ANALIZA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE V PODJETJU DROGA KOLINSKA D.D.

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija dela ANALIZA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE V PODJETJU DROGA KOLINSKA D.D. Mentor: izred. prof. dr. Anton ižman Kandidat: Barbara Redenšek Kranj, marec, 2006

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Antonu ižmanu za pomo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi mag. Miru Hrovatu, izvršnemu direktorju poslovne funkcije tehnika, ki mi je omogoil izdelavo diplomskega dela v podjetju Droga Kolinska d.d..

3 POVZETEK Veina avtorjev strokovne literature razmejuje logistiko v proizvodnem podjetju na štiri podsisteme, in sicer nabavno, notranjo, distribucijsko in poprodajno logistiko. V teoretinem delu diplomske naloge smo povzeli znailnosti navedenih podsistemov. Opredelili smo skladišenje, zaloge in zunanji transport, ki predstavljajo elemente logistinega podsistema. Opisali smo metodologijo razvijanja kakovosti logistinih procesov. V aplikativnem delu smo analizirali podsistem distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d.. V okviru obstojeega stanja smo opisali proces distribucijske logistike, njeno organiziranost in uporabljeno tehnologijo. Stroške distribucijske logistike smo primerjali s podjetji v podobni panogi. Raziskava je pokazala, da le ti bistveno ne presegajo stroškov distribucijske logistike vodilnih podjetij. Na osnovi analize ugotovljenih pomanjkljivosti smo iskali možnosti za zmanjšanje stroškov na tem podroju. Priložnosti so se pokazale pri minimalnih povratnih prevozih, prevelikih oziroma premajhnih zalogah in pomanjkljivemu dispeerskemu programu. Predlagali smo ustrezne organizacijske spremembe, na podlagi katerih bi lahko poveali število povratnih prevozov. Nadalje smo ugotovili, da distribucijska logistika nima neposrednega vpliva na prezaloženost oziroma nezaloženost v skladišu gotovih izdelkov, vendar pa bi lahko z ustreznim sistemom opozarjanja ozavešali ostale službe. Podali smo predlog nadgradnje dispeerskega programa z ustreznima algoritmoma, s katerima bi pridobili podatka o strošku prevoza na kupca in izdelek. Podatka bi kot dodatni element služila presoji o tem, kateri kupci oziroma izdelki so donosni. Ugotovili smo, da je distribucijska logistika v podjetju Droga Kolinska dobro organizirana in da sledi sodobnim trendom s podroja tehnologije. Na osnovi temeljite analize smo odkrili rezerve za dodatno zmanjšanje stroškov. S tem smo dosegli postavljeni cilj diplomskega dela. KLJUNE BESEDE distribucijska logistika, skladišenje, zaloge, transport, sledljivost

4 ABSTRACT The majority of authors of technical literature divide logistics in a production company into four subsystems, i.e. purchase, internal, distribution and post - sale logistics. In the theoretical part of the thesis, we have summarized the characteristics of the above subsystems. We have defined storage, stocks and external transportation which represent the elements of the logistics subsystem. We have also described the methodology of developing the quality of logistical processes. In the applicative part of the thesis we have analysed the subsystem of distribution logistics in the Droga Kolinska d.d. Company. We described the process of distribution logistics, its organisation and the technology used, taking into account the existing situation. We have compared the costs of distribution logistics with those of companies in a similar business line. Research showed that the costs did not essentially exceed the distribution logistics costs of leading companies. We explored the possibilities of reducing these costs by analysing the deficiencies established. It was shown that the deficiencies include: minimal return transportation, too large and / or too small stocks and a defective dispatch programme. We proposed appropriate organisational changes, on the basis of which return transportation could be ensured in as many cases as possible. We further established that distribution logistics did not directly influence overstocks or lack of stocks in the finished products warehouse; it could however raise awareness of other services through an appropriate warning system. We made a proposal to upgrade the dispatch programme with adequate algorithms, by which the data on the transportation costs per customer and products could be obtained. It would be possible to make an assessment on the basis of these two data to determine which customers and / or products are profitable. We have established that distribution logistics is well organised in the Droga Kolinska d.d. Company and that it follows contemporary trends in the field of technology. On the basis of a thorough analysis we managed to find reserves for additional cost cutting. We have thus attained the objective set in the thesis. KEYWORDS distribution logistics, storage, stocks, transportation, traceability.

5 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA NAMEN IN CILJ PREDSTAVITEV PODJETJA DROGA KOLINSKA D.D METODOLOGIJA ZNAILNOSTI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU RAZVOJ LOGISTIKE OPREDELITEV IN CILJI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU LOGISTINI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU NABAVNA LOGISTIKA NOTRANJA LOGISTIKA DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA POPRODAJNA LOGISTIKA ELEMENTI LOGISTINEGA SISTEMA SKLADIŠENJE ZALOGE ZUNANJI TRANSPORT METODOLOGIJA RAZVIJANJA KAKOVOSTI LOGISTINIH PROCESOV OBSTOJEE STANJE DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE V PODJETJU DROGA KOLINSKA D.D ORGANIZACIJA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE INFORMACIJSKI SISTEM DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE OZNAEVANJE IN SLEDLJIVOST RIP (RAUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV) IN POTI INFORMACIJ PROCES DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE PREVZEM IZDELKOV IN TRGOVSKEGA BLAGA SKLADIŠENJE NOTRANJI TRANSPORT IZPIS NAROIL DISPEERSKI POSTOPKI KOMISIONIRANJE OZNAEVANJE PALET KONTROLA PRIPRAVLJENIH KOMISIONOV POTRJEVANJE IN IZPIS SPREMNE DOKUMENTACIJE ZUNANJI TRANSPORT POTRJEVANJE PREVZEMOV STROŠKI UGOTOVITEV IN ANALIZA POMANJKLJIVOSTI OBSTOJEEGA STANJA NEIZKORIŠENOST POVRATNIH PREVOZOV...50

6 4.2 POMANJKLJIV DISPEERSKI PROGRAM NEPOPOLNE DOBAVE NERACIONALNE ZALOGE IZDELKOV IN TRGOVSKEGA BLAGA PREDLOGI IZBOLJŠAV UGOTOVLJENIH POMANJKLJIVOSTI POVRATNI PREVOZI DISPEERSKI PROGRAM ZALOGE OCENA IZBOLJŠAV ZAKLJUKI...71 LITERATURA IN VIRI...72 KAZALO SLIK.74 KAZALO TABEL.74 KRATICE IN AKRONIMI 75

7 _ 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Distribucijska logistika, kot eden izmed podsistemov logistike, že dolga leta spada med pomembnejša podroja delovanja v podjetju. Njen pomen se na trgu nepredvidenih sprememb, monih in agresivnih konkurentov ter razlinih zahtev potrošnikov samo še poveuje. Tržiše zahteva vse tonejšo oskrbo, tako glede asa, prostora, koliin, kot tudi glede kvalitete in stroškov njihove dobave. Vse to narekuje uinkovito vzpostavljen sistem distribucijske logistike in nemoten pretok materiala in informacij ter samo še poudarja pomen logistike za vsako podjetje. Pomemben razlog, ki pripisuje pomen distribucijski logistiki, so zagotovo veliki stroški, ki jih skladišenje gotovih izdelkov, priprava in dostava blaga do konnih kupcev povzroajo. Na podroju logistike lahko odkrijemo še mnoge rezerve, tako na stroškovnem kot tudi na organizacijskem podroju. Zmanjševanje logistinih stroškov pomembno vpliva na dobiek podjetja. ižman (2002, str. 17) navaja, da ima prihranek pri logistinih stroških mnogo veji vpliv na dobiek organizacije, kot pa poveanje prodaje. Navedeno velja še posebej za že izoblikovana tržiša, kjer je prisotna mona konkurenca, ki povzroa zmanjšanje prodajnih cen in posledino manjšo donosnost celotne industrije. Vsak prihranek logistinih stroškov tako predstavlja sto odstotni dobiek podjetju. Zato mora biti vodenje distribucijske logistike v podjetju naravnano k neprestanemu izboljševanju vseh postopkov, iskanju pomanjkljivosti, odkrivanju rezerv ter s tem k nenehnemu zmanjševanju stroškov distribucijske logistike. 1.2 NAMEN IN CILJ Namen diplomskega dela je prikazati in analizirati organiziranost ter delovanje distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d., stroške, ki jih podroje distribucije v podjetju povzroa ter na tej osnovi ugotoviti alternativne izboljšave oziroma rešitve ugotovljenih pomanjkljivosti. Osnovni cilj diplomskega dela, ki ga pri tem želimo dosei, je zmanjšanje stroškov distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d., ki bi ga v podjetju lahko dosegli z realizacijo predlaganih rešitev. Izhajamo iz predpostavke, da je distribucijska logistika v podjetju dobro organizirana in da sledijo sodobnim trendom, vendar pa lahko na podlagi poglobljene analize distribucijske logistike odkrijemo rezerve za zniževanje stroškov prouevanega podroja. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 3 od 75

