovalci, Studio Oblique: Anja Radovič, Katarina in Kati, Teater Ponorelii: Damir Rankovič, Gea Erjavec, Taja in Alenka: predstave, kostumaogafija in scenografija, Živa Božičnik Rebec, konceptualna umetnica, Mia Ventin: modna oblikovalka, Bor Pungerčič: Arhitekt KCŠ: Kreativna cona Šiška trenutno nudi zatočišče sedemnajstim slovenskim kreativcem, ki se udejstvujejo na različnih področjih vse od programiranja spletnih vsebin, industrijskega oblikovanja do vizualnega komuniciranja. Poligon: Pisana druščina prebivalcev Poligona razvija najrazličnejše zanimive projekte na področju industrijskega, grafičnega in storitvenega oblikovanja, programiranja, kreativnega pisanja in PR-ja, znamčenja, fotografije, videa, turizma, socialnega podjetništva, družbenega aktivizma, kulinarike, sodobnega plesa in drugih zvrsti umetniškega ustvarjanja ter raziskovanja alternativnih ekonomskih konceptov. SI_CW: Na coworking dogodkih v Kinu Šiška lahko zasledimo ljudi vseh profilov, zlasti pa kreativce. Poligon: Ta mesec v Poligonu gostimo 80 samozaposlenih različnih profilov iz 15 držav, ki v programu Remote Year 12 mesecev potujejo po svetu in vsak mesec delajo v drugem mestu. KCŠ: Freelancerji, posamezniki, skupine V KCŠ si želimo čimbolj raznolike uporabnike, saj verjamemo v medsebojno sodelovanje ljudi iz različnih področji. PUNKT: Ustvarjalna skupnost PUNKT je samonikla organizacija, ki povezuje multidisciplinarne posameznike in skupine v regiji, domovini in svetu. PUNKT: V kreativni skupnosti PUNKT si prostore za razmišljanje, delo in ustvarjanje delijo ljudje iz različnih skupin, a s skupnimi interesi: komunikologi, oblikovalci, arhitekti, umetniki, športniki, avtomehaniki, hišniki, logistiki, računovodje, inšpektorji, trgovci, plesalci, razvijalci, gostinci, fotografi, snemalci, električarji, režiserji, podjetniki, poeti, filozofi, glasbeniki, ekonomisti, scenaristi, pesniki, mladinski delavci, kolesarji, multimedijski ustvarjalci, programerji, gledališčniki, ljubitelji narave, serviserji, doktorji znanosti, aktivisti, starši, srednješolci, brezposelni in 108

109 3. VTISI SKUPNOSTI študenti, Različnost, ki bogati in nedvomno vodi v premike. SI_CW: Namen dogodka je, da se»ljudje med sabo povezujejo, si delijo znanje, si pomagajo, izmenjujejo izkušnje, skupaj ustvarjajo ali celo delajo na različnih projektih. Edino pravilo coworkinga je, da človek dela. Ne določamo vsebine posameznikovega dela, zato je pravzaprav vseeno, s čim se ukvarja človek, ki se dogodka udeleži,«si_cw: V enem dnevu je v pisarnah te vrste mogoče spoznati oblikovalce, arhitekte, pisce, programerje, ekonomiste, pa tudi pravnike, slikarje in profesorje - toliko različnih profilov v istem prostoru! Pravzaprav je čar tudi v tem, da nikoli ne veš, kdo se bo dogodka udeležil. Vsakič spoznavaš nove ljudi in se pogosto srečaš s posamezniki, katerih delo si doslej poznal le z interneta ali družabnih omrežij.«si_cw: Imamo najmlajšega udeleženca jellya! Osnovnošolec Nejko piše naloge! :) Motivacija Spoznavanje nadarjenih ljudi v lokalni skupnosti Napolnjeno Aurora: A v prvi vrsti Aurora ni pisarna, sem zahajamo, da se pogovorimo, izmenjamo ideje, dobimo miselne spodbude. SI_CW: David Lotrič se je coworkinga udeležil prvič.»zanimalo me je, kako poteka delo v odprtih pisarnah. Presenečen sem, da se res čuti močno delovno ozračje. 'So-delavci' te prav vzpodbujajo, da se tudi sam lotiš dela. Takšni dogodki se mi zdijo super za spoznavanje ljudi, ki delajo kaj podobnega kot jaz. Tako lahko delim svoje ideje, koga prosim za pomoč ali mnenje. Če si svobodnjak in večino časa delaš doma, včasih že sprememba delovnega okolja in stik s kreativnimi ljud-mi pozitivno vplivata na kreativni proces.«čeprav bi mnogi pomislili, da gre pri delu v veliki skupini le za klepet in neproduktivno preživljanje časa, David poudarja, da ni tako.»mirno je in ljudje so obzirni drug do drugega. Ta 'pisarna' je dovolj velika, da ne glede na to, kaj delaš, ne motiš nikogar.«riiba: Kaj se dogaja sedaj pa je, da ljudje pridejo in kar gravitirajo k nam, odkrili so neverjetno število Izolanov, ljudi iz obale, ki delajo neverjetno zanimive stvari, tako na nivoju, so uspešni, delajo tudi za tujino tujino, pa jih nihče ne pozna. Delajo v svoji sobi, stanovanju, a jih nihče ne pozna. Takšni prostori so pomembni prav zaradi tega, da postanejo neko mesto, kjer se združuje različne profile ljudi, kjer se te ljudje lahko družijo in se dejansko pokažejo. Res je to kot nekakšno zbirališče talentov. Ne vem če se ljudje sploh zavedajo koliko uspešnih posameznikov je iz Izole. Aurora: Opazil sem, da je pobuda navdihnila mnogo ljudi! Do sedaj sploh nisem vedel, da je v moji okolici toliko podjetnikov in zanimivih ter izkušenih ljudi. Odzivi so odlični, saj ljudje čutijo potrebo po povezovanju. Nihče ne mara biti sam za svojim računalnikom SI_CW: Ko se povzpnem v drugo nadstropje Centra urbane kulture Kino Šiška, je tam težko najti prazen sedež. Vsaj 40 ljudi tisto popoldne dela vsak za svojim prenosnim računalnikom. Nekateri so s slušalkami v ušesih zatopljeni v delo, spet drugi s kolegi razpravljajo o svojih delovnih projektih. 109

110 7. Dejavnosti Slovenski primeri dobre prakse so več kot le coworking platforme, kjer skupnost souporablja delovni prostor in se srečuje in spoznava v neformalnem vzdušju:»konec poletja sta minili dve leti, odkar smo organizirali prvi kreativni zajtrk na Zasavskem. Mesec kasneje mu je sledila prva kreativna večerja. Za njo se jih je v različnih časovnih presledkih zvrstilo še osem in letos v jeseni jih znova zaženemo. (PUNKT) Slika VI_27: Prekmurska Sexy malice je dogodek, ki v Aurori prek skupnega obedovanja združi različne podjetnike (vir: Facebook stran Aurora coworking) Značilen je fokus na predajanju veščin skupnosti izobraževanju na polju podjetništva, novih ekonomskih modelov (predvsem množičnega financiranja), kreativnih industrij, podjetništva z visokimi družbenimi učinki in drugih znanj, ki jih samozaposleni profesionalci lahko implementirajo s ciljem kakovostnejšega izvajanja projektov:»tudi ta teden v Poligon vsako popoldne/večer dogodek! Danes crypto delavnice, jutri otvoritveni dogodek pogumnih, v sredo crypto party, v četrtek in petek pa konferenca in delavnica za inoviranje modelov za samozaposlene. Spet bo 1,2,3 konec tedna. (Poligon) 110

111 Slika VI_28: Program dogajanja v Poligonu v 10. tednu 2015 (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Večino programa soustvarja skupnost oziroma vsaj da pobudo, da se določeni dogodki uresničijo. Nekateri dogodki so usmerjeni predvsem na opolnomočenje članov skupnosti, da lahko s pomočjo novih znanj bolje izvajajo projekte:»kcš se je prebudil iz poletnega mirovanja in vam ponovno postrega s ciklom finih, predvsem pa produktivnih predavanj & delavnic! Pogodbe, samozaposlovanje v kulturi in podobne zadevščine, ki se dotikajo vaših cekinov...ako te zanima, pridi danes na KCŠ workshop (Kreativna cona Šiška). Slika VI_29: Najava aktualnega dogajanja v Kreativni coni Šiška (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) 111

112 Spet drugi dogodki so usmerjeni navzven, da pritegnejo širšo skupnost, ki sicer nima dnevnih sodelavnih potreb, ampak jih zanimajo obravnavane tematike, ki dajejo nova znanja in nove perspektive:»v ponedeljek, 8. 6., vas ob vabimo na okroglo mizo Izola mesto brez mladih?, kjer bomo razpravljali o razvojnih perspektivah s poudarkom na participaciji mladih, kot sta zadružno organiziranje in soupravljanje ter razvoj kulturnega in okolju prilagojenega turizma kot alternativi komercialnemu in luksuznemu turizmu. Slika VI_30: Predavatelj na»obveznih torkovih predavanjih«v RIIBI (vir: Facebook stran RIIBA) Večina dogodkov sicer poteka znotraj prostorov, določene vsebine pa se zato prestavijo v druge prostore ali celo na prosto. Tako je Kreativna cona Šiška prodajni projekt POP UP DOM mesec dni javnosti predstavljala v stanovanju na Kongresnem trgu:»pop-up Dom ni le stanovanje, prav tako ni le galerija ali le trgovina. Združuje vse tri koncepte v enem, da bi oblikovalske izdelke kar najbolj približal končnemu uporabniku kupcu, ki lahko tako preizkuša in vrednoti izdelke v njihovem realnem okolju. Podoben način izobraževanja javnosti o bivanjski kulturi sta v šestdesetih letih ubrala zakonca, arhitekta Marta in France Ivanšek, ki sta v prodajnem salonu Interier na Mestnem trgu uredila reprezentativni prostor tipičnega slovenskega stanovanja. (Kreativna cona Šiška) 112

113 Slika VI_31: Najodmevnešji projekt Kreativne cone Šiška, Pop Up Dom, se je predstavljal tudi na milanskem tednu oblikovanja (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) Slovenia Coworking iniciativa pa je s podporo različnih skupnosti in organizacij, ki se ukvarjajo z novimi ekonomskimi modeli, pripravila tri dneve souporabe, med katerimi sta bila dva na odprtem (Špica na Prulah in Park Tabor), eden pa zaradi slabega vremena v Kinu Šiška:»Majhne otroke vzgajamo, da morajo svoje stvari deliti. Pa vendar, ko odrastemo, imamo vse več stvari le zase. Zato je dan souporabe namenjen premisleku, koliko in kaj smo si pripravljeni medsebojno deliti. Gre za raziskovanje možnosti, ki jih souporaba ponuja, da nam pomaga izboljševati življenje. Souporaba postavlja sodelovalni individualizem pred tekmovalnost. Spodbuja odprto in sodelovalno kulturo, na katero smo že malce pozabili. Prinaša pa tudi povsem praktične koristi. V času, ko ima vse več ljudi vse manj virov za preživetje, je lahko souporaba različnih dobrin pametna rešitev, ki pomaga ohranjati kakovost življenja. (Slovenia Coworking) 113

114 Slika VI_32: Eden izmed letakov na 3. Dnevu souporabe v Parku Tabor, ki spodbuja udeležence, da si delijo tudi hrano (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) Poleg transfera znanja pa se na coworking platformah nudi tudi produkcijska podpora projektom njenim uporabnikom, različne izvedbene storitve pa se ponujajo tudi zunanjim ustvarjalcem, podjetjem in organizacijam:»v Riibi bo poleg dejavnosti od ideje do izvedbe, kjer bodo posamezniku nudili celotno izvedbo od razvoja do lansiranja produkta ali storitve, funkcioniral tudi razstavnoprodajni prostor, za katerega skrbi Nataša. Tukaj bodo lahko ustvarjalci iz Primorske predstavljali in prodajali svoja dela, ustanovitelji pa že načrtujejo povezovanja s čezmejnimi mesti. (RIIBA) Čeprav je glavnina ustvarjalcev iz polja kreativnih industrij, pa se je kmalu pokazalo, da je potrebno strniti tudi inženirske vrste in ponuditi storitve hitrega prototipiranja izdelkov in drugih aktivnosti, ki omogočajo podporo nemoteni produkciji: V maju je končno začel v popolnosti delovati tudi Poligon maker lab s 3D printerjem in drugo tehnično opremo, ki bo omogočala hitro prototipiranje industrijskim oblikovalcem in drugim ustvarjalcem za kakovostno materializacijo konceptov. Že dvakrat je doslej v Poligon maker labu več dni gostovala skupina Hacking Households, ki pod mentorstvom Tilna Sepiča in Jesseja Howarda pripravlja odprtokodni koncept nadgrajevanja in povezovanja gospodinjskih 114

115 aparatov, ki ga bodo predstavili na jesenskem odprtju BIO 50 v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. (Poligon) Slika VI_33: Ekipa Hekanje gospodinjskih aparatov iz BIO 50 je svoj projekt razvijala v Poligon Maker Labu (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Ključnega pomena pa so tudi skupnostni tržni projekti, med katerimi so nekateri prepoznavni ne le doma, ampak tudi v tujini: Rezultati vmes so bili bistveni in naslednje leto smo zopet stopili skupaj in postavili drugi Pop-up dom, tokrat v Tobačni. Danes kot blagovna znamka potuje po svetu v obliki razstave in avtorji počasi prodirajo na tuji trg. Vsa čast! (Kreativna cona Šiška). Spet drugi pa dobivajo razne nagrade in priznanja, kar nakazuje, da kreativna brbotanja znotraj coworking platform že prinašajo konkretne rezultate: V občini nas prepoznavajo kot neke idealiste, aktiviste, ki smo zakrivili tudi prvo oglaševalsko nagrado za kakršnikoli produkt v zgodovini človeštva s projektom Domfrca, praznik za nove čase, ki jo ustvarja zasavska skupnost 15 organizacij. Dobili smo glavno nagrado za cgp. Dali smo mu ime, vizualno podobo in tudi vsebino usmerjamo in komuniciramo. (PUNKT) 115

116 Slika VI_33: Naslovnica časopisa Finance, ki najavlja finaliste izbora Najpodjetniške ideje, med katerimi je ekipa Slovenia Coworking (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) Kljub temu, da coworking platforme niso sistematične pri beleženju njihove organske uporabe in obiska, pa imajo vsaj večje izmed njih zbrane vsaj osnovne statistike. Največji prostor izmed vseh obravnavanih, Poligon, je tako v prvem letu delovanja dosegel lepe rezultate:»v slabem letu delovanja so poleg 116

117 vzdrževanja središča pri delovnem življenju pripravili še 150 dogodkov s področja ustvarjalne industrije, socialnega podjetništva in kulture, teh pa se je po navedbah Poligona udeležilo ljudi. (Poligon) Slika VI_34: Letak, ki povzema dosežke Poligona v prvem letu delovanja (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) 117

118 Tabela VI_13: Nabor heterogenih vsebin, ki jih izbrani coworking primeri dobre prakse občasno ali redno izvajajo na svojih platformah DEJAVNOSTI 1. SPROŠČENO POVEZOVANJE Družabni kulinarični dogodki Aktivnosti za otroke Družabne igre Sproščanje Družbeno odgovorne okrogle mize Aurora: Lahko izpostavimo naš dogodek Sexy malica, ki je vsak teden, včasih nas je tudi do 15. Nas dogodek Seksi malica se vraca v novi, prenovljeni podobi z novo programsko zasnovo! Dogodek bo se naprej enkrat tedensko, vsako sredo med in 13. uro v Aurora Coworking! Verjamemo, da ste jo ze vsaj malo pogresali? Iscemo gostitelje - podjetnike, ki bodo pripravili okusne specialitete za do 10 gostov, obenem pa tudi ob koncu malice imeli moznost predstaviti svoje podjetje ostalim udelezencem. Cena predstavitve: 50 eur / podjetje, cena vkljucuje tudi letno network clanstvo Aurore Coworking. Dragi gostje, za vas je dogodek na Seksi malico se naprej brezplacen. Prijave bodo kot vedno mozne preko meetup povezave! PUNKT: Konec poletja sta minili dve leti, odkar smo organizirali prvi kreativni zajtrk na Zasavskem. Mesec kasneje mu je sledila prva kreativna večerja. Za njo se jih je v različnih časovnih presledkih zvrstilo še osem in letos v jeseni jih znova zaženemo. PUNKT: Izobraževalno-družabni dogodki se vedno znova izkažejo za super format. Odprti so za široko udeležbo, čeprav nam včasih očitajo, da informacije o naših dogodkih ne prispejo do ljudi, ki jih to zanima. Poligon: Za Poligon Prebivalce se načrtujejo tudi sproščeni in koristni dogodki prek celega leta, namenjeni medsebojnemu spoznavanju, brušenju idej in crkljanju želodčkov. RIIBA: Začenjamo namreč s kulinaričnimi dogodki, na katerih bodo svoje kreacije predstavljali odlični ustvarjalci.tokrat nas bo razvajal nihče drug kot NEJC RIŽNAR. Nejc Rižnar, nekoč oblikovalec in svobodnjak, danes vrhunski kuhar in prav tako svobodnjak. Ljubitelj estetike in drznih okusov, se po priporočilu prijateljev odloči, da bi iz domačih kulinaričnih večerov, kjer so smernice določale le nekatere pomembne kuharske bukve ter YouTube in podobni internet viri, iz tega nastalo nekaj več. RIIBA: organizirati poučna predavanja, predstavitve posameznikov, ki so že uspeli, organizirati delavnice za otroke in odrasle, ter med vikendi prirejati tudi matineje za najmlajše. RIIBA: Ponosno sporočamo, da se bo v soboto, 9. maja ob v RIIBI odvijalo svetovno prvenstvo v portretih iz PALAČINK! Sodelujejo lahko le otroci stari od 5 do 11 let, ki obožujejo ustvarjalno packarjenje, kreativno kuharjenje in palačinke. Staršem je strogo prepovedano poizkušanje palačink na skrivaj in oblizovanje prstov. Poligon: Tudi v prihajajoči sezoni bomo še naprej organizirali priljubljene večere družabnih iger. Aurora: Se zbiramo prijave za igranje druzabne, namizne igre Monopoly! Vabljeni podjetniki, da se nam pridruzite! Ta cetrtek ob uri v Aurora Coworking. Namenjen je druženju, zabavi, povezovanju in mreženju med podjetniki. Vabljeni podjetniki in lastniki podjetij! Vsak mesec bo v ospredju nova, drugačna namizna igra, zato nas spremljajte in se prijavite na dogodek, ko vas bo katera prepričala! Tokrat bo to Monopoly! SI_CW: CoRiding! ko mimoidoči obnemijo, avtomobili obstojijo in semaforji zgubijo funkcijo! hvala muslaufom za super vzpodbudo in organizacijo! še večkrat bi lahko takole okupirali ljubljano (kaj, kako? poglej video: ) PUNKT: Takole se razvajamo med delom. Še pol ure časa imate, da se oglasite na mega masažo! RIIBA: V ponedeljek, 8. 6., vas ob vabimo na okroglo mizo, kjer bomo razpravljali o razvojnih perspektivah s poudarkom na partcipaciji mladih, kot sta zadružno organiziranje in soupravljanje ter razvoj kulturnega in okolju prilagojenega turizma kot alternativi komercialnemu in luksuznemu turizmu. Na okrogli mizi bodo sodelovali: - Luka Mesec (IDS, vodja poslanske skupine ZL) - dr. Matej T. Vatovec (IDS, primorski poslanec ZL) - Petra Božič (vodja programa Art Kina Odeon) Izola se je v 20. stoletju in intenzivneje po drugi svetovni vojni razvila kot industrijsko mesto, predvsem na področju ribjepredelovalne in prehrambene industrije, ladjedelništva ter gradbeništva. S tranzicijskimi procesi po osamosvojitvi Slovenije je večja industrija zamrla, ribištvo pa je zaradi novih morskih meja izgubilo velik del nekdanjega lovnega območja: tako se v 118

119 gospodarskem smislu ohranjajo le nekatera mala podjetja in obrtniki, ki pa si v globalni kapitalistični dirki proti dnu z nenehnim nižanjem stroškov in maksimiziranjem profitov komajda zagotavljajo osnovno preživetje. Mesto se sooča z vsemi značilnostmi tranzicije, izstopa povečana brezposelnost, še toliko večja med mladimi, ki jim je kljub izobrazbi odvzema prihodnost; ter odsotnost krovnih strategij, s katerimi bi se lahko lokalna in državna oblast soočili s težavami. 2. UMETNIŠKO KULTURNE AKTIVNOSTI Kulturni dogodki Glasbeno vizualni dogodki in performansi Razstave Ustvarjanje Poligon: Čez slab mesec pa bo Poligon za teden gostil BIOTOP, katerega letošnja tema so»podatki za družbene spremembe«. Sklop jesenskih dogodkov z družbeno noto v Poligonu zaključuje predavanje oblikovalca Jorgeja Moite in razstava njegovih torbic La.Ga, ki jih proizvajajo zapornice in katerim vedno drugačno zunanjo podobo vdahnejo gostujoči oblikovalci. SI_CW: včerajšnji Sedi,5! o Stripolisu ali debata o zamislih kako strip spravit med ljudi. hvala Janko in Izar, super zanimiva sogovornika sta bila! Poligon: Veselimo se današnje projekcije Zelena Utopija / Utopia in Green ob 19ih! Prinesite s seboj tudi kanglice, semena, vile,... da lahko takoj zrahljamo kakšen košček zemlje okrog Tobačne Poligon: Smo odprta platforma za najrazličnejše ustvarjalce - to je naše osnovno poslanstvo. Veseli smo, da smo z novim letom začeli projekt umetniških rezidenc. Prva je dobila prostor čarobna Meta Wraber aka Metamundus. In sicer pripravlja dela za njeno samostojno razstavo, ki bo v sredini februarja v Kino Šiška Centre for Urban Culture. Meti, veseli smo, da si nam poživela backstage galerijski prostor in komaj čakamo, da vidimo kaj vse boš ustvarila! RIIBA: Fenakistoskop je bila prva naprava za prikazovanje animacije. Iluzija gibanja je bila dosežena z uporabo zaporednih sličic na vrtečem se disku. Na originalnih fenakistoskopskih ploščah so bile izrezane špranje, predvajati pa jih je bilo možno le z uporabo ogledala. Phenakistomixer dosega podoben efekt z natančno sinhronizacijo vrtenja plošče z zaslonko kamere in s tem postane vizualno performativno orodje. Avtorja sta originalno idejo nadrgradila še z natančno ročno teksturno risbo na transparentni foliji, ki jih je mogoče nalagati v več nivojih. RIIBA: Valovanja je dogodek, na katerem ljubitelji elektronske glasbe predstavijo lastne pristope do ustvarjanja in inštrumente, ki jim to omogočajo. Valovali bomo ob četrtkih vsak drugi teden. RIIBA: V četrtek bomo v RIIBI imeli srečo, saj bomo na odru ujeli Blaža Gracarja, 22-letnega producenta elektronske glasbe iz Izole, ki je pred pol leta izdal EP s preprostim naslovom b. Z odličnim bobnarjem Simonom Intiharjem nam bosta tresla tla pod nogami in predstavila evforičen in dinamičen živi nastop. Poligon: Lepo vabljeni na današnji Sannin perfomans v naši galeriji. Izredno zanimivo, ponovitve ne bo, tako da pridi malce pred 8, ker začnemo točno ob 8ih Po uspešni razstavi četrte edicije Shirtinga načrtujemo drugi dogodek v sklopu alternativnih modnih dogodkov, ki problematizirajo klasičen "mainstreamovski" odnos do mode in njenih uporabnikov. RIIBA: RIIBA išče fotografe, ilustratorje, slikarje, oblikovalce in ostale ustvarjalce iz Izole, ki bi radi svoja dela pokazali širši javnosti. Poligon: Lepo vabljeni na petkovo otvoritev razstave La.Ga torbic v okviru spremljevalnega programa # BIO50 :ZDAJ! La.Ga so torbice, ki jih proizvajajo zapornice, vedno drugačno zunanjo podobo pa jim vdahnejo gostujoči oblikovalci. Idejni vodja projekta je Jorge Motia, ki bo ob otvoritvi razstave spregovoril tudi o razvoju La.Ga zgodbe. Dogodek je del spremljevalnega programa BIO 50: ZDAJ. RIIBA: Drage moje Riibice, poletje je tu in čas je, da si nadenete najlepši nakit ever! Takega, ki si ga boste same izdelale;) RIIBA: V soboto dopoldne vabimo v RIIBO vse male velike kreativce na ustvarjalno delavnico s Tino, kjer bomo izdelovali pustne maske. PUNKT: Pri nas so dijaki ekonomske srednje šole na ustvarjalni delavnici! 119

120 3. SPODBUJANJE INOVATIVNEGA PODJETNIŠTVA Učenje principov novih ekonomij Podjetniška predavanja, delavnice in konference SI_CW: Prvi dan souporabe je potekal na ljubljanski Špici in h coworkingu privabil organizacije, institucije ter posameznike. V senci senčnikov so si izmenjevali ideje, znanje, stvari, pa tudi veščine, čas, storitve in druge dobrine. Da bi se med seboj še bolj povezali in si pomagali. Prvi slovenski dan souporabe, ki je postal prvi junij, je potekal na ljubljanski Špici in h coworkingu privabil številne organizacije, institucije ter posameznike. Čeprav je datum manj pomemben kot samo dejstvo, da tak dan lahko koristi ljudem, da se spomnijo, kaj vse lahko naredijo drug za drugega ali drug z drugim, sta začetnika slovenske pobude coworkinga Eva Perčič in Luka Piškorič prepričana, da je prvi junij primeren, ker»že malce diši po poletju in gre hitro v uho«. Odprta platforma sodelovanja, ki jo je Coworking iniciativa organizirala pod okriljem CoFestivala, je zasnovana z namenom, da povezuje ustvarjalce s področja umetnosti, kreativnih industrij in socialnega podjetništva na povsem preprost način - tako, da si en dan delijo delovni prostor ter se medsebojno povezujejo na delavnicah, predavanjih, v debatah in pri različnih drugih dejavnostih.»majhne otroke vzgajamo, da morajo svoje stvari deliti. Pa vendar, ko odrastemo, imamo vse več stvari le zase. Zato je dan souporabe namenjen premisleku, koliko in kaj smo si pripravljeni medsebojno deliti. Gre za raziskovanje možnosti, ki jih souporaba ponuja, da nam pomaga izboljševati življenje. Souporaba postavlja sodelovalni individualizem pred tekmovalnost. Spodbuja odprto in sodelovalno kulturo, na katero smo že malce pozabili. Prinaša pa tudi povsem praktične koristi. V času, ko ima vse več ljudi vse manj virov za preživetje, je lahko souporaba različnih dobrin pametna rešitev, ki pomaga ohranjati kakovost življenja,«je o cilju dogodka povedala Eva Perči. K projektu so se pridružili različni projekti oziroma prakse souporabe. Soustvarjalci dneva souporabe so tako prva slovenska skupnost za souporabo avtomobilov PosodiAvto, odprto brezžično omrežje Slovenije Wlan Slovenia, projekt Knjigobežnice, Zavod za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij Socialni inkubator, Zadruga Dobrote in Tovarna dela, Mula vrečke, Sončeve pozitivke in številni drugi posamezniki in skupine. Da bo dogodek na Špici na ljubljanskih Prulah, pa so se organizatorji odločili iz preprostega razloga.»odprt prostor je ena ključnih paradigem souporabe - odprt prostor, da sodeluješ, si deliš, izmenjaš, vzameš in ponudiš. Odprt prostor tudi ni izključujoč - je odprta učilnica za načrtne ali povsem naključne udeležence - sodelavce,«sta še pojasnila glavna organizatorja. SI_CW: 1. junija 2013 v KINU ŠIŠKA že naslednji, drugi, dan souporabe (sharing day). Dan namenjen vsem, ki delujejo na področju sharing ekonomij ali kakorkoli drugače delujejo k večanju sodelovanja, souporabe in deljenja med ljudmi. Deljenje se začne pri hrani, kot osnovni človeški potrebi. Predlagamo skupno kosilo ob 14ih, kjer vsak prinese nekaj za pojest in popit (pribora nimamo, tako, da mora vsak prinesti h hrani/pijači še vso potrebno opremo). SI_CW: Naslednji torek 2.projekt na "Sedi,5": Posodi Avto! Lev Piautzer bo spregovoril o ideji, viziji, načinu delovanja in tudi izzivih car sharinga v Sloveniji. Zanimivo! Poligon: Ne le, da boste lahko odslej pri nas lahko plačevali tudi z Bitcoini, jutri jih boste lahko tudi kupili na avtomatu! # Cointalk Aurora: Vabimo vas, da se nam pridružite na dogodku: Vitko inoviranje in spoznavanje strank! Predavatelj bo Matej Golob, soustanovitelj in partner podjetja 30Lean, z dolgoletnimi izkušnjami treh kratic IBM, MBA in TED, ki mu dajejo edinstveno pozicijo v STARTUP sceni, kjer deluje kot svetovalec in mentor ter skrbi, da ekipe res delajo prave stvari. Aurora: program Business Independenshift, ki bo udeležence popeljal na preobrazbeno poslovno doživetje. Aurora verjame, da je naučiti se učiti ključnega pomena. To omogočamo z dejanji in refleksijo, ki ju po potrebi nato obogatimo z ustreznim teoretičnim znanjem. V vas hočemo zbuditi podjetnika in vam priskrbeti orodja, da bo vaše podjetje postalo unikatno. Vabimo vse, ki že vodijo podjetje oziroma imajo idejo in načrt za uresničitev le-te. Poligon: Med zanimivejšimi dogodki, ki periodično potekajo v Poligonu, je še Fear&Fail meetup, ki prek predavanj demistificira neuspehe startup podjetnikov. Poligon: Med njimi se posebej veselimo ponovne aktivacije modula Sedi 5!, namenjenega razvoju inovativnih poslovnih in družbeno koristnih konceptov, katerega izvajanje smo v Poligonu začasno odložili, v Kinu Šiška pa smo ga v okviru»coworkingov«organizirali prek štiridesetkrat. 120