8 _ 1.3 PREDSTAVITEV PODJETJA DROGA KOLINSKA D.D. Podjetje Droga Kolinska d.d. je nastalo z združitvijo dveh uspešnih živilskih podjetij, Droge in Kolinske, 3. maja Namen združitve v eno družbo je poveanje sinergijskih uinkov, ki bi jih posamezna družba na trgu kaotinih razmer težko dosegla. Poleg matinega podjetja Droga Kolinska d.d., katerega sedež je v Ljubljani, družba vkljuuje povezana podjetja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in rni Gori, Makedoniji, na Švedskem in v Rusiji. Droga Kolinska je globalno podjetje, ki proizvaja, distribuira in trži lastne izdelke ter trgovsko blago visoke kakovosti in uveljavljenih blagovnih znamk po vsem svetu. Na trg prinaša izbrano paleto živilskih izdelkov, in sicer majonezo, gorico, kavo in aj, zaimbe in dodatke jedem, žitne izdelke, paštete in reguje, vodo in brezalkoholne pijae, otroško hrano ter vloženo sadje in zelenjavo. Za velike kuhinje so razvili krovni blagovni znamki Gastro in Kulinarika, svoj program pa so prilagodili tudi gostinstvu. Proizvajajo, prodajajo in distribuirajo tudi Repromaterial, to so izdelki, ki se uporabljajo v industrijski in obrtniški proizvodnji pekovskih in slašiarskih izdelkov, mesnih izdelkov in doloenih vrst mlenih izdelkov. V sodni register so vpisane naslednje dejavnosti družbe: predelava ter pakiranje kave in ajev; proizvodnja mesnih izdelkov; predelava ter pakiranje žitaric, zaimb in drugih živilskih proizvodov; predelava ter konzerviranje zelenjave in gob; predelava morske soli; proizvodnja ekstraktov; predelava zdravilnih zeliš in ajev; prodaja trgovskega blaga; polnjenje vod in brezalkoholnih pija z lastno blagovno znamko; proizvodnja drugih živilskih izdelkov z lastno blagovno znamko (kakava, okolade in sladkornih izdelkov; predelava aja in kave; razlinih zaimb, dišav in drugih dodatkov; homogeniziranih živil in dietine prehrane; sadnih in zelenjavnih sokov, predelava in konzerviranje sadja in zelenjave); proizvodnja licennih izdelkov (Hellmann s in Knorr); uvoz in izvoz izdelkov tujih blagovnih znamk (Bender - Iglauer, Chupa Chups S. A., Hagold Hefe, Impex (Fisherman s Friend), Mentos, Nutrici Export Bv, PEZ International in drugih (http// Trenutni tržni deleži po glavnih programih v Sloveniji glede na ustvarjeno prodajo so naslednji: Barcaffe 73,8%, Argeta 20,7%, 1001 Cvet 58,3%, Zlato polje 40,7%, Maestro 34%, Cockta 13,93% in Donat 20% (Poroilo o poslovanju ). Po podatkih, objavljenih na spletni strani podjetja na dan (http// je skupno število zaposlenih v matinem podjetju Ti so zaposleni na naslednjih profitnih centrih (PC) in poslovnih enotah (PE), na katere je podjetje razdeljeno: PC Sol Portorož, kjer je temeljna dejavnost predelava morske soli; Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 4 od 75

9 _ PC Nova tovarna v Izoli, kjer poteka predelava kave in ajev ter proizvodnja paštet; PC Zlato polje v Obrovu, kjer predelujejo riž; PC Gosad Središe ob Dravi, ki je namenjen proizvodnji kislega programa; PE Ljubljana, kjer proizvajajo jušne koncentrate, majonezo, praške itd; PE Mirna, kjer poteka proizvodnja otroške hrane; PE Rogaški vrelci v Rogaški Slatini, kjer poteka polnjenje brezalkoholnih pija. Droga Kolinska je imetnica certifikatov ISO 9001, ISO 14001, mednarodnega HACCP certifikata za otroško hrano in mednarodnega HACCP certifikata skladnosti po globalnem standardu za hrano BRC za programa filter ajev, mesnih paštet in kave. Predsednik enolanske uprave Kabinet predsednika uprave (2) Sistem vodenja, kadri, pravo Odnosi z javnostmi (1) Marketing (3) Strateški razvoj ID Trženje ID Tehnika ID Ekonomika ID FRS ID JV Evropa ID V Evropa Slovenija, Proizvodnja, Nabava, FRS, SG, Prodaja in Hrvaška, Tehnino- Razvoj, IT BIH, razvoj, Kosovo, splošna Kakovost, MAK, Proizvodni EU, podpora, Investicije Kava obrati, Novi trgi, Logistika, Logistika, Razvoj Prodajna Podpora prodaje podpora Legenda ID izvršni direktor 1 vkljuuje upravljanje blagovnih znamk 2 vkljuuje tudi ISO standard 3 vkljuuje tudi interno revizijo Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Droga Kolinska d.d. Vir: http// Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 5 od 75

10 _ Slika 1 predstavlja Organizacijsko strukturo podjetja. Organizirano je kot delniška družba. Vodstvena struktura družbe vsebuje pet vodstvenih ravni. Prvo vodstveno raven predstavlja enolanska uprava. Družba ima šest izvršnih direktorjev poslovnih funkcij, ki predstavljajo drugo vodstveno raven. Poslovne funkcije podjetja so trženje, tehnika, ekonomika, finance in raunovodstvo, profitna centra pa Jugovzhodna Evropa in Vzhodna Evropa. Tretjo vodstveno raven predstavljajo direktorji poslovnih podroij (npr. direktor logistike), držav (npr. direktor povezanega podjetja) in štabnih služb. etrto vodstveno raven predstavljajo vodje oddelkov, peto pa vodje skupin. Logistika predstavlja poslovno podroje v okviru poslovne funkcije tehnika in profitnega centra Vzhodna Evropa. Strateški cilj Droge Kolinske je postati vodilno regionalno podjetje v svoji panogi, kar nartujejo dosei s poveevanjem tržnih deležev na obstojeih trgih in agresivnim širjenjem na nove trge. Vse to bodo dosegli z uresnievanjem vrednot zaposlenih združenega podjetja, ki so: razumevanje potrošnika, kakovost in skrb za okolje, podjetnost, timsko delo, pripadnost ter gospodarnost (Poroilo o poslovanju ). 1.4 METODOLOGIJA Diplomsko delo je razdeljeno na ve vsebinskih delov. S pomojo prouevanja strokovne literature smo v teoretinem delu na kratko povzeli znailnosti logistike v proizvodnem podjetju. Opredelili smo pojem in cilje logistike ter opisali njene podsisteme, pri emer smo najvejo pozornost namenili opredelitvi distribucijskega podsistema. Teoretino smo obravnavali tri kljune elemente logistinega podsistema, in sicer skladišenje in z njim povezane zaloge ter zunanji transport. V aplikativnem delu smo analizirali distribucijsko logistiko v podjetju Droga Kolinska, ki predstavlja enega izmed štirih podsistemov logistike, ki smo jih opredelili v teoretinem delu. Za analizo so nam služili vhodni podatki, ki smo jih zbirali s pomojo razgovorov in posvetovanja z vodilnimi na podroju logistike ter z opazovanjem posameznih podroij del, ki potekajo v podjetju v okviru procesa distribucijske logistike. Raziskali smo postopke, ki jih uporabljajo na podroju distribucijske logistike v podjetju. Predvsem gre za podroja informatike, praktine postopke, delovanje sistema distribucijske logistike, organizacijske predpise, navodila za delo in drugo. Na podlagi podatkov, zbranih po AT. Kearney svetovalni družbi, smo primerjali stroške distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska s 150 imi podjetji v podobni panogi. Rezultate primerjave smo prikazali grafino. Predloge rešitev smo podali opisno in s pomojo kvantitativnih metod. Na koncu smo podali lastno oceno uinkov predlaganih izboljšav. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 6 od 75