121 Širjenje znanj s področja množičnega financiranja RIIBA: organizirati poučna predavanja, predstavitve posameznikov, ki so že uspeli. SI_CW: Na Start-up dnevu lahko preverite, če ste iz pravega testa za podjetnika. Mlade, ki jih vleče v podjetništvo, iniciativa Slovenia Coworking in Kino Šiška iz Ljubljane v četrtek, 29. novembra, vabita na Start-Up dan. S tem izobraževalno - družabnim dogodkom želijo po besedah Eve Perčič iz Slovenia Coworking povezati mlade podjetnike (start-up) in s primeri dobre prakse ter nasveti mlade opogumiti, da se preizkusijo kot podjetniki. Start-up dan so razdelili v tri vsebinske sklope. Od jutra bo trajal Start-up coworking, ko bodo mladi lahko delali na svojih projektih ali se vključili v projekte drugih. Od predavanj do predstavitve start-upov Popoldne bo sledil Start-up maraton s predavanji in delavnicami. Med drugim bo Niko Klanšek opisal, kako je Newyorčane navdušil za nakup električnih koles FlyKly. Kako zbrati denar za vstop na trg s crowdfundingom ali množičnim donatorstvom, bo iz svoje izkušnje razkril Uroš Čadež, o čigar izkušnji smo že pisali v članku Za zagon proizvodnje zbirajo denar na spletni strani Kickstarter. Andraž Tori iz Zemante bo predstavil Slovensko hišo v Silicijevi dolini. Jugoslav Petković, soustanovitelj spletne trgovine mimovrste in mentor mladih podjetnikov, pa bo usmerjal start-upe pri predstavitvi svojih idej. Zatem napovedujejo slovensko premiero islandskega filma The StartUp Kids, po filmu pa še prednovoletni StartUp Žur. RIIBA: Gašper Čehovin, direktor Ibzoot-a in solastnik Parsek-a ter podjetnik z izkušnjami pri vodenju ekipe s korporativno kulturo, bo 22. aprila ob predstavil svojo poslovno pot. Stavi na kreativnost in inoviranje s pomočjo agilnih metod. Povrhu je še vinar in preizkusili boste lahko, če mu tudi to gre dobro od rok. KCŠ: KCŠ se je prebudil iz poletnega mirovanja in vam ponovno postrega s ciklom finih, predvsem pa produktivnih predavanj & delavnic! Pogodbe, samozaposlovanje v kulturi in podobne zadevščine, ki se dotikajo vaših cekinov...ako te zanima, pridi danes na KCŠ workshop SI_CW: Danes že v akciji, naslednji teden pa nekaj res koristnega: Crowdfunding delavnica za vse, ki bi se želeli naučiti trikov uspešnega crowdfundinga projektov. Poligon: Že vse od odprtja v Poligonu deluje Crowdfunding Laba iniciative Slovenia Crowdfunding, ki je zaslužna za udomačitev koncepta množičnega financiranja v Sloveniji, do danes pa je pomagala slovenskim ustvarjalcem zbrati že skoraj dva milijona ameriških dolarjev. Namen Crowdfunding Laba je najrazličnejše inovatorje opremiti z znanji in veščinami, ki so ključna za kakovostno izvedbo crowdfunding kampanje. Poligon: V sredo 11. marca 2015 smo v okviru pogovorov Crowdfunding.si organizirali debato s podpredsednikom uprave Indiegogo Sinohe Terrerom. Sinohe Terrero je izkušnje na področju financ, poslovnega poročanja in spletne prodaje najprej nabiral na Etsy, eni najbolj priljubljenih spletnih trgovin vsestranskih rokodelcev. Leta 2013 pa se je v želji po novih znanjih pridružil Indigogo ekipi. Pogovor, ki je potekal na daljavo, vodil ga je soustanovitelj Crowdfunding.si, Luka Piškorič. Za razliko od preteklih pogovorov z ustvarjalci kampanj, je bila ta debata bolj kot na analizo posameznih projektov, usmerjena na različne vidike delovanja in upravljanja platforme množičnega financiranja. RIIBA: Za coworkerje bodo morda najbolj zanimiva predavanja s področja množičnega financiranja in platform, kot so Kickstarter in Indiegogo. KCŠ: Sodelovanje se je začelo obrestovati, sledilo je obdobje množičnega financiranja. KCŠ, Muslauf in ZEK v enem Jurij Lozić Lozke je razvil zložljiv blatnik in ga predstavil svetu. Po uspešni kampanji ga je preko spleta uspel prodajati kot Musguard. Danes mu to predstavlja poglavitni posel. Medsebojno sodelovanje pa nas je pripeljalo tudi do mladih podjetnikov in garažnih bendov, ki so razumeli dodano vrednost in se ukvarjali z odgovori na potrebe ciljnih skupin. Razvila se je platforma Crowdfunding.si in skupnost se je začela izobraževati o množičnem financiranju. Predavanja so večkrat potekala tudi v KCŠ. Poligon: Poleg regionalne konference smo v aprilu na mini dogodku za prijatelje in podpornike lansirali še dve novi, danes na Kickstarterju že uspešno zaključeni kampanji. Prva je namizna igra»tracker: A postnuclear disaster«bratov Žiga in Tima Berceta, ki je zbrala 12,404 ameriških dolarjev, druga pa prvi na Kickstarterju uspešno sofinanciran kratki slovenski film»kresnik: The Lore of Fire«, Davida Sipoša in Tima Žibrata, ki je zbral 10,023 ameriških dolarjev. Poligon: Med njimi se posebej veselimo ponovne aktivacije modula Sedi 5!, namenjenega razvoju inovativnih poslovnih in družbeno koristnih konceptov, katerega izvajanje smo v Poligonu začasno odložili, v Kinu Šiška pa smo ga v okviru»coworkingov«organizirali prek štiridesetkrat. 121

122 Storitveno oblikovanje Predavanja in delavnice s področja kreativnih industrij KCŠ: V zadnjem letu množično financiranje v Sloveniji postaja vse bolj aktualno. Skoraj ne mine mesec, ko ne bi na Kickstarterju ali na še kateri drugi platformi zbirali denar tudi slovenski projekti. Vsekakor pa je v maju mesecu prvič, da sta obenem na Kickstarterju kar dva slovenska projekta iz coworking skupnosti, mesec kasneje pa je sledil še uspešnejši projekt, ki je uspel zbrati četrtino milijona ameriških dolarjev. Med poletnimi meseci se je zvrstilo še nekaj kampanj, predvsem preko evropske crowdfunding platforme Indiegogo, ki pa so bile žal neuspešne. Kaj naredi crowdfunding kampanjo uspešno in kako slediti trendom mikrofinanciranja? Kakšna je vloga novih ekonomij pri financiranju produktov samostojno delujočih kreativcev? Poligon: Danes ob 18ih! Od surfanja na Kanarcih, do zbiranja podpore Nepalu, do sanj o vzpostavitvi B&B na Floridi ali nomadskega coworkinga v San Franciscu... To so le eni izmed aktualnih projektov na edini globalni platformi za množično financiranje, ki sta jo naredila Slovenca - Anuška Cerovšek Beltram in Blaž Jemec, izkušena profesionalna potovalca, saj med drugim že 15 let pišeta uspešno poslovno zgodbo STA potovanj. Lepo vabljeni na dogodek! SI_CW: 21. junija Ana Osredkar, Mitja Mavsar, Danijel Denial Kurinčič in Damjan Obal, skupaj z Slovenia Coworking, TEDxLjubljana in UX Slovenija vabimo na celodnevni dogodek "Državljanova izkušnja". Kakšni so neizkoriščeni potenciali državnih storitev? Poligon: Spet se bo jamalo, tokrat med tednom in na temo izboljševanja javnih storitev. RIIBA: Vendar bodo v RIIBI organizirana tudi predavanja in delavnice z najrazličnejših področij. Tu govorimo o širši kreativni sferi (glasba, oblikovanje, arhitektura, vizualne inštalacije, unikatni izdelki, film, kulinarika..). PUNKT: neformalno izobraževanje za kreativne industrije. RIIBA: Na drugih Obveznih predavanjih smo gostili industrijskega oblikovalca Matijo Milkoviča Biloslava, ki je oblikoval stojalo/brezžični polnilec za pametne naprave Swich. Za stojalo so na kickstarterju skraudfaundali dobrih dolarjev. Kaj crowdfunding oziroma množično financiranje sploh je in kakšne so možnosti za razvoj tovrstnega financiranja v Sloveniji, pa sta predstavila Anže Kokot in Marina Markežič iz zavoda ZMAG. RIIBA: RIIBA bo v sodelovanju z Društvom moderatorjev Slovenije v torek gostila Proaktivno kavarno - prostor za kreativne in k akciji naravnane pogovore. Udeleženci so vabljeni, da s seboj prinesejo iniciative, projekte, ideje, vprašanja ali karkoli drugega, za kar čutijo, da jih nagovarja ter potrebujejo pomoč pri manifestaciji tega v svetu. Intelektualna lastnina Različni IT dogodki Dogodki za mlade Poligon: Nenazadnje se Poligon zaveda pomembnosti problematike intelektualne lastnine na polju kreativnih ekonomij in je zato partnersko povezan z Inštitutom za intelektualno lastnino dr. Maje Bogataj Jančič. V maju smo organizacijsko podprli projekt Piratske stranke, ki je organizirala posvet na temo predloga reform avtorskega prava. Poligon: Z mesecem majem pa se pričenjajo tudi redna mesečna srečanja skupnosti razvijalcev vprogramskem jeziku Ruby. Poligon: Po uspešni izvedbi prvega Cryptoparty Slovenija in seta delavnic za najbolj zainteresirane, je čas za pogled naprej. Kam in kako zapeljati to gibanje, ki je odraz izzivov spletne komunikacije, vedno večjega zavedanja uporabnikov o lastni spletni zasebnosti in vedno večjemu številu posegov v spletno komunikacijo s strani podjetij, držav in tretjih oseb? Poligon: Tiskovna konferenca Koalicije proti tajnim sporazumom. POligon: Tudi ta teden v Poligon vsako popoldne/večer dogodek! Danes crypto delavnice, jutri otvoritveni dogodek pogumnih, v sredo crypto party, v četrtek in petek pa konferenca in delavnica za inoviranje modelov za samozaposlene. Spet bo 1,2,3 konec tedna Poligon: Ker je pomembno, da Poligon skrbi tudi za osveščanje mlajših generacij, smo v zadnjem tednu maja gostili dogodek PKP (Pogumni, Kreativni in Podjetni) v organizaciji Ksenje Perko in Mateja Feguša, katerega namen je vzpodbuditi dijake, da začnejo razvijati podjetniške koncepte. V marcu so nas obiskali tudi najstniki, ki so opustili formalno šolanje in 122

123 2. DOŽIVETJA IZVEN PROSTORA Coworking tabor Ekskurzije Gostovanja v tujini obiskujejo dnevne aktivnosti v okviru PUM-a, ki jih organizira Zavod Bob. Spoznavali smo jih z možnostmi razvoja lastne podjetniške ideje, saj je v podjetništvu velikokrat bolj kot izobrazba pomembnejša iznajdljivost in ustvarjalnost. Aurora: Poleti bodo tako ob bukovniškem jezeru organizirali coworking tabor, združili delo tudi z prijetnejšimi stvari. Aurora: V petek, smo gostili izbrano skupino podjetnikov. Peljali smo jih na celodnevni izlet imenovan #impact #Expedition po Prekmurju. Poskusili smo različne prekmurske dobrote naših vodilnih prekmurskih podjetnikov na področju kulinarike: Posestvo Passero, Lušt in Kodila. Proti večeru smo se vrnili v Auroro Coworking, popili kavico ter se družili naprej v sproščenem in prijetnem vzdušju. Debatirali smo o poslovnih idejah in si izmenjali izkušnje. Bistvo izleta je bilo utrditi poslovne vezi in sodelovanje med slovenskimi podjetniki in podjetniki iz tujine, ki podpirajo #entrepreneurship. SI_CW: V četrtek namesto ekskurzija v Vitanje - v Ksevt, skupaj s Coworking Croatia. Link na dogodek, po KSEVTU nas bo vodil Miha Turšič Poligon: Konec meseca pa bomo gostje na Design Days v Bruslju. Tam bomo med drugim razstavljali slovenske projekte, ki so pridobili zagonska sredstva z množičnim financiranjem. 3. SPODBUJANJE VISOKIH DRUŽBENIH UČINKOV Predavanja s področja družbenega inoviranja PUNKT: neformalno izobraževanje za cooperative PUNKT: PUNKT se v začetni fazi povezuje predvsem znotraj regije, a ima ambicije po vseslovenskem in tudi svetovnem povezovanju. Eden od najobsežnejših trenutnih mednarodnih projektov se imenuje Prazni prostori Zasavja (Empty Spaces of Zasavje). Gre za projekt, ki bo opuščenim zasavskim industrijskim objektom začel vdihovati ideje za novo življenje. Projekt je v fazi mapiranja in dokumentiranja objektov, sledila bo vzpostavitve spletne platforme, skozi katero bo PUNKT k sodelovanju povabil vseevropske ustvarjalce iz multidisciplinarnih področij, ki bodo prispevali svoje ideje k viziji prostora. Poligon: V marcu je British Council je skupaj s Forumom za socialno podjetništvo v Poligonu pripravil konferenco Socialno podjetniška iniciativa 2020 s prek 200 mednarodnimi udeleženci z namenom prenosa uspešnih socialnopodjetniških praks iz Velike Britanije. Dogodek še večjega obsega pa je bil aprilski dvodnevni posvet Ministrstva za gospodarstvo Inovativna in dinamična Slovenija, ki je prek različnih predavanj in delavnic, z uvodnim nagovorom predsednice vlade in s podporo različnih ministrov, skušal poiskati rešitve na poti Slovenije k pametni specializaciji. Nadalje so se ideje s posveta v maju razvijale še nadvodnevni delavnici na temo družbenih inovacij in tradicionalnih industrij v Strategiji pametne specializacije Slovenije pod vodstvom Darka Ferčeja iz E-Zavoda. Poligon: Na temo družbenega učinka smo še posebej navdušeni, da se je v organizaciji naših prebivalcev, ekipe MUŠTER in FuseDrops med 10. in 13. septembrom zgodil SIXPO, 1. Ljubljanski expo družbenih inovacij. SIXPO je namenjen prepoznavanju družbenega potenciala, razvijanju družbenih inovacij in spodbujanju aktivne participacije, in želimo si, da postane tradicionalni dogodek. V tednu, ki sledi, bo v duhu ustvarjanja rešitev z družbenim učinkom v sodelovanju z BIO 50 Lynne Elvins, svetovalka za oblikovanje storitev iz raziskovalnega centra PDR iz Cardiffa, v Poligonu izvedla praktično delavnico na temo družbenega oblikovanja storitev. Poligon: Nenazadnje pa skupaj s prostorož in RRA LUR vzpostavljamo tudi Knjižnico REČI, katere otvoritev bo konec oktobra v Savskem naselju. Poligon: Tudi letos se bo zgodil SIXPO in sicer prihajajočo soboto! Program se še dokončno brusi, glavna sestavina le tega pa bo podjetništvo z družbenimi učinki. Vabljeni! Poligon: Predprejšnji petek so pri nas ustvarjale same punce na delavnici Metina lista na temo družbeno angažiranega komuniciranja. Dobrodelnost RIIBA: RIIBA je ponovno združila moči s Kinom ODEON in se pridružila vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki se bo zgodila Na predvečer te super akcije bomo ob 20. uri predvajali večkrat nagrajeni dokumentarni film Waste Land. SI_CW: Zgornje nadstropje Kina Šiška je v četrtek torej vrelo od ustvarjalnosti. Risalo se je, delalo kolaže, čestitke, tiskalo in pisalo bloge. Idejna vodja dobrodelnega coworkinga, na katerega je prišlo»špegat«tudi 123