11 _ 2 ZNAILNOSTI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU 2.1 RAZVOJ LOGISTIKE Pojem logistika se je najprej uveljavil v vojaški terminologiji. V literaturi je mogoe najti razline razlage za izvor tega pojma. Veina avtorjev navaja grški besedi»logos«(misliti) in»logicos«(raunati, pravilno misliti, biti razumen) ter francosko besedo»loger«(nastanitev, namestitev, preskrbovanje). Izraz logistika so prvi uporabili leta 1760 v armadi Ludvika XIV. z uvedbo položaja»marechal General des Logis«. Nosilec tega položaja je bil odgovoren za oskrbo vojaškega prostora, za oskrbo z materialom, za nartovanje maršrut ter za vodenje vseh vrst transportov (Ogorelc, 1985, str. 14). Med drugo svetovno vojno je obrambno ministrstvo ZDA ustanovilo tako imenovane projektne time, ki so bili zadolženi za oblikovanje raunalniško podprtih sistemov obdelave podatkov in informacij ter razvoj matematino planskih modelov, s pomojo katerih naj bi reševali logistine probleme vojske. To obdobje zato smatramo za zaetek razvoja operacijskih raziskav in gospodarsko znanstvene discipline logistike (Kaltnekar, 1993, str. 26). Razvoj sodobne podjetniške logistike je mogoe razdeliti na obdobje pred letom 1950, obdobje od leta 1950 do 1970 in obdobje po letu Nekateri avtorji s podroja marketinga, kot sta Shaw (1912) in Clark (1922), so že pred letom 1950 skušali opredeliti fizino distribucijo in dognati, kako se razlikuje od marketinga na strani povpraševanja. Znan matematik, O. Morgenstern, je leta 1951 v nam poznanem prvem prispevku o poslovni logistiki ugotovil, da med vojaško logistiko in logistinimi problemi, s katerimi se sreujejo pri poslovanju v podjetjih, obstaja neposredna podobnost. Moan razcvet je logistika v gospodarstvu kot veda dosegla v obdobju od leta 1950 do leta 1970 na osnovi izkušenj ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu. Njena rast v ZDA se je v šestdesetih letih še poveala, ko se je zaelo obdobje zasienosti z blagom. Zaostrena konkurenca med podjetji je intenzivirala iskanje prednosti pred konkurenti. Le to pa je zagotovila logistika z geslom:»dostaviti blago kupcu v pravi koliini, na pravo mesto, nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni«(logožar, 2004, str. 27). Osnovna naela podjetniške logistike so bila v sedemdesetih letih že uveljavljena v praksi. V podjetjih so ugotovili, da jim realizacija teh nael v poslovanju prinaša doloene koristi. Velik vpliv na logistine dejavnosti sta povzroila tudi obdobje stagflacije in naftne krize. Posledice visokih cen surove nafte so se kazale v vejih stroških transporta in vzdrževanja zalog, kar je vodilne v podjetjih prisililo, da so tovrstnim stroškom prieli posveati vejo pozornost. To je bil tudi povod za Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 7 od 75

12 _ nastanek integralnega logistinega sistema. Tako je poleg fizine distribucije, ki je vse do tedaj predstavljala prevladujoo temo, vedno veji pomen pridobivala nabava in gospodarjenje z materialom. Vse to je postopoma botrovalo današnjemu pojmovanju podjetniške logistike, ki poleg distribucijske logistike združuje nabavno, notranjo in poprodajno logistiko (Logožar, 2004, str. 28). Moan vpliv na pomen logistike povzroa tudi globalizacija svetovnega gospodarstva. Podjetja so zaradi vse ostrejše konkurence prisiljena stalno zniževati stroške, ki so v mnogih organizacijah postali vse bolj kritien dejavnik. Zaradi globalizacije so se tako pojavile zahteve po celovitem in uinkovitem logistinem managementu (ižman, 2002, str. 16). Uvedba novih informacijskih tehnologij je dejavnik, ki je v zadnjih letih v veliki meri vplival na spremembe v pojmovanju logistike. Informatizacija logistike omogoa ažurne podatke v vsakem trenutku, kar skrajša logistine postopke, omogoa delo brez napak, služi zanesljivejšemu poslovanju in hitrejšemu pretoku blaga ter na ta nain vpliva na znatno zmanjšanje stroškov. Sledljivost blaga z uporabo mednarodnih, standardnih rtnih kod, elektronsko poslovanje med kupci in dobavitelji, raunalniška izmenjava podatkov (RIP), zajem podatkov v realnem asu in podobno, so tehnologije, ki v današnjem asu predstavljajo nujo in se jim ni ve mo izogniti. V mnogih organizacijah so se že uveljavili raunalniško podprti informacijski sistemi, kot so sistemi za planiranje materialnih potreb MRP I, MRP II (ERP), sistemi za planiranje distribucije (DRP) in sistemi»tono ob pravem asu«(jit), ki omogoajo (ižman, 2002, str. 16) organizacijam povezavo mnogih logistinih aktivnosti, od naroanja pri dobavitelju, obdelave naroila, kontrole zalog, napovedovanja planiranja in terminiranja proizvodnje. V razvitih državah se vedno bolj poslužujejo koncepta zunanje oskrbe (outsourcing), ki je primeren za vsa funkcijska podroja, tudi logistiko. Po tem konceptu se podjetja odloajo, da bodo sama izvajala tiste logistine dejavnosti, ki bodo prinašale konkurenne prednosti. V logistiki se tako v najveji meri prepuša izvajanju zunanjim izvajalcem transport in skladišenje. Odloitev o strategiji najema zunanjih izvajalcev mora temeljiti na podrobni analizi možnosti zunanje oskrbe. Sodobno logistiko v proizvodnem podjetju opredeljujejo predvsem nove informacijske tehnologije, celoviti informacijski sistemi, uinkovita oskrba kupcev in izpolnjevanje kupevih potreb in želja, integriran logistini sistem, stalno iskanje nainov in možnosti za zmanjšanje logistinih stroškov ter presoja o posluževanju koncepta zunanje oskrbe. 2.2 OPREDELITEV IN CILJI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU Logistika v proizvodnih podjetjih, pa tudi v drugih podjetjih in organizacijah, spada v podroje mikrologistike. Vedo o logistiki v proizvodnem podjetju lahko definiramo kot vedo, katere predmet je ugotavljanje, nartovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimi in informacijskimi tokovi od dobavitelja, proizvodnje do konnega porabnika in obratno. Namen je Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 8 od 75

13 _ zagotoviti ustrezno raven servisiranja odjemalcev ob sprejemljivih stroških (Logožar, 2004, str. 47). Coyle, Bardi in Langley (2003, str. 40) postavljajo pri opredelitvi pojma logistika v ospredje usmerjenost na kupca. Logistiko definirajo kot proces uresnievanja kupevih potreb in želja. K doseganju le teh morajo biti usmerjena finanna sredstva, material (izdelki), kadri, tehnologija in informacije. Pomemben je optimalni pretok materiala oziroma izdelkov. Pravemu kupcu se mora zagotoviti pravo blago, v pravi koliini in kakovosti, na pravem mestu, ob pravem asu ter ob primernih stroških (ang.«seven Rs of logistics«). Slika 2 ponazarja logistini sistem v podjetju, kot ga razlaga ižman (2002, str. 15). Dejavnosti managementa Planiranje Izvedba Kontrola Izhodi iz logistike Vhodi v logistiko Naravni viri loveški viri Finanni viri Informacijski viri Dobavitelji Surovi materiali Logistini management Medfazne zaloge Gotovi proizvodi Kupci Tržna usmerjenost (konkurenna prednost) asovna in prostorska oskrba Naravnanost na kupca Zbirka logistinih storitev Logistine aktivnosti - Oskrba kupca - Izbira lokacije skladiša - Napovedovanje potreb - Nabavljanje - Distribucijske komunikacije - Pakiranje - Upravljanje zalog - Promet in transport - Rokovanje z materialom - Skladišenje - Obdelava naroila - Rokovanje z vrnjenim blagom - Vzdrževanje (deli in servis) - Poškodbe in izmet Slika 2: Logistini sistem v podjetju Vir: Logistini management v organizaciji, ižman, 2002, str.15 Logistika je odvisna od naravnih, loveških, finannih in informacijskih virov, ki predstavljajo vhode (inpute) v logistini sistem. Logistini management se nanaša na surovine, ki jih zagotovijo dobavitelji, na medfazne zaloge in na gotove izdelke. Ustrezno strukturo logistinih aktivnosti pripravijo dejavnosti managementa, ki vkljuujejo planiranje, izvedbo in kontrolo. Izhode (outpute) iz logistinega sistema predstavljajo konkurenna prednost, asovna in prostorska oskrba, uinkovito prilagajanje kupcu in zagotavljanje razlinih logistinih storitev. Vse naštete rezultate je mogoe dosei z uinkovito izvedbo logistinih aktivnosti. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 9 od 75