124 Opolnomočenje samozaposlenih Reševanje bivanjske problematike Ogledalo, je sicer Nina Urh, svobodna grafična oblikovalka in avtorica bloga Ninalena. Da so jo trije razlogi gnali k organizaciji, pove.»da malo 'pohengamo', se bolje spoznamo in vidimo, kaj kdo dela,«začne naštevati,»prav je tudi, da spromoviramo izdelke slovenskih oblikovalcev ter ljudi ozavestimo o njih. Tretja stvar pa je seveda, da pomagamo.«tudi ona se je odločila za pomoč pri uspešnem projektu Botrstvo, za katerega bo šel ves izkupiček od prodanih izdelkov, ki so jih med smehom in v strašno sproščenem ozračju ustvarjali»coworkerji«z vseh vetrov. Med njimi namreč lahko najdemo tako oglaševalce in prevajalce kot ilustratorje, grafične oblikovalce, prav tako novinarje. Izdelki bodo, brez določene cene, naprodaj danes med 10. in 18. uro na Umetniškem sejmu v kavarni SEM. Vsak bo dal, kolikor bo mogel,»tako si bodo lahko ljudje morda za spremembo kupili tudi kaj, česar si sicer ne bi mogli privoščiti,«se nasmehne Urhova. Zraven pa vsi vpleteni dobijo še ščepec dobre karme. SI_CW: gužva na zadnjem sedi5! opolnomočenje kreativnega razreda z Alenko Sottler Ta četrtek na Sedi,5! z nami svetovno priznana ilustratorka Alenka Sottler. Kot dolgoletna samostojna ustvarjalka pozna eksistencialne probleme kreativnega razreda, ki s poglabljanjem krize in krčenjem socialne države postajajo le še bolj pereči. Poligon: Konferenco Prihodnost DELAvcev Evrope smo nadaljevali z delavnico Precarity Pilot. Delavnico je zasnoval oblikovalski kolektiv Brave New Alps, ki razvija različe družbeno, okoljsko in politično senzibline projekte po Evropi. Skozi prakso in teorijo in s pomočjo različnih multidisciplinarnih pristopov v polje oblikovanja vnaša nove pristope, ki se trenutno osredotočajo na oblikovanje odpornih skupnosti, nove ekonomije ter intervencije v sodobne problematike dela. Delavnice Precarity Pilot so bile doslej izvedene v različnih evropskih državah, namenjene pa so opolnomočenju prekarnih delavcev delujočih na polju kreativnih industrij. Idejni vodja projekta Bianca Elzenbaumner, ki je bila tudi govorka na konferenci Prihodnost DELAvcev Evrope in je delavnico izvedla skupaj z Gajo Mežnarić Osole, slovensko oblikovalko s katero sta na projektih sodelovali že v preteklosti. Cilj delavnice Precarity Pilot je bila predstavitev orodij in strategij za opolnomočenje prekarnih delavcev delujočih na polju kreativnih industrij. Delavnica je bila osredotočena na raziskovanje različnih pristopov in tehnik, ki omogočajo podrobnejši vpogled v problematiko prekarnega dela. Poligon: Trenutno na programu in v dogajanju - predstavitev prve zadruge mladih slovenskih prevajalcev Prevajalska zadruga Soglasnik, oris obstoječih alternativ združevanja in nenazadnje, nesramno in greha vredne jedi iz številnih držav. Tako malo za piknit. Poligon: V četrtek pa prvi Coliving meetup, kjer se bo predstavljalo rešitve kako prek povezovanja skupnosti reševati naraščajočo nepremičninsko problematiko. 4. IZVEDBA Podpora produkciji Skupinska izvedba velikih projektov na področju kreativnih industrij Poligon: V maju je končno začel v popolnosti delovati tudi Poligon maker lab s 3D printerjem in drugo tehnično opremo, ki bo omogočala hitro prototipiranje industrijskim oblikovalcem in drugim ustvarjalcem za kakovostno materializacijo konceptov. Že dvakrat je doslej v Poligon maker labu več dni gostovala skupina Hacking Households, ki pod mentorstvom Tilna Sepiča in Jesseja Howorda pripravlja odprtokodni koncept nadgrajevanja in povezovanja gospodinjskih aparatov, ki ga bodo predstavili na jesenskem odprtju BIO 50 v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. RIIBA: V Riibi bo poleg dejavnosti od ideje do izvedbe, kjer bodo posamezniku nudili celotno izvedbo od razvoja do lansiranja produkta ali storitve, funkcioniral tudi razstavno-prodajni prostor, za katerega skrbi Nataša. Tukaj bodo lahko ustvarjalci iz Primorske predstavljali in prodajali svoja dela, ustanovitelji pa že načrtujejo povezovanja s čezmejnimi mesti. KCŠ: Pop-up Dom ni le stanovanje, prav tako ni le galerija ali le trgovina. Združuje vse tri koncepte v enem, da bi oblikovalske izdelke kar najbolj približal končnemu uporabniku kupcu, ki lahko tako preizkuša in vrednoti izdelke v njihovem realnem okolju. Podoben način izobraževanja javnosti o bivanjski kulturi sta v šestdesetih letih ubrala zakonca, arhitekta Marta in France Ivanšek, ki sta v prodajnem salonu Interier na Mestnem trgu uredila reprezentativni prostor tipičnega slovenskega stanovanja. KCŠ: Bila je pozna jesen in nestrpno smo čakali na otvoritev daljšega projekta. Opremili smo ogromno meščansko hišo na Kongresnem trgu z izključno slovenskimi izdelki. Vso pohištvo, luči in oprema so bili načrtovani in izvedeni tu. Ugotavljali smo način sobivanja. Prirejali smo dogodke; od 124

125 izobraževalnih vsebin do kulinarike in koncertov. Izčrpanost nam je vsem odvzela moči za nadaljne strategije in kmalu smo spet morali preživeti kot posamezniki. Rezultati vmes so bili bistveni in naslednje leto smo zopet stopili skupaj in postavili drugi Pop-up dom, tokrat v Tobačni. Danes kot blagovna znamka potuje po svetu v obliki razstave in avtorji počasi prodirajo na tuji trg. Vsa čast! PUNKT: produkcija dogodkov, projektov in produktov. PUNKT: Plavaj ali umri (Swim or Die) je filmski projekt, ki je umetniški poklon legendarnemu bazenu trboveljske cementarne, danes Lafarge Cement. V petindvajsetmetrskem plavalnem bazenu se je naučilo plavati mnogo trboveljskih otrok, bazen pa je nudil pogoje za treniranje tudi Plavalnemu klubu Trbovlje. Ta je v 80-ih sodil med 8 najboljših klubov na področju Jugoslavije in v svoji zgodovini dosegel več kot 200 naslovov prvakov Jugoslavije v različnih kategorijah. 5. REZULTATI Nagrade Številke PUNKT: V občini nas prepoznavajo kot neke idealiste, aktiviste, ki smo zakrivili tudi prvo oglaševalsko nagrado za kakršnikoli produkt v zgodovini človeštva s projektom Domfrca, praznik za nove čase, ki jo ustvarja zasavska skupnost 15 organizacij. Dobili smo glavno nagrado za cgp. Dali smo mu ime, vizualno podobo in tudi vsebino usmerjamo in komuniciramo. Slovenia Coworking: Finance so nas uvrstile v izbor za najpodjetniško idejo 2012/13! Fino! Poligon: V slabem letu delovanja so poleg vzdrževanja središča pri delovnem življenju pripravili še 150 dogodkov s področja ustvarjalne industrije, socialnega podjetništva in kulture, teh pa se je po navedbah Poligona udeležilo ljudi. 125

126 8. Financiranje Upravljanje sodelavnih platform ni enostavno in kot kažejo izkušnje pilotnih projektov so ti projekti finančno izredno zahtevni. Financiranje se najpogosteje izvaja iz lastnih žepov ustanoviteljev platform, ki poleg polne zaposlitve z upravljanjem prostora, denar za preživetje zagotavljajo iz drugih projektov:»odvisno je od vsakega prostora kako se financira ali kot je v našem primeru, gre dejansko iz naših žepov. (RIIBA) Ker denarja nobena izmed od spodaj navzgor vzpostavljenih platform nima, saj so ustanovitelji prav tako v isti poziciji kot ostali samozaposleni, ki na platformi sodelajo, se prostor vzpostavlja in nadgrajuje s pomočjo skupnosti:»človeški viri, čas, so osnova in veliko pomembnejši kot denar. V PUNKT se zaenkrat financiramo s človeško energijo. Prirejamo kreativne večerje in dneve za coworking, na katerih se napajamo z navdihi in potem, ko je treba, vse zrihtamo. Največ, kar lahko v času, ki je na voljo... Slika VI_35: Ekipa PUNKTa v delovni pripravljenosti (vir: Facebook stran PUNKT) Vseeno pa samo časovni vložki oziroma zanašanje na socialni kapital skupnosti ni dovolj, saj imajo platforme tudi realne finančne stroške kot npr. plačevanje najemnine in vlaganje v infrastrukturo. Ob sočasnem še vedno slabšem poznavanju koncepta in dejstvu, da je coworking potreben in koristen predvsem v 126

127 skupnostih, ki so finančno šibkejše oziroma podjetniško še neopolnomočene, se platforme soočajo s tem, da izjemno težko zagotavljajo preživetje. V Ljubljani, kjer je najem nepremičnin najdražji so posamezniki, ki prostore želijo vzpostaviti prepuščeni lastni iznajdljivosti in pogajalskim spretnostim. Tako je Kreativna cona Šiška svoj prostor vzpostavila v stari hiši, kjer so bili prej nastanjeni migrantski delavci in narkomani ter kljub nižji najemnini, soočajo z večnimi finančnimi težavami:»minevali so dnevi, tedni in meseci, kjer smo se usklajevali, bodrili in si pomagali obstati v izbranem poklicu. Najemnino smo plačevali vsak mesec. Čeprav je bila nizka, so bila obdobja brez plačanega dela težja za vzdrževanje naše zgodbe. Poleti smo se greli zunaj iščoči priložnosti, pozimi pa znotraj na drva. Stroški sobivanja so postajali vse večji in vprašanju o nadaljnjem obstoju KCŠ se nismo mogli več izogniti. (Kreativna cona Šiška) Ker ni bilo druge možnosti je skupnost, z močno podporo ljubljanske kreativne scene pripravila dogodek množičnega financiranja Save KCŠ, kjer se je doniralo za obstoj tega izredno iskrivega in izvirnega produkcijskega prostora in si tako zagotovila sredstva za nadaljnji, vsaj nekajmesečni obstoj: Prav zdaj (pa še cel dan in večer bo) v Kreativni coni Šiška /Celovška 50/ poteka fundraising dogodek, na katerem lahko v zameno za kak evro, donacijo po želji in tako naprej uživate v dobri glasbi, kakšnem prigrizku, pijači, sodelujete pri dražbi ali srečolovu. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena ohranitvi prostora, kjer ustvarjajo mladi oblikovalci in društva, ki jih veže entuziazem in naprej poganja ustvarjalnost. V Kreativni coni Šiška verjamemo v moč množic - verjamemo, da lahko množica spreminja in uravnava družbene tokove ter doseže spremembe, ki so ključne za obstoj entitet, kakršna je naša. Zaradi slednjega prirejamo fundraising dogodek, ki bo ponudil tisto, kar znamo sami najbolje ponuditi sveže glasbene ritme, začinjene s ščepcem migetajočih vizualizalij, obogatene s kreativo ter servirane s kulinaričnimi mojstrovinami. Vse zbrane cekine bomo namenili v obstoj in nadaljnji razvoj Kreativne cone Šiška, ki bo z vašo pomočjo lahko ponovno zaživela, se razvijala ter soustvarjala svetlejšo prihodnost našega malega mesta. (Kreativna cona Šiška). 127

128 Slika VI_36: Utrinek iz dogodka Save KCŠ (vir: Facebook stran Kreativna cona Šiška) Druga ljubljanska iniciativa, Slovenia Coworking, je svojo gradnjo skupnosti začela s podporo Kina Šiške. Kino Šiška v dnevnem času ni imela programa, zato so svoje prostore namenili tedenskim srečanjem Slovenia Coworking, četrtkovanjem, katera so potekala vse od januarja 2012 do decembra V vmesnem času se je iskal stalni prostor, saj je bil MOL gluh za pobudo, da se za ljubljanske kreativce končno vzpostavijo primerni produkcijski prostori: Mestna občina Ljubljana nam je kljub vsem prizadevanjem za zagon ljubljanske kreativne scene, še ko nam je prijazno nudila streho nad glavo Kino Šiška, že leta 2013 zavrnila možnost neprofitnega najema prostora z obrazložitvijo, da imamo preveč profiten projekt. In to navkljub dejstvu, da delujemo kot neprofitna platforma, ki skuša pomagati čim več revnim kreativcem. (Slovenia Coworking) Tako se je skupaj s podporo več skupnosti končno po več kot dveh letih iskanja našel primerno velik prostor v Tobačni (in dobil ime Poligon kreativni center), katerega lastnik je bil še do nedavnega IMOS, danes pa je le-ta v stečaju in zato dolgoročen najem ni mogoč: Ker vsak mesec več mladih zaradi neugodnih gospodarskih razmer zapušča državo, smo šli v začetku 2014 v profiten najem prostorov v Tobačni katerih lastnik je bil do dveh tednov nazaj družba IMOS G, ki je sedaj v stečaju. Poleg finančnih težav s katerimi se srečujemo iz meseca v mesec, imamo sedaj še eno skrb več. (Poligon) Čeprav ima država in občine razpise, ki pomagajo pri zagonu in nadaljnjemu razvoju inkubatorjev in tehnoloških parkov, pa do danes, kljub obljubam ni razpisov, ki bi na podoben način vzpodbujali tudi delovanje coworking platform, ki so kljub izredno pozitivnim učinkom, na robu preživetja: Razpisov ni bilo in jih ni Poligonovce je država pozvala, naj se - tako kot vsi drugi - prijavijo na razpise. "Jaz se s tem popolnoma strinjam. Pogoji naj bodo za vse enaki," se je odzvala. Če bi le obstajal razpis, na katerega bi se lahko prijavili. Takih ni bilo ne v letu 128

129 2014, ne bo jih letos in obstaja majhna, nezanesljiva možnost, da bo kakšen primeren razpis leta (Poligon) Celo nasprotno, denar se najde za razvojne agencije, ki zlorabljajo pojem coworkinga, namesto, da bi država ta sredstva namenila tistim, ki dejansko živijo coworking kulturo in kažejo dejanske rezultate tako na področju gospodarstva kot tudi prinašajo dejanske družbene učinke:»delujemo in upamo na boljše čase, a ker vidimo trend, kjer razvojne agencije (tudi regijski razvojni center) preimenujejo podjetniške inkubatorje v coworking prostore z istim konceptom, ceno in ljudmi za voljo novih razpisnih sredstev (in praznimi prostori), bodo kot kaže zgodbe na žalost podobne mariborski (PUNKT) Vseeno v manjših mestih, kjer se soočajo z begom možganov in/ali na manj gospodarsko razvitih območjih posluh državnih in drugih odločevalcev za podpiranje razvoja coworking platform in s tem razvoj kreativnih industrij, večji. Tako je v Izoli RIIBA dobila prostor v neprofitni najem prek občinskega razpisa:»trenutno najemajo prostor v izolskem mestnem jedru, za katerega plačujejo najemnino občini, ki je na tem mestu izkazala podporo projektu tako, da delno subvencionira najemnino. (RIIBA), PUNKT v Trbovljah je prvi prostor dobil v brezplačno uporabo s strani La Fargea: Punkt se je začel v prostorih Cementarne Trbovlje. Takrat ko sem julija 2012 idejo širila med ljudmi, je zelo malo ljudi to idejo razumelo in Cementarna Trbovlje, La Farge cement je bila takrat multinacionalka in direktor, Poljak, je takrat nemudoma razumel o čem govorim in nam je dal prostore za brezplačno uporabo. (PUNKT), Aurora v Prekmurju pa v neprofiten najem od NLB: Ponudila se je možnost za najem nekdanje bančne poslovalnice na Lendavski cesti.«(aurora) Način pridobivanja sredstev je različen, poleg zagonskega financiranja iz lastnih žepov, se prostori financirajo z zaračunavanjem uporabnine prostora in organizacijo dogodkov ter trženjem različnih storitev:»lani smo zgenerirali evrov prometa, a vse to je šlo za najemnine in v pogon projekta. Brez kakršnihkoli honorarjev (Poligon). Medtem, ko imajo še zaenkrat manj uveljavljeni (mlajši) prostori težave, pri pridobivanju korporativnih sponzorjev in donatorjev: Kontaktirali smo najrazličnejše morebitne sponzorje in jim predstavili našo vizijo. In naivno in utopično verjeli, da nam bodo na naše prošnje vsaj odgovorili, kaj šele kakorkoli pomagali. (RIIBA), pa posamezniki dobrohotno pomagajo: Dobričine od ljudi, imate morda kaj od tega viška? Za nove prostore, na Njivi (glej fotodokaze :)) o katerih že res veliko govorimo (stiskamo pesti, da nas čimprej priklopijo na vodo) in kjer boste lahko delali, se družili, ustvarjali projekte tudi vi, potrebujemo notranjo opremo. Iščemo: - police/deske za na 129