14 _ Dobro postavljeni cilji so odloilnega pomena za management organizacije. Cilji povezujejo dejavnike organizacije, predstavljajo usmeritve poslovanju in odloanju in nenazadnje omogoajo vrednotenje uspešnosti ter olajšajo medsebojno koordinacijo. Po Logožarju (2004, str. 59) so osnovni cilji dobrega vodenja logistinih storitev naslednji: znižanje stroškov logistike, ki lahko dosegajo v podjetjih tudi 30% in ve prodajne cene. To se doseže s skrajšanjem poti, primernim znižanjem zalog in naroanjem primernih koliin blaga, da bi se izognili ezmernim zalogam, koncentracijo tovora, uvedbo ustrezne mehanizacije, sodobno informacijsko tehnologijo itd.; izboljševanje kakovosti logistike pri kupcih, kar lahko dosežemo npr. z vejo hitrostjo in tonostjo dobave, opravljanjem logistinih storitev»od vrat do vrat«, dostavo blaga ob pravem asu in na pravem kraju, veliko zanesljivostjo, dostavo blaga v zahtevani koliini in nepoškodovano, primerno ceno itd.; varstvo okolja, na katerega imajo najveji vpliv trije elementi logistike, in sicer: pakiranje (embalaža), transport (onesnaževanje zraka in voda, hrup) in skladišenje (izraba prostora), zato se morajo logistiki vkljuiti v prizadevanje za tako imenovano»zeleno logistiko«; humanizacija dela pri organiziranju in izvajanju logistinih dejavnosti je potrebno posebno pozornost posveati ergonomiki dela in prepreevanju poklicnih bolezni. Kaltnekar (1993, str ) uvrša med pomembnejše cilje logistinega sistema: ustrezno vkljuitev v celoten poslovni proces podjetja in izpolnjevanje vseh nalog, ki jih ta integracija postavlja; ustrezno notranjo organizacijo vseh dejavnosti, ki so odgovorne za materialno preskrbo in zagotavljanje njihovega koordiniranega delovanja pri opravljanju postavljenih nalog; zagotavljanje planske oskrbe potrebnega materiala v zahtevanih koliinah in kvalitetah ter pravoasno dostavo na zahtevana mesta in s tem omogoanje nemotenega dela; zagotavljanje uspešne distribucije gotovih proizvodov do kupcev v skladu z njihovo asovno in prostorsko opredeljenimi zahtevami; sodelovanje v kadrovanju in izobraževanju, ustrezno uvajanje v delo, razvijanje odgovornosti in dobrih odnosov ter s tem zagotavljati strokovnost in povezanost službe, uspešno opravljanje njenih nalog in smotrn razvoj v službi zaposlenih delavcev; prizadevanje za im boljšo likvidnost organizacije, kar skuša dosei s smotrnim razporejanjem finannih zmogljivosti, z usklajevanjem dobav s finannimi zmogljivostmi, s hitro distribucijo proizvodov in s im hitrejšim obraanjem zalog; vzdrževanje solidnih odnosov z dobavitelji in kupci ter zagotavljanje obojestranske zanesljivosti dobav; tekoe obvešanje razlinih poslovnih podroij podjetja o stanju in spremembah na tržišu ter o celotnem zunanjem in notranjem poslovanju z materialom in proizvodi; urejeno administrativno poslovanje. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 10 od 75

15 _ 2.3 LOGISTINI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU Logistiko v proizvodnem podjetju je potrebno zaradi lažjega razumevanja pogosto prouevati po njenih delih ali podsistemih. Avtorji razlino razmejujejo logistini sistem na podsisteme, najbolj pa se je uveljavila delitev logistinega sistema na naslednje podsisteme: nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika in poprodajna logistika. Zgoraj navedeni podsistemi so opredeljeni v nadaljevanju NABAVNA LOGISTIKA V nabavi so skrite velike rezerve za zniževanje stroškov, saj poraba materiala predstavlja velik odstotek v proizvodni vrednosti. Kot primer lahko podamo povpreni delež porabe materiala v proizvodni vrednosti živilske industrije, ki znaša nekje okoli 55% (Logožar, Ogorelc, 2002, str. 27). Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni kakovosti in koliini. Blago predstavljajo surovine, materiali, polproizvodi in proizvodi, ki so namenjeni poslovnemu sistemu za izvedbo proizvodnega programa. Podjetju mora biti blago dostavljeno ob pravem asu, na pravem kraju in z ekonomsko upravienimi stroški (Logožar, 2004, str. 100). Osnovna cilja nabavne funkcije sta (Kaltneker, 1993, str. 183): oskrba vseh porabnikov v podjetju z ustreznimi koliinami in kvalitetami potrebnega materiala ob planiranih asovnih terminih; težnja k im veji gospodarnosti celotne dejavnosti. Odloitve o nabavi vkljuujejo razline vidike (Logožar, 2004, str. 100), in sicer: tehnini vidik (lastnosti in vrsta materiala), ekonomski vidik (cena in stroški), komercialni vidik (pridobitev kupca, pogoji), pravni vidik (oblikovanje kupne pogodbe) ter logistini vidik (pakiranje, oblikovanje tovornih enot, prevoz, stroški in as). Pri nabavi materiala Logožar in Ogorelc (2002, str. 27) opisujeta tri naine, ki postavljajo nabavni logistiki razline zahteve. Po prvem nabavimo material takrat, ko ga potrebujemo. Omenjeni nain ima tako prednosti kot slabosti. Prednosti se kažejo v tem, da odpadejo potrebe po skladišenju blaga, esar posledica je zmanjšanje stroškov skladišenja in obratnih sredstev, vezanih v zalogah materiala. Do problemov pa pride v primeru, da material ne prispe pravoasno v poslovni sistem, kar lahko povzroi zastoje v proizvodnji. Le to pa posledino pomeni prekoraitev dobavnega roka in neustrezno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Drugi nain predstavlja nabavo materiala na zalogo, tako da je material vedno na voljo, ko ga v proizvodnji potrebujejo. Prednosti tega naina so v tem, da se podjetje zašiti pred nepredvidljivimi situacijami, kot so nezanesljivost dobaviteljev in tržna nihanja v ponudbi blaga. Slabost predstavljajo stroški skladišenja in poveani Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 11 od 75

16 _ stroški vezave sredstev na zaloge. S stroškovnega vidika je pomembno ugotoviti optimalno naroilno koliino (ONK), pri kateri so skupni stroški skladišenja (zalog) in naroanja minimalni. Tretji nain preskrbe materiala pa je tako imenovana sinhronizirana izdelava ali pa dobava materiala, pri emer mora dobavitelj dobaviti blago v natanno doloenem roku, opredeljenem s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, pri emer se material dostavlja neposredno iz transportnega sredstva na proizvodna mesta. Tako se zagotovi najkrajši as pretoka materiala. Prednost tega naina je, da ima poslovni sistem le varnostne zaloge, kar pa pomeni, da so stroški vezave sredstev in skladišenja nizki. Vendar pa so potrebni zanesljivi dobavitelji in tesno poslovno sodelovanje med dobavitelji in prejemnikom blaga. Podjetje lahko uporablja tudi kombinacijo navedenih nainov NOTRANJA LOGISTIKA Notranja logistika zajema gibanje in mirovanje materiala od skladiša nabavljenega materiala, skozi proizvodnjo, do skladiša konnih proizvodov. Pri tem gre za planiranje, organiziranje in kontrolo vseh aktivnosti premikanja in skladišenja znotraj organizacije, z namenom optimiziranja procesa proizvodnje. Funkcija notranje logistike se prine s koliinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki se je v okviru nabavne logistike dobavil v poslovni sistem. Njena naloga je skrb za notranji transport oziroma premešanje in medskladišenje blaga (materiala ali polproizvodov) ter transport proizvodov iz proizvodnje v skladiše gotovih proizvodov. Proizvodi morajo biti tudi ustrezno pakirani, da se lahko nadalje distribuirajo do odjemalcev. Osnovno naelo notranje logistike je im boljša izraba prostora in im krajše poti ter as pretoka materiala. as pretoka materiala v proizvodnji predstavlja as od trenutka vhoda materiala v proizvodni proces, do trenutka, ko se konni proizvodi uskladišijo v skladiše konnih proizvodov. Daljši as pretoka materiala pomeni veje zaloge pri medskladišenju med proizvodnim tokom materiala, slabšo izrabo delovnih sredstev in delovne sile, kar posledino vpliva na višje stroške. V smislu daljše dobe izpolnitve naroil lahko tudi neugodno vpliva na kakovost izvajanja logistinih storitev ter s tem zmanjša ugled podjetja. Na tem mestu logistina literatura opozarja na velike rezerve, saj proizvodne operacije velikokrat pomenijo le 10% vsega pretonega asa materiala, kar pomeni, da material ostalih 90% miruje (Logožar, Ogorelc, 2002, str. 30) DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA Zaradi prostorske in asovne neusklajenosti proizvodnje in porabe nastaja potreba po distribuciji konnih proizvodov. Pri tem težimo k im gospodarnejši premostitvi navedene neusklajenosti. Po definiciji Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je distribucija» stanje, ki sledi proizvodnji blaga od trenutka, ko je le to komercializirano, do njegove Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 12 od 75