130 steno ušraufat - regal ali dva - kuhinjski pult cca 1,5m - klubsko mizico - kuhinjsko mizo manjših dimenzij - zložljive stole za pisarno - luster ali dva - šporhet, koher, indukcijsko ploščo za kampiranje (nekaj od tega) - 3 do 4 palete. (PUNKT) Slika VI_37: Podporniki Poligona, ki so priskočili na pomoč predvsem z materialnimi donacijami (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Nasploh velja, da so viri financiranja razpršeni: Od kje se boste pa financirali, je vprašanje, ki ga ponavadi dobim, ko osebi pripovedujem o našem PUNKTu. Vidimo več možnosti financiranja. Produkcija lastnih izdelkov in storitev, črpanje razpisov, fundraising, crowdfunding, občinski proračun, partnerstva... Razpršeno, kot je treba. Tega me je naučilo delo na mesečni pavšal. (PUNKT). Nekateri prostori celo prodajajo izdelke pod svojo tržno znamko, da s tem nekaj zaslužijo, predvsem pa da gradijo in utrjujejo prepoznavnost platforme oziroma znamke v lokalni skupnosti in tudi širše: POP-UP DOM razprodaja vzorčne kose in stare zaloge. (Kreativna cona Šiška). 130

131 Slika VI_38: Spletno mesto Pop Up doma, kjer so predstavljeni izdelki več kot stotih mladih slovenskih oblikovalcev, ki imajo sicer le malo možnosti, da bi se zaposlili v propadli slovenski industriji (vir: Spletno mesto Pop Up Dom) Platforme so uspešne pri pridobivanju manjših sredstev za določene programske vsebine, ne pa za samo vzdrževanje platforme, kar sicer pomeni, da kljub finančnemu prilivu, to naloži upravljavcem platform še dodatno delo ustvarjanja novih vsebin: Smo pridobili že dvakrat sredstva iz EU sredstev, Erasmus +, ker smo imeli projekte, ki smo jih hoteli naredit. Hočemo ta projekt delat in tako smo dobili ta sredstva. (PUNKT). Zato ni nenavadno, da se že zelo kmalu po odprtju platforme med upravljavci platform pojavlja problematika izgorelosti: Tak sistem je dolgoročno vzdržen le ob dejstvu, da pet ljudi od jutra do večera dobrovoljno, brez plačila skrbi za celoten paket delovanja, in ti so se polagoma iztrošili. (Poligon). 131

132 Slika VI_39: Sklop predavanj dr. Maje Bogataj Jančič na temo problematike intelektualne lastnine v Poligonu je podprlo Ameriško veleposlaništvo (vir: Facebook stran Poligon kreativnega centra) Predvsem je nujno, da se ravno v zagonski fazi tovrstne iniciative podpre saj predstavljajo hibrid med podjetniško platformo in neprofitno organizacijo s ciljem opolnomočenja samozaposlenih profesionalcev. Ob skrbno nadzorovani spodbudi se s tem zagotovi, da država pomaga vzpostaviti trajnostni poslovni model, ki bo deloval brez podpore v nasprotnem primeru pa grozi, da se bodo primeri dobre prakse spodbujanja gospodarstva, ki bi se jih dalo uspešno replicirati po državi, usahnili, preden lahko zaživijo v vsem svojem potencialu prinašanja visokih družbenih učinkov: Poligon je eksperiment, ki je dokazal, da lahko polimatske ustvarjalne skupnosti v neugodni gospodarski situaciji s skupnimi močmi ustvarijo presežke, zato bi bilo vredno, da država prepozna vrednost koncepta in ga trajno podpre, saj na trgu le-ta ne more preživeti sam. Še več, glede na prve uspehe Poligona bi bilo smiselno, da država podpre vzpostavitev podobnih centrov v vseh večjih mestih v Sloveniji in tako mladim prek razvoja podjetniških veščin v nehirarhičnem okolju omogoči prve poslovne priložnosti. (Poligon) 132

133 Tabela VI_14: Oris procesa financiranja ter finančnih izzivov in rešitev upravljanja izbranih slovenskih coworking platform FINANCIRANJE 1. FINANČNA INVESTICIJA V ZAGON PROJEKTA Financiranje iz lastnih žepov Zagotavljanje preživetja iz drugih virov Aurora: Trenutno sem jaz tisti, ki iz svojih sredstev to financiram, če pa želimo preživeti torej stroškovno potrebujemo vsaj 20 članov. Za zdaj, moram povedati, je zanimanje vseh veliko in odzivi zelo dobri. Tako da sem optimist. Aurora: Projekt trenutno financira sam, brez investitorjev ali prostovoljnih prispevkov, vendar verjame v partnerstva, sponzorstva in druge oblike finančnih prispevkov. RIIBA: Odvisno je od vsakega prostora kako se financira ali kot je v našem primeru, gre dejansko iz naših žepov. PUNKT: Vsi se financiramo še z drugih projektov. Delam kot kreativec na projektih oglaševanja in od tega živim. SI_CW: Koliko teorije. In koliko načrtov! In kuje jih le tričlanska ekipa, ki ima vsem ob tem še službe Eva in Luka imata raziskovalno-idejno agencijo Memo Institut, Marko pa je snovalec razpisov za projekte. Coworking je torej njihova druga, neplačana služba. A ne preseneča, da jim je prav ta omogočila skupno so-delovanje. 2. NEFINANČNA INVESTICIJA V ZAGON PROJEKTA Namesto denarja, moč socialnega kapitala Blagovna menjava 3. STROŠKI PROSTORA Brezplačni prostor RIIBA: Ustanovitelji so do sedaj sami financirali zagon svoje ideje, pravijo pa, da bi brez prijateljev zelo težko šlo. Slednji so jim pomagali predvsem pri obnovitvenih delih in so v Riibi preživeli dneve in noči; brez njih še dolgo ne bi odprli prostora. RIIBA: Na robu obupa smo ugotovili, da je morda res boljše, če obnovitvena dela prepustimo nekomu, ki se s tem poklicno ukvarja. Na srečo se je izkazalo, da so prav naši kolegi čisto pravi mojstrovalci in so za prijateljsko ceno pripravljeni pomagati. RIIBA: Kmalu smo padli na realna tla in ugotovili, da bomo morali pošteno zavihati rokave, se odreči še tistim preostalim uram spanca in se zadeve lotiti sami. Ker je bil za obnovo in opremo prostora potreben kar visok vložek, smo se odločili, da bomo določena dela naredili kar sami. PUNKT: Človeški viri, čas so osnova in veliko pomembnejši kot denar. V PUNKT se zaenkrat financiramo s človeško energijo. Prirejamo kreativne večerje in dneve za coworking, na katerih se napajamo z navdihi in potem, ko je treba, vse zrihtamo. Največ, kar lahko v času, ki je na voljo... Poligon: Soustanovitelji Poligona so iniciative Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativna cona Šiška (Rompom) in Ljudje.si, ki so v dobrih dveh letih v razvoj coworking incrowdfunding kulture v Sloveniji vložile prek 5000 ur prostovoljnega dela. PUNKT: Kje smo dobili finance? Ja, nismo jih. Ker je tudi izvorna ideja temeljila na človeškem potencialu, potencialu ljudi. Najprej se mora oblikovati jedro ljudi in ko bo to jedro dovolj močno, pa bodo prišle tudi finance, ko jih bomo potrebovali. Po dveh letih in pol, skorajda treh letih pa je ta trenutek, ko se ukvarjamo s pridobivanjem financ. Ko že vemo kaj hočemo, ko že vemo česa smo sposobni. RIIBA: Volk sit, koza cela, mi srečni. Najbolj pomembno pa je to, da je naša ideja o coworkingu / sodelovanju iz teorije prešla v prakso. Prav v tem prostoru in zaradi njega so se stkale nove prijateljske vezi in zagotovo tudi nova sodelovanja. Prijatelj, ki nam je obnovil cel prostor, sam izdeluje tudi unikatno pohištvo, tako mu bomo mi izdelali celostno grafično podobo in promocijske fotografije za blagovno znamko. Prijatelj, ki je poskrbel za električno napeljavo, ima tudi svoj bend, in seveda bomo z veseljem ovekovečili tudi te glasbenike. Lahko bi rekli, da gre za običajno kompenzacijsko razmerje, vendar gre pri coworkingu za nekaj več. Predvsem gre za to, da se ustvari skupnost. In prav to želimo v prihajajočem letu uresničiti. PUNKT: Punkt se je začel v prostorih Cementarne Trbovlje. Takrat ko sem julija 2012 idejo širila med ljudmi, je zelo malo ljudi to idejo razumelo in Cementarna Trbovlje, La Farge cement je bila takrat multinacionalka in direktor, Poljak, je takrat nemudoma razumel o čem govorim in nam je dal prostore za brezplačno uporabo. 133

134 Neprofitna najemnina Profiten najem brez subvencije 4. FINANČNE TEŽAVE Previsoke najemnine Izgorelost Vse večji stroški Množično financiranje skupnosti za zagotovitev preživetja prostora PUNKT: Do družbene pogodbe ter poslovnega dogovora med Lafarge Cementom in zasavsko ustvarjalno industrijo je prišlo skozi splet okoliščin. Dobra ideja, volja ljudi in dobri nameni so našli zmagovalno kombinacijo. V prazno bazensko stavbo je PUNKT prinesel vsebino, Lafarge pa je stavbo oddal v brezplačno uporabo. SI_CW: Mestna občina Ljubljana nam je kljub vsem prizadevanjem za zagon ljubljanske kreativne scene, še ko nam je prijazno nudila streho nad glavo Kino Šiška Aurora: Ponudila se je možnost za najem nekdanje bančne poslovalnice na Lendavski cesti. Aurora: Ponudila se mi je odlična priložnost v partnerstvu z NLB, ki je oddajalo svoje prostore v najem. RIIBA: Poleti smo rekli, da rabimo en prostor, smo šli z idejo do župana in na razpisu, smo bili edini prijavljeni in sedaj smo tukaj. RIIBA: Prostor je subvencioniran s strani občine RIIBA: Trenutno najemajo prostor v izolskem mestnem jedru, za katerega plačujejo najemnino občini, ki je na tem mestu izkazala podporo projektu tako, da delno subvencionira najemnino. KCŠ: Minevali so dnevi, tedni in meseci, kjer smo se usklajevali, bodrili in si pomagali obstati v izbranem poklicu. Najemnino smo plačevali vsak mesec. Čeprav je bila nizka, so bila obdobja brez plačanega dela težja za vzdrževanje naše zgodbe. Večino časa smo zato preživljali na terenu in vztrajali ne glede na razmere. KCŠ pa je ostajal prazen. Poleti smo se greli zunaj iščoči priložnosti, pozimi pa znotraj na drva. Stroški sobivanja so postajali vse večji in vprašanju o nadaljnem obstoju KCŠ se nismo mogli več izogniti. Poligon: Ekipa, ki upravlja center, ne more dobiti plačila za svoje delo, saj gre ves zaslužek za plačilo najemnine. Poligon: "Lani smo zgenerirali evrov prometa, a vse to je šlo za najemnine in v pogon projekta. Brez kakršnih koli honorarjev," je opozorila. SI_CW: Za začetek pa bodo poskrbeli za svoj lastni coworking prostor. Otvoritev se je zavlekla zaradi nemogočih ljubljanskih najemnin, a če bo šlo vse po sreči, bodo prostor za vsakodnevno delo približno 50 posameznikov iz kreativnih panog odprli spomladi. RIIBA: Kmalu smo padli na realna tla in ugotovili, da bomo morali pošteno zavihati rokave, se odreči še tistim preostalim uram spanca in se zadeve lotiti sami. Ker je bil za obnovo in opremo prostora potreben kar visok vložek, smo se odločili, da bomo določena dela naredili kar sami. Tako bomo vsaj nekaj privarčevali, smo si rekli. Druga napaka. Ker smo cele dneve in noči obnavljali prostor, smo zanemarjali svoje primarno delo. Ne le, da smo (predvsem moški del ekipe) bili čisto izmučeni, tudi prostor je bil še zmeraj v razsulu. Poligon: Tak sistem je dolgoročno vzdržen le ob dejstvu, da pet ljudi od jutra do večera dobrovoljno, brez plačila skrbi za celoten paket delovanja, in ti so se polagoma iztrošili, pravi Perčičeva. "Do zdaj smo delali brez kakršne koli pomoči, vendar pa ne moremo več naprej, saj smo že povsem zgarani." KCŠ: Minevali so dnevi, tedni in meseci, kjer smo se usklajevali, bodrili in si pomagali obstati v izbranem poklicu. Najemnino smo plačevali vsak mesec. Čeprav je bila nizka, so bila obdobja brez plačanega dela težja za vzdrževanje naše zgodbe. Večino časa smo zato preživljali na terenu in vztrajali ne glede na razmere. KCŠ pa je ostajal prazen. Poleti smo se greli zunaj iščoči priložnosti, pozimi pa znotraj na drva. Stroški sobivanja so postajali vse večji in vprašanju o nadaljnem obstoju KCŠ se nismo mogli več izogniti. KCŠ: Prav zdaj (pa še cel dan in večer bo) v Kreativni coni Šiška /Celovška 50/ poteka fundraising dogodek, na katerem lahko v zameno za kak evro, donacijo po želji in tako naprej uživate v dobri glasbi, kakšnem prigrizku, pijači, sodelujete pri dražbi ali srečolovu. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena ohranitvi prostora, kjer ustvarjajo mladi oblikovalci in društva, ki jih veže entuziazem in naprej poganja ustvarjalnost. V Kreativni coni Šiška verjamemo v moč množic - verjamemo, da lahko množica spreminja in uravnava družbene tokove ter doseže spremembe, ki so ključne za obstoj entitet, kakršna je naša. Zaradi slednjega prirejamo fundraising dogodek, ki bo ponudil tisto, kar znamo sami najbolje ponuditi sveže glasbene ritme, začinjene s ščepcem migetajočih vizualizalij, obogatene s kreativo ter servirane s kulinaričnimi mojstrovinami. Vse zbrane cekine bomo namenili v obstoj in nadaljnji razvoj Kreativne cone Šiška, ki bo z vašo pomočjo lahko ponovno zaživela, se razvijala ter soustvarjala svetlejšo prihodnost našega malega mesta. 134