17 _ izroitve uporabnikom. Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogoajo, da se blago dostavi kupcem na razpolago zastran njegove predelave ali porabe, olajša njegova izbira in uporaba.«naloge distribucijske logistike so naslednje: skrajšanje poti konnih proizvodov od proizvajalca k odjemalcu; asovno in prostorsko usklajevanje proizvodnje in potrošnje; blagu poveuje sposobnost tržnega odjema; omogoa nemoteno kroženje blaga; proizvodnjo usmerja glede na potrebe uporabnikov; vpliva na plasma novih proizvodov in na navade uporabnikov ter varuje njihove koristi (Ferišak, Medvešek, 1983, str. 7). Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma prodajalca do konnega porabnika, tako da pride proizvod v roke potrošnika v pravi koliini in kakovosti, ob pravem asu in na pravem kraju, nepoškodovan ter z optimalnimi stroški. K distribucijski logistiki tako štejemo skladišenje gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela. Med pomembne elemente med drugim uvršamo tudi planiranje zalog, kontrolo v izpolnjevanju zalog in distribucijsko planiranje, kar vkljuuje planiranje lokacije in kapacitet distribucijskih centrov (Logožar, 2004, str. 108). Uinkovitost distribucijske logistike je odvisna od vrste dejavnikov. Tako na dobavni as vpliva as, v katerem prispe naroilo od kupca do prodajalca, as obdelave naroila, as komisioniranja blaga, nakladanje na transportno sredstvo in transportni as od prodajalca do kupca. e nadalje razlenimo npr. transportni as, ugotovimo, da je le ta potem odvisen od izbire transportnega sredstva, izbire transportnih poti ter nenazadnje razvitosti prometne infrastrukture. as obdelave naroila je odvisen od povezanosti informacijskega sistema, fleksibilnosti zaposlenih in fleksibilnosti proizvodnje, stanja zalog ter drugih vplivov. Iz navedenega lahko razberemo, da je as najbolj kljuen element v distribuciji. Predstavlja mero za odziv na potrošnikova naroila. Mnogi avtorji pojmujejo distribucijsko logistiko kot fizina distribucija, prodajna logistika ali kar trženjska logistika, vendar je to manj ustrezno. Obstaja tudi pojem marketinška logistika, pri kateri je materialni tok enak kot pri distribucijski logistiki, vendar gre za distribucijsko logistiko, ko se misli na tok blaga kot del celotnega materialnega toka od nabave prek proizvajalca do konnega odjemalca. V primeru, da se materialni tok presoja kot del marketinških instrumentov, ki služijo pridobivanju kupcev, govorimo o marketinški distribuciji (Logožar, 2004, str. 108). Distribucija lahko poteka neposredno, to je od proizvajalca do potrošnika. Lahko pa so med njima vmesni leni, kot npr. trgovci na debelo in drobno, ki kupujejo blago za nadaljnjo prodajo, razlini zastopniki in posredniki, ki ne pridobijo lastništva nad blagom, temve imajo le vlogo posrednika pri prodaji blaga in pa podjetja, ki pospešujejo distribucijo, kot npr. transportna podjetja, javna skladiša, banke in propagandna podjetja. Obiajno težimo k temu, da bi imeli im manj posrednikov, ker s tem zmanjšujemo stroške ter poveujemo hitrost dostave blaga h kupcu Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 13 od 75

18 _ (Devetak, Vukovi, 2002, str. 147). Od števila naštetih vmesnih lenov so odvisni distribucijski kanali, ki predstavljajo pogodbene vezi med subjekti, preko katerih pride do prenosa lastnine od proizvajalca do konnega porabnika. Vplivajo na materialne prenose blaga oziroma na distribucijsko logistiko, nemogoe pa jih je enaiti s kanali distribucijske logistike, ki pomenijo pot blaga od proizvajalca do konnega odjemalca. Naloga proizvodnega podjetja je, da v dogovoru s kupcem proui razline možnosti pri odloitvi za doloen kanal distribucijske logistike. Pri tem gre za izbiro vrste transporta, transportne poti (instradacijo), za primerno pakiranje, lokacijo skladiš ter njihovega oskrbovalnega obmoja in transportno zavarovanje. Vložke v sistem distribucijske logistike predstavljajo stroški, ki so povezani z izvajanjem distribucijske logistike. Na tem mestu velja navesti stroške, ki nastanejo pri transportu blaga do konnega kupca, stroške zalog, skladišnih in distribucijskih centrov, stroške komisioniranja oziroma priprave blaga za odpremo ter stroške, ki nastanejo pri obdelavi naroil in posredovanju informacij. Podjetje zaradi negotovosti vzdržuje zaloge. Negotovost je posledica notranjih in zunanjih vzrokov. Med zunanje vzroke tako prištevamo predvsem spremenjene zahteve in reakcije kupcev, obnašanje konkurentov, odloitve, ki so v rokah države in družbe ter vpliv drugih organizacij. Kot notranje vzroke pa razumemo predvsem neracionalne in neuinkovite odloitve v zvezi z vložki v sistem distribucijske logistike in njegovimi uinki (Logožar, 2004, str. 109). Povzamemo lahko, da je distribucijska logistika podroje prenosa blaga od proizvodnje do nakupa blaga. Teži k im boljšemu nainu prodaje blaga in je doloena s samim izdelkom, tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo, stroški itd. Ukvarja se z zasnovo logistine infrastrukture ter izvajanjem procesov pretoka blaga. Input kot element sistema distribucijske logistike zajema zlasti (Oblak, 1997, str. 55): nartovanje skladiš, skladišenje, transport, pakiranje in potek naroil; informacije iz sistemov, potrebne za dosego cilja; krmilne dejavnosti, ki krmilijo in uravnavajo sistem po naelu povratne zveze. V praksi se za planiranje potreb distribucije uporabljajo sistemi, znani pod imenom DRP (Distribution Requirements Planning). Sistem služi kot pomo pri doloanju primerne stopnje zalog. Je sistem komunikacij in koordinacije zalog, ki doloa tako koliino kot tudi as dobave za vsako lokacijo, ko je potrebno. Spada med preproste koncepte oblikovanja agregatnih potrebnih zalog, ki upošteva združevanje potrebnih zalog po enoti, asu in koliini. Podjetja lahko z uporabo DRP pokazateljev izboljšajo oskrbo kupcev, zmanjšajo nepotrebne, odvene zaloge konnih izdelkov, zmanjšajo transportne stroške in v splošnem izboljšajo delovanje distribucijskih centrov. DRP je obiajno uporabljen skupaj z MRP sistemom, ki poskuša upravljati in minimizirati notranje zaloge, še posebej tam, kjer je potrebno veliko število materialnih postavk, kot npr. v avtomobilski industriji. Sestavni deli, komponente, materiali oziroma sestavine, ki so uporabljeni v konnih produktih, imajo obiajno razlien as izdelave. Potemtakem je MRP povezan z glavnim proizvodnim planom, ki pokaže, kateri materiali oziroma sestavni deli morajo biti proizvedeni vsak dan in v Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 14 od 75

19 _ kakšnem zaporedju. Plan je tako namenjen napovedovanju potrebnih materialov ob pravem asu. Prioriteten princip DRP pa je tona napoved potreb in uporaba informacij v povratni smeri v razvojnih proizvodnih planih. Plan distribucije torej namesto materialov, kot je to pri MRP, sestavlja naroilo iz skupin proizvodov in njihove koliine. Spreminja se dnevno ali tedensko in predstavlja osnovo za transportni razpored. Podjetje prejme od potrošnikov njihove potrebe v prihodnosti. Na ta nain se kontrolira tudi stanje zalog. Predpogoj za uveljavitev tega sistema sta koordinacija med vsemi udeleženci distribucijskega procesa ter natanno vodenje in upravljanje. Tudi kupci morajo podpirati ta sistem (Coyle, Bardy, Langley, 2003, str. 256). Sistem DRP I temelji na uporabi principov MRP v povezavi s posebnimi zahtevami distribucije. Planiranje virov distribucije DRP II pa je namenjeno zahtevnejšemu planiranju potreb distribucije in vkljuuje planiranje kljunih virov distribucijskega sistema, kot so skladišni prostor, nivoji delovne sile, transportne kapacitete (tovornjaki, železniški vagoni) in finanni tokovi (ižman, 2002, str. 63). Racionalizacija v distribucijski logistiki predstavlja prizadevanje podjetja, da doseže optimalno ravnotežje med skupnimi stroški in stopnjo zadovoljevanja potrošnikovih potreb. Navedeno ravnotežje je potrebno dosei ker: znižanje stroškov skladišenja z znižanjem ravni zalog lahko zniža stopnjo zadovoljevanja potrošnikovih potreb; znižanje zalog lahko povzroi skrenje prodajnega asortimenta, kar zmanjšuje sposobnost sistema za pravoasno izpolnjevanje naroil; poveanje hitrosti dostave lahko povea stopnjo zadovoljevanja potreb, toda lahko tudi vpliva na poveanje transportnih stroškov in s tem celotnih stroškov; visoka stopnja zadovoljevanja potrošnikovih potreb vpliva na poveanje zalog in stroškov naroanja ter držanja zalog; težnja po zmanjšanju transportnih stroškov lahko rezultira v poveanju zalog in zmanjšanju stopnje zadovoljevanja kupcev. Pri tem je potrebno poudariti, da racionalni sistem distribucije ne sme težiti zgolj k pozitivnim stroškovnim uinkom, marve tudi k izboljševanju položaja doloenega proizvoda, in sicer preko kvalitetnejšega servisiranja kupcev oziroma boljšega izpolnjevanja naroil kupcev glede na zahtevani asortiman, dobavni rok in nain dobave (Mila, 2002, str. 16) POPRODAJNA LOGISTIKA Najmlajši podsistem mikrologistinega sistema predstavlja poprodajna logistika, ki jo Oblak (1997, str. 42) loi na dve dejavnosti, in sicer: poprodajne servisne storitve prodajalca in razbremenilno logistiko. Poprodajne servisne storitve prodajalca obsegajo: montažo in poskusno obratovanje strojev, servisno, tekoe in investicijsko vzdrževanje in dostavo potrebnih rezervnih delov. Razbremenilna logistika pa vkljuuje naslednje dejavnosti: Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 15 od 75