135 KCŠ: Dogodek Save KCŠ je takrat prisilil razširjeno ekipo da soustvari večer, ki se ga množično financira, za nadaljni obstoj kreativne cone. Vrtela se je glasba, pilo se je, jedlo in veselilo. Ni da ni. Z zbranim denarjem smo pokrili najemnine in investirali v prihodnje projekte. Bajto pa smo poslikali s slovenskimi grafitarji. 5. BREZ PODPORE POMEMBNIH DELEŽNIKOV Brez posluha države / občine in prazne obljube Ni primernih državnih razpisov SI_CW: Župan Zoran Janković jih je sicer sprejel na pogovor, vendar, tako Piškorič,»neke konkretne podpore, sodelovanja in razumevanja za zdaj ni čutiti. Na višji ravni bi bilo treba sprejeti odločitev, da Ljubljana ne bo samo najlepše mesto na svetu, ampak tudi najbolj kreativno.«kcš: Projekt smo mladi ustvarili sami, čeprav bi si želeli, da bi bili na kakršenkoli način podprti, bodisi s strani mesta, industrije ali države. Za razvoj podobnih projektov bi potrebovali manjše kredite in neprofitne najemne prostore, v katerih bi lahko večino sredstev namenjali za razvoj prototipov, ki so dragi, a nujno potreben člen (industrijskega) oblikovanja. Poligon: O Poligonu in sorodnih od spodaj navzgor vzpostavljenih skupnostih. To se dela in to se zna, vprašanje je le zakaj se trud ustrezno ne prepozna!"noben od nas ne misli, da bi nas morala država futrati, kot neko jamo brez dna. Mi potrebujemo le malo vzpodbude, da iz tega majhnega žaklja naredimo veliko velikih žakljev. In ti veliki žaklji bodo državi prinašali denar." Poligon: Poleg tega projekt opravlja socialno vlogo, saj prekarce opolnomoči, da si na koncu lahko pomagajo - sami. Država je po navedbah Perčičeve nanizala ogromno pohval in obljub, še posebej ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak in razni sekretarji, vendar jim nikoli niso sledila dejanja. Poligon: Za Poligonom stoji Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij, ki je v tem trenutku brez zaposlenih, saj ustanovitelji še vedno delajo prostovoljno. Kljub temu, da so, glede na pomembnost projekta, računali na državno podporo, predvsem s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, država v spodbujanje razvoja kreativnih industrij kot pomembnih gonilnikov gospodarskega razvoja očitno še ne verjame. Luka povzame: V Parizu razvojna agencija La Fonderie vsako leto objavi razpis, na katerem z evri pomaga pri zagonu desetih novih coworking prostorov! Si predstavljate? Opravili smo pogovore na vseh pristojnih ministrstvih in mestni občini, ampak žal v tem trenutku za coworking gibanje ni posluha. Zdi se, kot da državni uradniki ne razumejo, da gre za neprofitno platformo, ki omogoča razvoj tako neprofitnih kot profitnih projektov, ki bodo omogočili zaposlovanje in socialno varnost. Poudarjam, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije v tem trenutku edina, ki idejo razume in podpira znotraj svojega, seveda zelo omejenega, proračuna. Kljub temu, da je agencija priporočila MOL-u, naj iniciativo podpre, občina tega ni storila. Kljub temu, da imajo že vsa večja evropska mesta razvite strategije na področju kreativnih industrij (npr. Amsterdam Creative City). Poligon: Poligon je eksperiment, ki je dokazal, da lahko polimatske ustvarjalne skupnosti v neugodni gospodarski situaciji s skupnimi močmi ustvarijo presežke., zato bi bilo vredno, da država prepozna vrednost koncepta in ga trajno podpre, saj na trgu le-ta ne more preživeti sam. Še več, glede na prve uspehe Poligona bi bilo smiselno, da država podpre vzpostavitev podobnih centrov v vseh večjih mestih v Sloveniji in tako mladim prek razvoja podjetniških veščin v nehirarhičnem okolju omogoči prve poslovne priložnosti. Poligon: Za pomoč so se obrnili na vlado, z argumentom, da bi lahko prepoznala občekoristne projekte, ki prinesejo več denarja, kot se vanje vloži. "Noben od nas ne misli, da bi nas morala država futrati, kot neko jamo brez dna. Mi potrebujemo le malo vzpodbude, da iz tega majhnega žaklja naredimo veliko velikih žakljev. In ti veliki žaklji bodo državi prinašali denar," je ponazorila Poligon: Razpisov ni bilo in jih ni Poligonovce je država pozvala, naj se - tako kot vsi drugi - prijavijo na razpise. "Jaz se s tem popolnoma strinjam. Pogoji naj bodo za vse enaki," se je odzvala. Če bi le obstajal razpis, na katerega bi se lahko prijavili. Takih ni bilo ne v letu 2014, ne bo jih letos in obstaja majhna, nezanesljiva možnost, da bo kakšen primeren razpis leta Poligon: Vlada RS je danes na poslansko vprašanje poslanca SD Matjaža Nemca odklonila interventno pomoč Poligonu, da bi nam pomagala premostiti finančne težave s katerimi se srečujemo že od odprtja. Poligon je bil ustanovljen kot odgovor na brezupno situacijo s katero se danes srečujejo 135

136 mladi samozaposleni (prekerci) v Sloveniji. Poligon je nastal zato, da se mladim ljudem v Ljubljani omogoči primeren prostor za delo in pomaga približati priložnosti za pridobivanje dela. Poligon vodimo trije soustanovitelji povsem prostovoljno, saj ni denarja niti za izplačilo osnovnih honorarjev, čeprav je center odprt 12 ur na dan, 5 dni na teden. V slabem letu delovanja smo organizirali prek 150 dogodkov, delavnic in mentorstev s področja kreativnih industrij, socialnega podjetništva in kulture, ki se jih je udeležilo že prek ljudi. Trenutno pri nas ustvarja prek 100 ljubljanskih samozaposlenih (prekercev), ki jim nudimo podporo, da lahko lažje zaslužijo za preživetje. Smo tudi tisti, ki smo v Slovenijo pripeljali koncept množičnega financiranja in prek iniciative Slovenia Crowdfunding omogočili mladim kreativcem, da so začeli razvijati uspešne podjetniške zgodbe. Mestna občina Ljubljana nam je kljub vsem prizadevanjem za zagon ljubljanske kreativne scene, še ko nam je prijazno nudila streho nad glavo Kino Šiška, že leta 2013 zavrnila možnost neprofitnega najema prostora z obrazložitvijo, da imamo preveč profiten projekt. In to navkljub dejstvu, da delujemo kot neprofitna platforma, ki skuša pomagati čim več revnim kreativcem. Ker se nam je zdelo pomembno, da kljub temu uresničimo projekt, saj vsak mesec več mladih zaradi neugodnih gospodarskih razmer zapušča državo, smo šli v začetku 2014 v profiten najem prostorov v Tobačni katerih lastnik je bil do dveh tednov nazaj družba IMOS G, ki je sedaj v stečaju. Poleg finančnih težav s katerimi se srečujemo iz meseca v mesec imamo sedaj še eno skrb več. V času od odprtja so k nam zašli že mariskateri državni odločevalci in nam obljubljali pomoč, saj naj bi bili vzorčni projekt rešitve izhoda iz krize. Med drugim nas je tudi dvakrat obiskala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, katera je obljubila, a do danes ne izvršila obljube, da bo Poligon kot izredno inovativen, pilotni projekt opolnomočenja samozaposlenih mladih prekercev od države čim prej dobil pomoč. (prispevek z njeno izjavo o pomoči prispevek z njeno izjavo o pomoči Poligonu delimo tukaj: /foto-in-video-poligon-kraj-kjer-clove Žal nam je, da država ne zna prepoznati koristnih projektov. Razočarani zaenkrat še vztrajamo, ampak nam moči hitro kopnijo. Obenem hvala vsem samozaposlenim, medijem oziroma novinarjem in različnim inštitucijam, ki za razliko od države vidite vrednost v našem delu! Ekipa Poligona Neuspešno pridobivanje sponzorjev 6. REŠITVE Minimiziranje stroškov (voluntiranje) Načrt razpršenega financiranja projekta Zaposlitve prek javnih del RIIBA: Od ideje do zagona je potrebnega veliko časa, poleg tega pa ne smejo manjkati niti finančna sredstva. Ustanovitelji so upali na pridobitev kakšnega sponzorja, vendar žal niso imeli te sreče. Neuspeh pripisujejo predvsem nepoznavanju koncepta coworkinga in njegovega potenciala v Sloveniji, saj stvarn ni še tako razširjena. Menimo, da bo sčasoma to postalo bolj jasno in, ko bodo ljudje videli, za kakšen prostor gre in kakšen pomen ima, bo mogoče želel kdo sodelovati in finančno pomagati. RIIBA: Kontaktirali smo najrazličnejše morebitne sponzorje in jim predstavili našo vizijo. In naivno in utopično verjeli, da nam bodo na naše prošnje vsaj odgovorili, kaj šele kakorkoli pomagali. PUNKT: Človek brez sredstev lahko živi tako, da zminimizira stroške. Ker če ni stroškov, potem pravzaprav ne rabiš tudi sredstev. In mi stroškov zato, da imamo prostor in da ga lahko uporabljamo, nimamo. In kot kaže stroškov s prostorom tudi letos ne bomo imeli. Poligon: Ekipa, ki upravlja center, ne more dobiti plačila za svoje delo, saj gre ves zaslužek za plačilo najemnine. Poligon: Tak sistem je dolgoročno vzdržen le ob dejstvu, da pet ljudi od jutra do večera dobrovoljno, brez plačila skrbi za celoten paket delovanja, in ti so se polagoma iztrošili, pravi Perčičeva. "Do zdaj smo delali brez kakršne koli pomoči, vendar pa ne moremo več naprej, saj smo že povsem zgarani." PUNKT: Od kje se boste pa financirali, je vprašanje, ki ga ponavadi dobim, ko osebi pripovedujem o našem PUNKTu (od včeraj uradno: PUNKTcc - Društvo za razvoj ustvarjalnosti in kreativnih industrij). Vidimo več možnosti financiranja, pravim. Produkcija lastnih izdelkov in storitev, črpanje razpisov, fundraising, crowdfunding, občinski proračun, partnerstva... Razpršeno, kot je treba. Tega me je naučilo delo na mesečni pavšal. PUNKT: Po dveh letih, z dvema zaposlitvama preko javnih del, z dvema lokacijama v upravljanju in z dvema sofinanciranima mednarodnima projektoma letos je užitek delati retrospektivo. 136

137 Prijavljanje na projektne razpise PUNKT: Punkt je društvo in se prijavljamo tudi na razpise v občini. V letošnjem letu smo dobili nekaj sto evrov zato, da bomo lahko pokrili osnovne materialne stroške. PUNKT: Smo pridobili že dvakrat sredstva iz EU sredstev, Erasmus +, ker smo imeli projekte, ki smo jih hoteli naredit. Hočemo ta projekt delat in tako smo dobili ta sredstva. Poligon: Izvedbo brezplačnih svetovanj za kreativce, ki jih je doslej ekipa iniciative Slovenia Crowdfunding opravila prek 120, omogoča RRA LUR. Donacije posameznikov Družbena odgovornost podjetij Prodaja izdelkov 7. NEGOTOVA PRIHODNOST Finančna negotovost Negotovost najemniške pogodbe KCŠ: Najlepša hvala vsem, ki ste prišli na dražbo in sodelovali. Predvsem pa najlepša hvala ljudem, ki ste svoja dela podarili za razvoj novih kreativnih platform:ilovarstritar Studio ŽAŽA Matjaž Tančič Blaž Porenta Klemen Ilovar Ada Hamza ZEK crew Jaka Verbič Kitsch Nitsch Gregor Žakelj Vasja Urh Look Back and Laugh The Miha Artnak TM priboljški Dan Adlešič PUNKT: Dobričine od ljudi, imate morda kaj od tega viška? Za nove prostore, na Njivi (glej fotodokaze :)) o katerih že res veliko govorimo (stiskamo pesti, da nas čimprej priklopijo na vodo) in kjer boste lahko delali, se družili, ustvarjali projekte tudi vi, potrebujemo notranjo opremo. Iščemo: - police/deske za na steno ušraufat - regal ali dva - kuhinjski pult cca 1,5m - klubsko mizico - kuhinjsko mizo manjših dimenzij - zložljive stole za pisarno - luster ali dva - šporhet, koher, indukcijsko ploščo za kampiranje (nekaj od tega) - 3 do 4 palete PUNKT: Tudi Andrej Sopotnik iz družbe Lafarge Cement, je prepričan, da bo prenova objekta izvedena.»kljub težkim časom bo poskušalo naše podjetje zagotoviti nekaj sredstev, ostala si obetamo prek različnih razpisov. Naš glavni namen je, da želimo v tej lokalni skupnosti podpirati ljudi z idejami in projekte, ki imajo možnost kreirati nova delovna mesta.«aurora: New T-shirts branded with logo of Aurora Coworking! Now also in black edition for hot summer days KCŠ: POP-UP DOM razprodaja vzorčne kose in stare zaloge. Poligon: Dragi vsi! Že skoraj leto dni oživljamo Tobačno in na prošnjo številnih ljudi, da razvijemo svojo linijo izdelkov vam danes končno predstavljamo izdelke "Živela Tobačna!". Z nakupom boste pomagali, da delamo še naprej! Hvala! Če želite dobite svoj paketek med prvimi, nas jutri najdete na Artishu, ki bo pri nas v Poligonu. Poligon: V času od odprtja Poligona se je zgodilo že marsikaj koristnega, tako za skupnost, ki dnevno sodela v kreativnem centru, kot za ostale posameznike in skupnosti, ki delujejo na področju kreativnih industrij, socialnega podjetništva in kulture. Čeprav je razlogov za optimizem veliko, saj je tovrstni kreativni center unikum v Sloveniji, odziv javnosti pa izredno pozitiven, je vseeno prisotna nenehna skrb, kako dolgoročno obdržati projekt Poligona nad vodo. Poligon: Perčičeva zato zavrača možnost, da bi še eno leto celotna ekipa prostovoljno, dan za dnem vzdrževala platformo, po tem, ko je tri leta delala za to, da se množično zbiranje in sodelo v Slovenijo sploh vpeljeta in prepoznata. "Popolnoma nesprejemljivo je, da bi Luka, Marko in jaz še eno leto reševali problem, ki ga država sama pospešeno ustvarja na trgu dela," je sporočila. Poligon: A še pred finančnimi nevšečnostmi, ki jih krpajo iz meseca v mesec, jih je zadel stečaj IMOS-a. Tako Poligonu grozi, da lahko zelo hitro ostane brez prostora. Stečajni upravitelj mora storiti vse, da poplača upnike, in če nepremičnino proda najboljšemu ponudniku, je z največjim središčem za sodelo v Sloveniji konec. K prodaji ga finančno vzpodbuja tudi dejstvo, da se je področje po letih propadanja polagoma gentrificiralo, sam prostor pa je bil s prostovoljnim delom povsem prenovljen. 137

138 9. Partnerstva Vrednote sodela sežejo dlje od utrjevanja coworking skupnosti posameznikov. Značilno je, da se prostori medsebojno povezujejo, delijo znanje in izkušnje, skupaj soustvarjajo programske vsebine in projekte s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, partnerska sodelovanja pa se vzpostavljajo tudi z državnimi inštitucijami:»naše delo temelji v povezovanju z nevladnimi organizacijami in gospodarskimi družbami, znotraj regije in navzven, v sinergiji s posamezniki, ki so kreativni in želijo delati, verjamemo v človeško energijo. (PUNKT). Slika VI_40: Odprava po Prekmurju v organizaciji Aurore je povezala različne idejne vodje coworking in socialno podjetniških skupnosti iz Slovenije (vir: Facebook stran Aurora coworking) Sodelovanje z lokalno skupnosti prinaša izredno pozitivne učinke, saj se skupnost s platformo spoznava prek različnih vsebin, določene nagovorijo ene, določene druge posameznike, ki se opogumijo in pridejo pogledat kaj novega se dogaja v soseski:»v sklopu festivala Izis II je RIIBA kot soorganizator gostila glasbeno delavnico Theremidi Orchestra, skupine devetih posameznikov in posameznic, ki ustvarja v urejenem zvočnem kaosu. (RIIBA). 138