20 _ vraanje pomožnih transportnih sredstev, kot so palete, kontejnerji, embalaža za vekratno uporabo itd., ponovno uporabo ali unienje odpadkov, reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago. 2.4 ELEMENTI LOGISTINEGA SISTEMA Veina avtorjev navaja naslednje elemente logistinega sistema: skladišenje, zaloge, zunanji transport, notranji transport, manipuliranje z blagom, informacije, komunikacija in kontrola ter kadri, povezani s sistemom. Transport, skladišenje in manipuliranje z blagom so deli samega logistinega procesa, zaloge pa so lahko rezultat logistinega procesa drugih poslovnih funkcij. Brez pravih, hitrih informacij, komunikacije ter kontrole in ustrezno izobraženih kadrov ni mogoe sprejeti pravilnih odloitev, potrebnih za nemoten potek logistinega procesa (Logožar, 2004, str. 65). V nadaljevanju so opisani trije elementi logistinega sistema, in sicer skladišenje, zaloge in zunanji transport SKLADIŠENJE Tradicionalno gledano so skladiša služila dolgotrajnemu hranjenju materiala, polproizvodov in proizvodov. Proizvodnja je proizvajala velike koliine blaga na zalogo. Skladiša so tako hranila blago tudi nad 90 dni. Z uveljavitvijo koncepta JIT (tono v pravem asu) in logistine oskrbovalne verige v devetdesetih letih so podjetja zaela strmeti k doseganju ciljev logistike, ki so temeljila na krajših pretonih asih, manjših zalogah, nižjih stroških in boljši oskrbi kupcev. Danes skladiša niso ve namenjena dolgotrajnemu shranjevanju blaga. V mnogih podjetjih je blago na zalogi le nekaj dni ali pa celo nekaj ur (Coyle, Bardi, Langley, 2003, str. 284).»Skladišenje služi premagovanju asovnih neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju«(požar, 1985, str. 201). Smoter uskladiševanja je asovna izravnava med dvema sistemoma, ki nista asovno usklajena. Pri tem mora blago ohraniti koliinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladiša morajo biti oblikovana tako, da omogoajo im krajše transportne poti, im manj premešanja in drugih manipulacij v skladišu, prepreevati morajo zastoje. Skladišenje mora biti pregledno, zahtevano blago mora biti hitro dosegljivo, prav tako pa morajo biti izpolnjeni varnostni ukrepi, da ne pride do kraje in poškodb (Logožar, 2004, str ). Ekonomske funkcije skladišenja (Logožar, 2004, str. 81) so sledee: Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 16 od 75

21 _ asovna funkcija uskladiševanje blaga omogoa usklajevanje proizvodnje in porabe; prostorska funkcija z uskladiševanjem blaga v javnih skladiših se praviloma zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo; kakovostna funkcija uskladiševanje omogoa doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo porabo; koliinska funkcija uskladiševanje vejih koliin blaga (npr. kritinih proizvodov) omogoa posredovanje na tržišu; zašitna funkcija blago se zašiti pred škodljivimi procesi (s tem se ohranja njegova vrednost); kreditna funkcija z izdajo skladišnice za uskladišeno blago je dana možnost pridobivanja kreditov. V grobem lahko celotno skladišno poslovanje razdelimo na štiri delovna podroja, in sicer: prevzem, skladišenje, priprava in odprema blaga. Prevzem se opravi na podlagi spremne dokumentacije. Potrebno ga je evidentirati. Najprej se preveri identiteta blaga z blagom, navedenim v dokumentaciji. Nadalje se opravi kvantitativni in kvalitativni pregled nad blagom, ki se skladiši. Pogosto morajo biti ob prevzemu blaga preverjene posebne zahteve (npr. pri uvozu blaga živalskega izvora iz uvoza mora biti priložen Veterinarski oziroma zdravstveni certifikat). Drugo podroje predstavlja skladišenje blaga. V skladišu je potrebno zagotoviti dober pregled nad blagom, kar olajša in pospeši skladišno poslovanje. Poleg podatkov, ki se nanašajo na blago, opremimo skladišne enote še s podatki, ki se nanašajo na skladišenje (skladišni režim) in na podlagi katerih ugotovimo skladišno mesto. Eno od osnovnih pravil, ki ga je potrebno upoštevati pri razporeditvi blaga v skladišu je, da morajo biti im krajše transportne poti na tistih relacijah, kjer je intenzivnost transporta najveja. Najbolj frekventno blago zato uskladišimo im bližje glavnemu prehodu. Pri raunanju razporeda blaga v skladišu pogosto upoštevamo lastnosti, kot so: teža blaga, prostornina blaga, koeficient obraanja zalog, pogostnost izdajanja blaga (Kaltnekar, 1993, str. 266). Tako pri izraunu, katero blago mora biti najbližje glavnemu prehodu, najvekrat upoštevamo težo ali prostornino, pomnoženo s pogostostjo izdanega blaga. Razumljivo je tudi, da težje blago oddajamo na nižje police, lažje pa na višje. Komisioniranje predstavljajo vse operacije, ki so potrebne za oblikovanje posameznih pošiljk na podlagi naroil. Sistem komisioniranja je potrebno v podjetju planirati, kar pomeni, da je potrebno z upoštevanjem strukture naroil in blaga oblikovati primerno organiziranje tokov blaga in informacij. Namen komisioniranja je minimiziranje asa za oblikovanje posameznih pošiljk in zmanjšanje pogostnosti Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 17 od 75

22 _ napak, s imer lahko v veliki meri vplivamo na znižanje stroškov (Požar, 1985, str. 38). Skladiša lahko delimo na osnovi razlinih kriterijev. Kaltnekar (1993, str ) tako obravnava razline vrste skladiš. Nekatere med njimi so opredeljene v nadaljevanju. 1. Z ozirom na lastnosti uskladišenega blaga, predvsem od obutljivosti blaga na zunanje vplive ter od njegove vrednosti, je odvisen nain gradnje skladiša. Tako loimo: odprta skladiša, ki so namenjena manj vrednemu blagu, ki ni obutljiv za atmosferske vplive; pokrita skladiša, prav tako namenjena manj vrednemu blagu, ki pa ga je potrebno zašititi le pred padavinami; zaprta skladiša, namenjena vrednejšemu blagu, obutljivemu za atmosferske vplive; specialna skladiša za zelo vredno blago (npr. trezorji), za blago, ki ga je potrebno posebej zašititi pred zunanjimi vplivi (npr. vinske kleti) ali pa mu je potrebno zagotavljati enake pogoje (npr. hladilnice). 2. V odvisnosti od velikosti in teže blaga razlikujemo skladiša za težko in voluminozno blago ter skladiša drobnega blaga. 3. Glede na funkcionalnost razvršamo skladiša na: skladiša materiala; medfazna skladiša, namenjena shranjevanju polproizvodov in nedokonane proizvodnje; skladiša gotovih proizvodov; posebna skladiša (npr. orodij, modelov, embalaže, goriva itd.). 4. Po stopnji centralizacije delimo skladiša na: glavna ali centralna skladiša; pomožna skladiša kot decentralizirani deli glavnih skladiš, ki skrajšujejo poti. 5. Po sistemu izdajanja blaga loimo dva sistema, odvisna predvsem od izgubljanja vrednosti blaga zaradi staranja. To sta: sistem FIFO (first in first out), pri katerem tisto blago, ki ga prej uskladišimo, tudi prej izdamo; sistem LIFO (first in last out), kjer zgoraj navedenemu principu ni potrebno zadostiti. Sodobna skladiša potrebujejo za doseganje konkurennih uinkov na trgu opremo, ki zagotavlja optimalno gibanje blaga po transportnih poteh. Organizirana so tako, da shranjeno blago zavzame im manj prostora in da ga je mogoe preprosto najti. Sposobna so zagotavljati naelo FIFO (first in - first out), po katerem se najprej uporabi oziroma odpremi blago, ki je najdlje v skladišu in pa dinamino alociranje prostora v skladišu, kar pomeni, da je lahko danes na doloenem mestu v skladišu en tip izdelkov, naslednji dan pa isto drug tip izdelkov. Izdelki so šifrirani s rtno kodo, ki omogoa hitrejše in natannejše zajemanje podatkov o izdelku, kot Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 18 od 75

23 _ tudi o posameznih lokacijah v skladišu. Sodobno skladiše torej potrebuje informacijsko podporo, ki omogoa hitro, zanesljivo in uinkovito upravljanje vseh podatkov. Poleg programske opreme je potrebno izpostaviti brezžine terminale, s katerimi so opremljeni vsi udeleženci v logistiki, od tistih, ki sodelujejo pri prevzemu, komisioniranju in skladišenju, do tistih, ki sodelujejo pri odpremi (Pirnat, 2002, str. 12). Skladišenje kot neke vrste blažilec v materialnih tokovih služi pokrivanju razlinih nepredvidenih ali celo nepredvidljivih dogajanj v procesu preskrbe blaga. V praksi z zalogami najvekrat gospodarimo dosti bolj po obutku, kot na osnovi kakršnih koli gospodarnostnih raunov. Pogosto skušamo izpolniti zahtevo po stalnosti oskrbe vseh uporabnikov, pri emer pa nas pogosto premalo zanimajo zaloge, ki jih takšna oskrba povzroa. Zato velikokrat poslujemo z mnogo previsokimi zalogami. Na tem podroju so bile razvite številne metode za znanstveno preverjanje višine zalog. Vseeno pa se ni mo izogniti dejstvu, da je na tem podroju teorija dale pred prakso (Kaltnekar,1993, str. 248). Ena izmed bistvenih nalog skladišnega poslovanja je optimizacija zalog, saj je od višine zalog odvisen obseg dela drugih nalog v skladišu ter seveda stroški skladišenja, ki jih zaloge povzroajo ZALOGE Zalogo lahko opredelimo kot neko koliino nekega blaga, ki je odloženo (uskladišeno) na nekem mestu (skladišu) v podjetju. Zaloge obstojijo v razlinih oblikah na kar nekaj mestih v logistini verigi: zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces; medfazne zaloge nedokonane proizvodnje v transformacijskem procesu; zaloge konnih izdelkov na izhodu iz transformacijskega procesa (Ljubi, 2000, str. 347). Ljubi (2000, str. 347) navaja veplasten pomen zalog v proizvodnem podjetju: zaloge so blažilec nihanj: porabe materiala, sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji, povpraševanja po gotovih izdelkih na trgu in s tem zagotavljajo kontinuiteto proizvodnje. zaloge kompenzirajo napake zaradi: neprimernih metod planiranja, netonih podatkov o stanju, odklonov dobavljenih koliin, odklonov porabe, odklonov dobavljenih rokov. imajo ekonomske uinke: sezonski nakup blaga, ko je poceni in poraba takrat, ko je drago, popusti pri nakupu vejih koliin blaga. lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo. V podjetjih se pogosto pojavljajo konflikti med raznimi službami. Posamezne službe imajo namre razline interese in nasprotujoe si cilje glede zalog. Tako prodajna služba teži k velikim zalogam vseh vrst konnih izdelkov oziroma materialov ter Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 19 od 75

24 _ gradnikov, iz katerih se lahko dovolj hitro izdelajo konni izdelki. im hitreje hoe ustrei kupcem. Proizvodnja teži k im manjšim stroškom priprave, kar narekuje velike izdelovalne serije. Le te pa povzroajo velike zaloge. Da bi se izognila zastojem v izdelavi, proizvodnja zahteva velike koliine materialov, sestavnih delov in nedokonane proizvodnje. Nabava ima raje malo velikih naroil, ki prav tako povzroajo zalogo. Zaloge pogosto smatra kot zavarovanje pred podražitvami ali izpadi dobav. Nasprotno pa finanna služba želi zmanjšati vse oblike vlaganj v zaloge zaradi stroškov kapitala. Zaradi razlinih ciljev posameznih služb je potrebno zaloge nadzorovati in voditi na nain doseganja optimalnega asortimenta in višine zalog. Zaloge predstavljajo veliko finanno breme in zmanjšujejo uinkovitost podjetja. Neposredno so povezane s skladišenjem, zato jih obravnavamo skupaj. Obseg zalog tako doloa skladišni prostor, opremljenost skladiša in število zaposlenih delavcev v skladišu. Skladišni stroški nastajajo zaradi mirovanja blaga v podjetju (ižman, 2002, str ). V stroške skladišenja obiajno spadajo (Ljubi, 2000, str. 349): stroški skladiša: amortizacija skladišnega prostora in opreme v njem, vzdrževanje, išenje, ogrevanje, razsvetljava, varovanje. stroški delovanja skladiša: delovna sila, ki opravlja dejavnosti prevzemanja, odlaganja, pripravljanja ali izdajanja blaga. stroški zavarovanja. stroški zaradi zmanjšanja vrednosti blaga v skladišu: zastarevanje in kvarjenje, kalo, izgube in kraje. stroški tveganja: ali bomo blago na zalogi lahko uporabili oziroma prodali. morebitne davšine na zalogo. obresti na v zaloge vezana sredstva. Iz razlinih virov lahko razberemo, da znašajo stroški zalog do 25% vrednosti zalog letno. Obiajno je stopnja skladišnih stroškov doloena relativno glede na vrednost uskladišenega predmeta, ki lahko predstavlja enoto uskladišenega blaga. Stroške zalog izraunavamo na osnovi naslednjih podatkov: stopnje skladišnih stroškov; cene in koliine predmetov, ki so na zalogi v doloenem asu. Faktor obraanja zalog predstavlja najbolj pogosto merilo za merjenje uinkovitosti zalog. Opredeljen je z razmerjem med prodajo in povprenim nivojem zalog. Lahko ga merimo s stroški ali maloprodajno ceno (ižman, 2002, str. 55). vrednost porabljenega blaga Koeficient obraanja zalog = povprena vrednost zalog Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 20 od 75

25 _ Veji kot je koeficient obraanja zalog, krajši je as zadrževanja blaga v skladišu. Hitrejše obraanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi skladišne stroške. Visok koeficient torej kaže na dobro poslovanje z zalogami in hitro prodajo zalog. Še bolj neposredno se nam ta koeficient obraanja zalog pokaže, e ga obrnemo in ugotavljamo povprene dneve vezave blaga na zalogi. Dnevi vezave blaga v zalogah = 365/koeficient obraanja zalog Najpomembnejše vprašanje skladišnega poslovanja je iskanje optimalne višine zalog, pri kateri dosežemo najvejo gospodarnost ob im manjšem riziku izpada. Optimalna zaloga ni neka statina koliina in je kot tako tudi ne moremo izraunati. Lahko pa zagotovimo optimalno gibanje zalog, ki bo zagotavljalo im smotrnejše doseganje skladišnih ciljev, torej oskrbe uporabnikov ob im nižjih stroških (Kaltnekar, 1993, str. 276). Predmetom, ki imajo vsaj približno enakomerno porabo v nekem ne prekratkem obdobju, doloimo številne normativne in raunske kategorije za kontrolo zalog. Med normativne kategorije zalog (Ljubi, 2000, str. 351) sodijo: varnostna zaloga, signalna zaloga in maksimalna zaloga. Kot posebne raunske kategorije zalog pa smatramo (Ljubi, 2000, str. 352): povpreno zalogo, aktivno zalogo, povpreno aktivno zalogo in optimalno naroilno oziroma izdelovalno koliino. Varnostna zaloga je minimalna zaloga oziroma rezerva, ki jo smemo potrošiti le v izjemnih primerih (npr. zamude dobave, porast porabe). Njena višina je odvisna zlasti od želene stopnje varnosti v odvisnosti od odstopanja dobavnih asov. Pretirano velike varnostne zaloge niso opraviljive, saj poveujejo skladišne stroške. Signalna zaloga predstavlja višino zaloge, pri kateri je treba sprožiti naroilo. Doloiti jo je potrebno tako, da bo nova koliina predmetov prispela takrat, ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišu. Iz tega sledi, da mora biti signalna zaloga enaka porabi v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge. Maksimalna zaloga predstavlja zgornjo mejo višine zalog in jo opredeljuje gospodarnost skladišenja. Tudi tega normativa ne smemo presei, ker bi to po nepotrebnem zvišalo stroške skladišenja. Prekoraena sme biti le v izjemnih primerih (npr. priakovano povišanje cen). Povprena zaloga je poenostavljeno izraunana kot aritmetina sredina med maksimalno in varnostno zalogo. Služi nam za ugotavljanje koeficientov obraanja zalog in za nadzor stroškov skladišenja. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 21 od 75