139 Slika VI_41: Srečanje coworking skupnosti iz Slovenije in Hrvaške v KSEVTU v Vitanjah (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) Izredna pomena je povezovanje z drugimi coworking platformami in sorodnimi iniciativami v regiji, saj je sodelo relativno nov fenomen, prenos znanja med različnimi pilotnimi projekti po Evropi pa izredno dragocen:»po zaslugi našega»know-howa«je zaživel tudi coworking na Hrvaškem. (Slovenia Coworking). 139

140 Slika VI_42: Iniciativa Slovenia Coworking in Kino Šiška sta se takole povezali v enotno celostno grafično podobo (vir: Facebok stran Slovenia Coworking) Vrednost coworking platform prepoznavajo predvsem različne slovenske kulturne inštitucije, ki dobro razumejo, da slovenska kreativna scena poleg razstavnih in performativnih prostorov, nujno potrebuje tudi kakovostno produkcijsko infrastrukturo in oslombo v heterogeni ustvarjalni skupnosti:»na otvoritvi se je trlo kreativcev, medijev, zainteresirane javnosti, partnerjev in podpornikov centra, med katerimi izstopajo Kino Šiška, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije edina državna inštitucija, ki je center podprla. (Poligon). Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je na spletni strani Poligona podporo ubesedil kot: Poligon je prostor, ki bo transformiral Ljubljano in Slovenijo. Je alternativa trenutni družbeni in ekonomski realnosti. Poligonu je oprijemljiv odgovor na potrebe po drugačnih prostorih in drugačnih praksah. Vzpostavlja nove produkcijske odnose, ločene stroke povezuje v novo prakso sodelovanja in premošča delitve med profesionalnim in igrivim, raziskovalnim in praktičnim. 140

141 Tabela VI_15: Partnerstva, ki jih tkejo ustanovitelji in upravljalci izbranih slovenskih coworking platform PARTNERSTVA 1. S SORODNIMI ORGANIZACIJAMI Partnerstva s sorodnimi organizacijami doma Partnerstva s sorodnimi organizacijami v tujini Aurora: Ciljajo tudi na povezovanje z lokalnimi in tujimi organizacijami, ki težijo k podobnim ciljem, vrednotam in viziji. RIIBA: V sklopu festivala Izis II je RIIBA kot soorganizator gostila glasbeno delavnico Theremidi Orchestra, skupine devetih posameznikov in posameznic, ki ustvarja v urejenem zvočnem kaosu. KCŠ: Zaupanje je lepa reč, ker samo skupaj lahko nekaj dosežemo kot družba. V času našega ustvarjanja smo naleteli na družboslovce, ki so v nas prepoznali kreativno skupnost, ki se vsak dan bolj razvija vzporedno po svetu. Ustvarjati se je začelo gibanje. Kot posamezniki zasledujemo samoaktualizacijo, istočasno pa čutimo pripadnost sceni in okolju in jima zato tudi vračamo. Mnogi so to poimenovali coworking, če citiram Evo Perčič: "Gre za sodelovanje, ne tekmovanje". S Slovenia Coworking smo začeli igrati za isto ekipo in ugotovili, da je naš pravi nasprotnik preteklost. PUNKT: Naše delo temelji v povezovanju z nevladnimi organizacijami in gospodarskimi družbami, znotraj regije in navzven, v sinergiji s posamezniki, ki so kreativni in želijo delati, verjamemo v človeško energijo, poznamo različne vire financiranja in smo prepričani, da denar je in pride kot posledica takšnega delovanja.«poligon: Skupaj z Inštitutom Novum, Evropskim liberalnim forumom in Regionalnim centrom kreativne ekonomije (RCKE) smo organizirali enodnevno regionalno crowdfunding konferenco. Poligon: Aprilsko-majski projekt Poligon v Poligonu je najnovejši projekt interakcije prebivalcev s prostorom, natančneje družbene koreografije, ki poteka v koprodukciji Poligona z Mrežo sodobnega plesa, pod taktirko plesalca in koreografa Dejana Srhoja. Ideja projekta, ki nastaja prek delavnic s prebivalci, je študija prostora z namenom, da se po vzoru fizičnih poligonov in trim stez pripravi serija vaj v interakciji z objekti v Poligonu zato, da bi se prebivalci med delom sprostili in razgibali. KCŠ: Naši bratci in sestrice imajo v tobačni že odprto in toplo Aurora: Ciljajo tudi na povezovanje z lokalnimi in tujimi organizacijami, ki težijo k podobnim ciljem, vrednotam in viziji. Poligon: Skupaj z Inštitutom Novum, Evropskim liberalnim forumom in Regionalnim centrom kreativne ekonomije (RCKE) smo organizirali enodnevno regionalno crowdfunding konferenco. RIIBA: Ideja je, da bi se povezali s coworking prostoroma v Reki in Trstu in organizirali izmenjavo izdelkov, s čimer bi bili slovenski izdelki razstavljeni v tujini, in obratno. Verjamejo, da bi s tem lahko dosegli še širšo publiko. SI_CW: Po zaslugi njihovega»know-howa«je zaživel tudi coworking na Hrvaškem. SI_CW: slovenski coworkerji vabljeni, da kdaj skočite v zagreb in se udeležite delavnic, ki jih pripravlja Coworking Croatia. fajn je! 2. PARTNERSTVA S DRŽAVNIMI INŠTITUCIJAMI Partnerstva z razvojno agencijo Partnerstva s kulturnimi inštitucijami Poligon: Skupaj z Inštitutom Novum, Evropskim liberalnim forumom in Regionalnim centrom kreativne ekonomije (RCKE) smo organizirali enodnevno regionalno crowdfunding konferenco. Poligon: Na otvoritvi se je trlo kreativcev, medijev, zainteresirane javnosti, partnerjev in podpornikov centra, med katerimi izstopajo Kino Šiška, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije edina državna inštitucija, ki je center podprla. Poligon: Na otvoritvi se je trlo kreativcev, medijev, zainteresirane javnosti, partnerjev in podpornikov centra, med katerimi izstopajo Kino Šiška, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije edina državna inštitucija, ki je center podprla. Poligon: Ne pozabite obiskati letošnjega eksperimentalnega oblikovalskega bienala BIO 50, ki se otvarja v sredini septembra v organizaciji naših prijateljev iz Muzeja za arhitekturo. Če shranite njihovo vstopnico, pa vam pri uporabnini Poligona za 1, 5 ali 12 dni dodelimo 20 % popusta. Se vidimo kmalu! 141

142 10. Skupen pregled ključnih značilnosti izbranih coworking platform Strnjen prikaz identificiranih ključnih značilnosti slovenskih coworking platform kaže, da gre pri vzpostavitvi in upravljanju tovrstnih platform za izredno kompleksen proces, ki zahteva tudi veliko različnih znanj in veščin ter kontinuirano inoviranje na ravni prostora, skupnosti in vsebin. Tabela VI_16: Ključne značilnosti slovenskih coworking platform identificirane na šestih primerih dobre prakse KLJUČNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKIH COWORKING PLATFORM IDENTIFICIRANI PROBLEMI VIZIJA COWORKING PLATFORME RAZUMEVANJE KONCEPTOV ZNAČILNOSTI PROSTORA 1. KOMPLEKSNA PROBLEMATIKA SAMOZAPOSLENOSTI 2. GOSPODARSKI PESIMIZEM v DRUŽBI 1. RAZVIJANJE POTENCIALOV SKUPNOSTI 2. RAZVOJ GOSPODARSTVA 3. USTVARJATI BOLJŠO DRUŽBO 1. COWORKING KULTURA IN EVOLUCIJA KONCEPTA 2. KOMPLEKSNOST COWORKING KONCEPTA 3. SLABO POZNAVANJE IN ZLORABE IN ZAMENJEVANJE KONCEPTA 1. VZPOSTAVITEV PROSTORA 2. FUNKCIONALNOSTI PROSTORA 3. NADALJNJE IZBOLJŠAVE PROSTORA Naraščajoča prekernost Naraščajoča brezposelnost Nizka socialna varnost med samozaposlenimi Ljudje brez veščin kako uspešno delati kot podjetniki Profesionalna izolacija in primajkovanje priložnosti Na pogorišču industrije, vzpostaviti novo identiteto Beg možganov Mrtvilo Prazni delovni prostori Opolnomočenje ustvarjalcev in podpora brezposelnim Kakovostnejši razvoj projektov Zmanjšanje stroškov Narediti podjetniško renesanso Spodbujanje razvoja kreativnih industrij in novih ekonomskih modelov Izboljševanje lokalne skupnosti Spodbujanje družbenih inovacij Konstruktivno preživljanje časa Najprej raziskovanje, potem aplikacija»jelly«kot temelj za vzpostavitev coworking platforme Organskost razvoja in raznolikost Coworking vrednote vrednote novih ekonomij Coworking kot kolektiv, skupnost Coworking kot vozlišče, vežbališče Coworking kot podjetniška platforma Več kot coworking, kreativno podjetniški center Nepoznavanje koncepta v lokalni skupnosti Zlorabe koncepta Drugačni kot inkubatorji in tehnološki parki Vizija stalne produkcijske platforme Nove vsebine v starih (industrijskih) okoljih prostorih Soustvarjanje skupaj s skupnostjo Namesto denarja, vložek časa skupnosti Vzpostavljanje osnovne infrastrukture večinoma po»naredi si sam«principu, recikliranje Ne sme biti klasična pisarna Odprt delovni del Prostori za druženje in dogodke Delavnice Zasebni prostori - soba za sestanke Modularnost prostora Knjižnica Podporna infrastruktura Specifični prostori za določene dejavnosti Nadaljnje razvijanje prostorov, menjanje lokacij PUNKT druga lokacija 142

143 SKUPNOST 1. PROCES VZPOSTAVITVE 2. PROFILI UPORABNIKOV Informiranje Postopen razvoj skupnosti Zvestoba uporabnikov Selitev skupnosti v nove prostore, povezovanje z drugimi skupnostmi Podjetniški segment IKT Ni določene ciljne skupine, le želja po ustvarjanju: - mlajši - starejši - profili iz polja kreativnih industrij Profili iz polja kreativnih industrij Mednarodna skupnost Heterogena skupnost za uspešne projekte 3. VTISI SKUPNOSTI Motivacija Spoznavanje nadarjenih ljudi v lokalni skupnosti Napolnjeno 1. SPROŠČENO POVEZOVANJE Družabni kulinarični dogodki Aktivnosti za otroke Družabne igre Sproščanje Družbeno odgovorne okrogle mize DEJAVNOSTI FINANCIRANJE 2. UMETNIŠKO KULTURNE AKTIVNOSTI 3. SPODBUJANJE INOVATIVNEGA PODJETNIŠTVA 4. DOŽIVETJA IZVEN PROSTORA 5. SPODBUJANJE VISOKIH DRUŽBENIH UČINKOV 6. IZVEDBA PROJEKTOV Kulturni dogodki Glasbeno vizualni dogodki in performansi Razstave Ustvarjanje Učenje principov novih ekonomij Podjetniška predavanja, delavnice in konference Širjenje znanj s področja množičnega financiranja Storitveno oblikovanje Predavanja in delavnice s področja kreativnih industrij Intelektualna lastnina Različni IT dogodki Dogodki za mlade Coworking tabor Ekskurzije Gostovanje v tujini Predavanja s področja družbenega inoviranja Dobrodelnost Opolnomočenje samozaposlenih Reševanje bivanjske problematike Podpora produkciji Skupinska izvedba velikih projektov na področju kreativnih industrij 7. REZULTATI Nagrade Številke obiska 1. FINANČNA Financiranje iz lastnih žepov INVESTICIJA V ZAGON Zagotavljanje preživetja iz drugih virov PROJEKTA 2. NEFINANČNA INVESTICIJA V ZAGON PROJEKTA 3. STROŠKI PROSTORA Namesto denarja, moč socialnega kapitala Blagovna menjava Brezplačni prostor Neprofitna najemnina Profiten najem brez subvencije 4. FINANČNE TEŽAVE Previsoke najemnine Izgorelost Vse večji stroški Množično financiranje skupnosti za zagotovitev preživetja prostora 5. BREZ PODPORE POMEMBNIH DELEŽNIKOV Brez posluha države / občine in prazne obljube Ni primernih državnih razpisov Neuspešno pridobivanje sponzorjev 6. REŠITVE Minimiziranje stroškov (voluntiranje) Načrt razpršenega financiranja projekta Zaposlitve prek javnih del Prijavljanje na projektne razpise Donacije posameznikov 143

144 7. NEGOTOVA PRIHODNOST Družbena odgovornost podjetij Prodaja izdelkov Finančna negotovost Negotovost najemniške pogodbe PARTNERSTVA 1. S SORODNIMI ORGANIZACIJAMI 2. PARTNERSTVA S DRŽAVNIMI INŠTITUCIJAMI Partnerstva s sorodnimi organizacijami doma Partnerstva s sorodnimi organizacijami v tujini Partnerstva z razvojno agencijo Partnerstva s kulturnimi inštitucijami 144

145 B. Analiza podpore coworking praks s strani države in občin v tujini V nadaljevanju so prikazani rezultati študije treh primerov dobre prakse podpore razvoju coworkinga s strani javnih inštitucij. Pričujoči primeri so bili izbrani zaradi svojega globinskega razumevanja koncepta coworkinga in strateškega pristopa k razvoju tega koncepta na nivoju mesta oz. regije. Predvsem zaradi velikosti podprtega območja oz. števila prebivalcev, pa tudi evropskega konteksta, so ti primeri nadvse relevantni kot zgled za razvoj primerljivih ukrepov na področju Slovenije. 1. Francija, regija Île-de-France: Podpora vzpostavitvi t.i. tretjih prostorov La Fonderie je javna agencija za digitalno ekonomijo, ki jo je ustanovila pariška regija. Med glavnimi nalogami njenega poslanstva je izvajanje regionalnega projekta za razvoj sodelavnih prostorov. La Fonderie vsako leto pripravi razpis za finančno podporo pri vzpostavljanju t.i. tretjih prostorov, med katere sodijo tudi coworking prostori, v regiji Ile-de-France. Tovrstna podpora se izvaja že od leta 2012 in je odličen primer strateškega razvoja coworkinga v regiji, z velikim razumevanjem prednosti in priložnosti, ki jih le ta prinaša. Ključna vizija zakaj agencija spodbuja razvoj coworking kulture v regiji je strmenje k izboljšanju delovnih pogojev predvsem samozaposlenim, pri katerih je ločnica med zasebnim in profesionalnim življenjem zaradi dela od doma pogosto zabrisana. Obenem je dodatni motiv za podporo sodelavnih platform zmanjševanje dnevnih delovnih migracij ter izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva prek inoviranja novih organizacijskih in upravljavskih modelov. Na ta način želi La Founderie razvijati konstruktiven socialni dialog in prispevati k razvoju bolj trajnostnih ekonomskih konceptov. Finančna pomoč do EUR na upravičenca je namenjena za kritje do 50% stroškov povezanih z infrastrukturno vzpostavitvijo novih prostorov. Z razpisom leta 2014 pa so upravičenci postali tudi že obstoječi prostori, ki lahko podporna sredstva uporabijo za svojo nadgradnjo. Upravičenci do prijave projekta so lahko lokalne skupnosti, združenja, mala in srednja podjetja, interesna združenja in zadruge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Med kriteriji izbora projektov pa so tudi mehki kazalci kot npr. družbena koristnost projekta, okoljska odgovornost in vpetost ustanoviteljev v partnersko mrežo, ki služi kot referenca za kakovostno izvedbo projekta. 145

146 S skupnim proračunom 3,2 milijona evrov je tako agencija La Fonderie v treh letih pomagala pri vzpostavitvi 48 tovrstnih prostorov, kar predstavlja skoraj polovico vseh pariških prostorov, katerih skupno število se je do konca leta 2014 povzpelo na prek 100. Podpora vzpostavitvi pa je le ena izmed aktivnosti agencije, saj obenem finančno pomaga tudi pri razvoju vsebin, ki omogočajo kakovosten razvoj prostorom. Med drugim je eden izmed ključnih partnerjev Evropske coworking konference, ki je najodmevnejši dogodek na temo sodela in je od leta 2011 prerastel v največjo globalno konferenco z udeleženci iz vseh kontinentov. Tabela VI_17: Primer sistemske podpore coworking prostorov v Franciji, regija Ile de France 1. Francija - regija Île-de-France: Razpis za vzpostavitev tretjih prostorov Območje (regija/mesto) Razpisovalec in Izvajalec podpornih ukrepov Vir financiranja Oblika in namen podpore Časovno izvajanje podpore Opredelitev podprtih projektov Francija - regija Ile-de-France (pariška regija): velikost: km 2, 12, prebivalcev La Fonderie - l'agence Numérique de la Région Île-de-France La Fonderie je javna agencija za digitalno ekonomijo, ki jo je ustanovila pariška regija. Med glavnimi nalogami njenega poslanstva je izvajanje regionalnega projekta za razvoj sodelovnih prostorov. Regija Ile-de- France Razpis namenjen vzpostavljanju novih ali nadgradnji obstoječih tretjih prostorov (coworking prostori, telecentri, fablabi): Podpora vzpostavljanju tretjih prostorov v lokalnem okolju z namenom zagotavljanja prostora skupnostim, razvoja neposrednih povezav in partnerstev v lokalnem okolju (javne institucije, gospodarstvo, družbene iniciative, lokalne trgovine, lokalne skupnosti, volonterske organizacije...) ter drugimi tretjimi prostori. Rešitev za: izboljšanje delovnih pogojev boljša ločnica med zasebnim in profesionalnim življenjem ljudi, ki delajo zmanjševanje dnevnih migracij zaradi dela prispevek k trajnostnemu in socialnemu dialogu ustvarjanje novih organizacijskih in upravljavskih modelov Vsakoletni razpis v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 Tretji prostori so prostori namenjeni profesionalnemu udejstvovanju delavcev, ki ne poteka od doma ali v prostorih delodajalca: Coworking prostor, kot deljeno delovno okolje, kjer lahko samostojni profesionalci in delavci na daljavo najamejo delovno mesto za določen čas (po urah, dneh in mesecih). Coworking predstavljajo skupnosti in vrednote, ki promovirajo sodelovalno delo. Coworking prostor mora tudi opravljati funkcijo upravljanja s skupnostjo. Telecenter je prostor namenjen delavcem na daljavo, ki delajo od doma in je lociran v bljižini naselj in območij z veliki dnevnimi migracijami. Sestavljajo ga delovni prostori z računalniško in telekomunkacijsko opremo, upravljan s strani ponudnika in zasnovan tako, da delavcem na daljavo omogoča prijetno delovno kolje. Delavci na daljavo so zaposleni v podjetjih, ki svoje delo opravljajo tako, da so v neprestanem stiku s svojimi organizacijami, obenem pa so to lahko tudi samostojni podjetniki in profesionalci. 146

147 Upravičeni stroški Upravičenci Oblike financiranja Fablab predstavlja prostor, ki je odprt javnosti in zagotavlja orodja za oblikovanje in konstrukcijo izdelkov, vključno z računalniško vodenimi strojnimi orodji. Fablabl je tudi prostor namenjen srečanjem in sodelovalnemu delu. Aktivnosti za vzpostavljanje novih ali širitev obstoječih prostorov: načrtovanje in oprema prostorov (gradbeni posegi v prostoru, pleskanje, klimatske naprave, varnostni sistemi...) nabava opreme (kavči, stoli, mize, omarice za shranjevanje stvari...) nabava konferenčne opreme (projektorji, videokonferenčni sistemi...) nabava in vzpostavitev mrežne infrastrukture, brezžičnega interneta, strežnikov... računalniška strojna in programska oprema tehnična oprema (laserski rezalniki, 3D tiskalniki...) Lokalne skupnosti, združenja, mala in srednja podjetja, interesna združenja in zadruge, ki ustrezajo razpisnim pogojem: projekti v pariški regiji cilj odprtje prostora v roku enega leta od sprejetja na razpisu ciljna skupina zaposleni ali samozaposleni izvedena študija upravičenosti (feasibility study) nagovarjanje lokalnih potreb in deležnikov spoštovanje principa prostega trga ne konkuriranje z potencialnimi obstoječimi ponudniki Največ 50% stroškov za vzpostavitev in opremo (razen računalniške opreme), z zgornjo mejo EUR Največ 50% stroškov računalniške opreme z omejitvijo EUR na delovno mesto ali EUR za vsa delovna mesta Izplačila po zaključku projekta, lahko se zaprosi za progresivna izplačila do maksimalno 80% odobrenih sredstev. Kriteriji izbora Ustreznanje projekta razpisnim ciljem, vključno z: - lokacija projekta (potencialno povpraševanje, dostopnost,...) bližina stanovanjskim soseskam in trgovinam... - ciljne skupine (delavci na daljavo, samozaposleni...) Družbeni in ekonomski doprinos: - organizacija in gostenje dogodkov z namenom upravljanja s skupnostjo in mreženja lokalnih akterjev - dobri in prijazni delovni pogoji - storitve (hrana in pijača, sprostitev...) - enostavne rezervacije / naročanje - delovni čas Zgradba v kateri se prostor nahaja: - visoka okoljska kakovost, nizka energetska poraba in emisije - dostopnost za ljudi z zmanjšano mobilnostjo - ločen skupnosti prostor - prostori za shranjevanje stvari (omarice ipd) Ekonomska upravičenost projekta: - ukrepi za zagotavjanje trajnosti projekta - različice načinov uporabe prostorov (po urah, dneh, mesecih...) - zmožnost upravljanja s finačno strukturo - finančni partnerji Tehnična opremljenost: - visoka hitrost internetne povezave in wi-fi omrežje - razpoložljiva oprema (npr.: oprema za telekonference) - varno upravljanje z zasebnimi podatki Skupna vrednost financiranja: Rezultati Kakovost partnerstev z drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z istimi problemi ali istimi ciljnimi skupinami, pri načrtovanju in/ali realizaciji projekta. 3,2 mio EUR v letih novih coworking prostorov: prostorov EUR prostorov 1,133 mio EUR prostorov 1,2 mio EUR Pariška regija je postala pionir v razvoju tretjih prostorov z več kot 100 tovrstnimi prostori konec leta 2014, kar jo uvršča na peto mesto na svetu. 147

148 Druge oblike podpore Relevantne povezave Podpora pri organizaciji tretje evropske coworking konference - Coworking Europe Conference v Parizu Organizacija coworking weekend-a dogodka z namenom povezovanja in nadgradnje francoske coworking skupnosti Agnecija Le Fonderie se aktivno zavzema za strukturiranje in razvoj coworking gibanja z podporo in sodelovanjem na različnih dogodkih, ki so namenjeni povezovanju različnih deležnikov in skupnosti na področju coworkinga. La Fonderie Razpis > Coworking _RIF.pdf 148

149 2. Belgija regija Valonija: Razpis za pilotni projekt vzpostavitve coworking prostorov Podobnega pristopa kot v Fanciji se je pilotnim projektom vzpostavitve novih coworking prostorov lotila tudi belgijska regija Valonija. Leta 2011 objavljen razpis javne agencije za razvoj digitalne ekonomije Agence de Numerique je z 2,4 milijoni evrov podprl razvoj 8 novih coworking prostorov, med katerimi je večina nastala v javno-zasebnem partnerstvu. Tem osmim prostorom so za zagon zagotovili sredstva v višini do evrov za obdobje treh let, med upravičene stroške pa so poleg infrastrukturnih vključili tudi stroške administracije, upravljanja skupnosti in promocije ter na ta način zagotovili tudi odprtje novih delovnih mest in s tem pokazali razumevanje, da coworking ni samo prostor, ampak da je bistven element za maksimiziranje učinkov tovrstnih prostorov skupnost in specifična animacija le-te. Projekt Creative Wallonia prepoznava sodelovalne oblike dela kot inovativne prakse z neposrednimi ekonomskimi in družbenimi učinki. S tem namenom razpis spodbuja sodelovalne inovacije in mreženje, kot ključni element za ustvarjanje inovacijskih ekosistemov. V središče pogona gospodarstva postavlja kreativnost in inovacije in promovira koncept družbene kreativnosti ter inovativno produkcijo. Strateški razvoj coworkinga v valonski regiji so podprli tudi s povezovanjem teh prostorov v mrežo CoWallonia in s programom CoWallonia Pass njihovim uporabnikom omogočili enostavno prehajanje med posameznimi prostori. Tabela VI_18: Primer sistemske podpore coworking prostorov v Belgiji, regija Valonija 2. Belgija regija Valonija: Razpis za pilotni projekt vzpostavitve coworking prostorov Območje Belgija Valonska regija: velikost km 2, 3, prebivalcev (regija/mesto) Razpisovalec in izvajalec podpornih ukrepov Agence du Numérique (ex Agence Wallonne des Télécommunications / AWT) / podružnica agencije AEI (Agency for Enterprise and Innovation) - Projekt Creative Wallonia 149

150 Vir financiranja Oblika in namen podpore Časovno izvajanje podpore Iniciativa, ki jo je vzpostavila vlada valonske regije in katere namen je postaviti kreativnost in inovacije v središče gospodarstva in družbe v Valoniji. Področja dela: - promocija koncepta družbe kreativnosti - podpora inovativnim praksam - podpora inovativni produkciji Vlada valonske regije Razpis za pilotni projekt vzpostavitve coworking prostorov v valonski regiji Projekt Creative Wallonia prepoznava sodelovalne oblike dela kot inovativne prakse z neposrednimi ekonomskimi in družbenimi učini. S tem namenom razpis spodbuja sodelovalne inovacije in mreženje, kot ključni element za ustvarjanje inovacijskih ekosistemov Opredelitev Coworking prostori kot odprti prostori, namenjeni delu in srečevanju različnih deležnikov ter deljenju idej. S pomočjo upravljanja skupnosti in podprtih drugih aktivnosti prostori omogočajo ustvarjanje vezi med uporabniki in skupnost. projektov Porstor zagotavlja delovne prostore, pisarne in sobe za sestanke, dostop do interneta in tehnično opremo. Zasnova prostora in pohištvo ter model animacijskih aktivnosti spodbujajo srečevanje, sodelovanje, razprave in delo z namenom razvoja projektov. Neformalna in sproščena atmosfera v teh prostorih spodnuja ustvarjalnost. Coworking prostor torej opredejujeta dva ključna elementa: prilagojen fizični prostor in specifična animacija. Upravičeni Vzpostavitev in delovanje novih coworking prostorov Administracija prostora stroški Animacija = upravljanje skupnosti Promocija (spletno mesto...) Pohištvo in oprema Upravičenci Javne in para-javne institucije ali izobraževalne ustanove v partnerstvu z drugimi javnimi in zasebnimi organizacijami (podjetja, samostojni podjetniki, neprofitne organizacije...) Oblike Do EUR na upravičenca, izplačilo v dveh obrokih po največ EUR, poraba v 18 mesecih. financiranja Možnost podaljšanja financiranja - do EUR na upravičenca v obdobju 3 let. Kriteriji izbora - Skladnost s cilji projekta Creative Wallonia - Poslovni model / ustreznost proračuna kratkoročna upravičenost in potencial dolgoročne avtonomnosti - Upoštevanje strategij, promocija in internacionalizacija v skladu z Creative Wallonia programom - Vključevanje skupnosti in mrež - Integracija projekta v lokalni družbeno-ekonomski kontekst - Lokalni in regionalni učinek - Povezanost z mednarodnimi coworking prostori - Vključevanje širokega spektra deležnikov - Sodobna tehnična oprema za komuniciranje (telekonference...) - Dobra internetna povezava - Model animacije za delo s skupnostjo uporabnikov, organizacija dogodkov, promocija prostora 150

151 Skupna Do 2, EUR vrednost financiranja: Rezultati Druge oblike podpore Relevantne povezave 8 vzpostavljenih coworking prostorov v 8 različnih mestih valonske regije Coworking prostori so vzpostavili partnerstva z deležniki z različnih področij Zmanjšanje dnevnih migracij Referenčni model za ostale Belgijske coworking prostore 376 coworkerjev v vseh osmih coworking prostorih v letu 2013 (1 leto po odprtju) Vzpostavitev mreže coworkin prostorov CoWallonia (skupno komuniciranje, mesečni sestanki, skupni projekti...) Organizacija dogodka Walloon Coworking Week brezplačna uporaba coworking prostorov v mreži CoWallonia za vse zainteresirane, za obdobje enega tedna Vzpostavitev projekta CoWallonia Pass omogočena uporaba vseh osmih coworking prostorov uporabnikom posameznega prostora Agence du Numérique Creative Wallonia Razpis: à projets coworking.pdf CoWallonia CoWallonia. Initial assessment and launch of the "Pass CoWallonia" 151

152 3. Italija mestna regija Milano: Razpis za spodbujanje uporabe coworking prostorov in izboljšanje infrastrukture coworking prostorov Mesto Milano se je popularizacije coworkinga v milanski regiji lotilo s spodbujanjem povečane uporabe coworking prostorov. Ker so bili le-ti večinoma vzpostavljeni od spodaj navzgor, brez predhodne finančne podpore države, obenem pa se prebivalci s kulturo coworkinga šele spoznavajo, gre za izredno organski pristop države k vzpodbujanju coworking kulture. V ta namen so z razpisi v letih 2013, 2014 in 2015 uporabnikom teh prostorov ponudili vavčerje, ki krijejo do 50% stroškov storitev coworking prostorov, do višine evrov za obdobje od 6 do 12 mesecev. Vavčerji so unovčljivi v 33 akreditiranih coworking prostorih, ki so na seznamu s katerim upravlja mesto Milano in na ta način zagotavlja njihovo ustreznost. V letu 2015 pa so upravičenci razpisa postali tudi coworking prostori, ki lahko pridobijo do EUR oz. do 50% vrednosti investicij za izboljšave in nadgradnje infrastrukture. Tabela VI_19: Primer sistemske podpore coworking prostorov v Italiji, regija Milano 3. Italija mestna regija Milano: Razpis za spodbujanje uporabe coworking prostorov in izboljšanje infrastrukture coworking prostorov Območje (regija/mesto) Razpisovalec in izvajalec podpornih ukrepov Italija regija mesta Milano: velikost 181,76 km2, 1, prebivalcev Comune di Milano - Direzione Centrale Politiche del Lavoro, Sviluppo Economico e Università (Mesto Milano direkcija za politike dela, ekonomskega razvoja in izobraževanja) in Camera di commercio Milano (Gospodarska zbornica mesta Milano) Vir financiranja Mesto Milano (2/3), Gospodarska zbornica mesta Milano (1/3) Oblike in namen podpore Mestna vlada prepoznava coworking kot inovativen odizv na spreminjajoče področje dela. Z razpisom leta 2014 je podprla izdelavo seznama kvalificiranih ponudnikov coworking storitev in spodbude uporabnikom coworking prostorov. V ponovnem razpisu leta 2015 pa je bila dodana tudi neposredna podpora coworking prostorom za zagotavljanje najboljših delovnih pogojev svojim uporabnikom. Časovno izvajanje podpore Razpisi v letih 2012, 2013, 2014,