26 _ Aktivna zaloga predstavlja dinamien del zalog. Izraunamo jo tako, da v doloenem trenutku od trenutne koliine zaloge odštejemo varnostno zalogo in koliine, rezervirane za povsem doloen namen. Naroilna optimalna koliina je velikost naroila, pri kateri bodo skupni stroški skladišenja in naroanja minimalni. Doloanje opisanih normativov spada med zelo pomembne naloge skladišnega poslovanja. im toneje bomo postavili normative, tem bolj optimalno gibanje zalog lahko priakujemo. Za doloanje normativnih koliin obstajajo številne metode, ki dajejo možnost, da v konkretni situaciji izberemo danim razmeram najbolj ustrezno ZUNANJI TRANSPORT Osnovni cilj zunanjega transporta je planska dostava blaga po najnižjih stroških. S pojmom planska dostava razumemo dostavljanje doloenih koliin blaga doloene kvalitete ob tono postavljenih asovnih terminih (Kaltnekar, 1993, str. 334). Poleg prostorske oskrbe, to je gibanje ez prostor ali na razdalji, ki ustvarja dodano vrednost, transport zagotavlja tudi asovno oskrbo, ki opredeljuje, kako hitro in kako dosledno se izdelek giblje od ene lokacije do druge. Transport zagotavlja kupcem dodano vrednost, e izdelki prispejo pravoasno, nepoškodovani in ob zahtevanih koliinah. Tako prispeva k nivoju oskrbe kupca, ki je pomembna komponenta tržnega koncepta (ižman, 2002, str. 106). Stroški transporta predstavljajo velik delež vseh stroškov v logistiki, zato moramo stalno težiti k njihovemu zmanjševanju. ižman (2002, str ) razvrša dejavnike transportnih stroškov, ki omogoajo vrednotenje transportnih stroškov, v dve glavni skupini, in sicer: dejavniki v zvezi z izdelkom in dejavniki v zvezi s tržišem. Dejavnike v zvezi z izdelkom nadalje razdeli v skupine: gostota tovora, ki je doloena z razmerjem med težo in prostornino; izkorišenost prostora transportnega sredstva; prironost tovora za nalaganje in izpostavljenost obutljivost tovora na poškodbe. Med pomembnejše dejavnike transportnih stroškov v zvezi s tržišem pa izpostavlja: lokacije tržiš, ki opredeljujejo transportne razdalje; stopnjo konkurence znotraj doloene oblike transporta in med razlinimi oblikami transporta; regulacijo transporta s strani vlade; uravnoteženost in neuravnoteženost tovornega prometa k tržišu in iz njega; sezonski vpliv na promet; domai ali mednarodni transport. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 22 od 75

27 _ Nadalje ižman navaja najpomembnejše karakteristike transportnih storitev, ki vplivajo na nivo oskrbe kupca. Te so: zanesljivost oskrbe, pravoasen prevoz, pokrivanje trga oziroma oskrba od»vrat do vrat«, prilagodljivost, uinek izgub in poškodb, zmožnost opravljanja transportnih storitev, ki presegajo osnovno dejavnost transporta. e transportne stroške delimo glede na mesto, kjer nastajajo, lahko obravnavamo (Kaltnekar, 1993, str. 253): stroške transportne dejavnosti, ki nastajajo z vkljuevanjem elementov transporta in opravljanja transportnih nalog in stroške zunaj transportne dejavnosti, ki so pogojeni z boljšim ali slabšim delovanjem transportnih služb. Navedeni stroški so vasih še veji od samih stroškov transportnih nalog. Med tovrstne stroške spadajo npr. izgube zaradi nepravoasnih dobav blaga, poškodbe blaga itd. K stroškom transportne dejavnosti uvršamo: stalne ali fiksne stroške, ki niso odvisni od obsega transportnega dela, ampak so enaki ne glede na koliino transportiranega blaga. K slednjim prištevamo predvsem amortizacijo, obresti na osnovna sredstva, zavarovanja transportnih sredstev in blaga ter druge stalne stroške (režija, redno vzdrževanje itd.). spremenljive ali variabilne stroške, ki pa so odvisni od transportnih koliin ter jih ugotavljamo na transportno enoto (t, km, tkm) ali na as obratovanja transportnih sredstev. Med te stroške pa loimo stroške energije in goriva, stroške vzdrževanja (nadomestnih delov), stroške dela in prenesene stroške (režija, odvisna od obsega dela). Podjetje se mora odloiti glede na lokacijo obratov in kupcev za najprimernejšo (z vidika asa in stroškov) in po možnosti najkrajšo prevozno pot (cesta, železnica, voda, zrak). Z ozirom na izbrano prevozno pot se nato lahko odloa med naslednjimi možnostmi prevoza: železniški prevoz, cestni prevoz, vodni in zrani prevoz ter transport po ceveh (Ogorelc, 1996, str ). Možne pa so tudi kombinacije posameznih zvrsti transporta. Vsaka izmed naštetih zvrsti transporta ima prednosti, pomanjkljivosti in omejitve, e upoštevamo hitrost dostave, rednost in zmogljivost prevoza razlinih vrst tovora (oblika, teža itd.), pogostost prevoza in višino stroškov na kilometer (tabela1). Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 23 od 75

28 _ Tabela 1: Razvršanje zvrsti transporta glede na sestavine njihove kakovosti Elementi kakovosti Železniški transport Cestni transport Vodni transport Zrani transport Transport po ceveh Hitrost Rednost Zmožnost Pogostost Stroški Vir: Poglavja iz poslovne logistike, Logožar in Ogorelc, 2002, str. 20 Legenda: Najvišji razred Najnižji razred Hitrost dostave je element, ki pridobi na veljavi predvsem takrat, ko gre za nujne prevoze in hitro pokvarljivo blago. Pri ohranjanju stalnih odjemalcev in zmanjševanju stroškov za uporabljeni skladišni prostor je odloilnega pomena rednost pri oskrbi z blagom. Zmogljivost predstavlja tisti element, ki pogosto vpliva na odloitev o izbiri vrste prevoza. Pogostost prevoza vpliva na obseg zalog blaga pri kupcih in dobaviteljih, to pa posredno na višino stroškov. Stroški transporta pomembno vplivajo na višino lastne cene in s tem seveda na konkurennost podjetja na trgu (Logožar, 2004, str. 75). Podjetje se mora poleg prevozne poti in prevoznega sredstva odloiti še med možnostjo lastnega prevoza (lastni vozni park) ali najemanjem tujih prevoznikov. Pogosto se za lastni vozni park podjetje odloa na osnovi tradicije ali nezaupanja v storitve javnega prevoza, predvsem zaradi želje po zanesljivosti, pri emer so stroški drugotnega pomena. Pri tem pomenijo lastne prevozne kapacitete za podjetje vejo zanesljivost in prilagodljivost zlasti takrat, ko mora podjetje opraviti hitre in nepredvidene transporte. V praksi podjetja pogosto uporabljajo razline kombinacije, s imer želijo zagotoviti im ustreznejši nivo transportnih storitev in seveda tudi nižje stroške. 2.5 METODOLOGIJA RAZVIJANJA KAKOVOSTI LOGISTINIH PROCESOV Razvijanje kakovosti logistinih procesov je potrebno izvajati v treh fazah, ki zajemajo planiranje, kontrolo in izboljšave. Za planiranje fizinih tokov so potrebni podatki, ki nam kažejo: kaj in koliko oziroma katero blago v ustrezni koliini je potrebno premikati, kam je treba blago premikati (tehnološki potek), kakšne so zmogljivosti premikanja (zmožnost procesa), potrebna delovna sila (lovek), kdo je poklican za uravnavanje premikov (odrejanje in koordinacija), kdaj je potrebno premikati (as in zaporednost). Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 24 od 75

29 _ Navedeni podatki zahtevajo doloeno znanje in izkušnje o intenzivnosti transporta, transportnih frekvencah, potrebni dokumentaciji, taktu transporta, sistemih fizinega toka, karakteristiki posameznih transportnih sredstev, sistemih naina proizvodnje, razporeditvi logistinih sredstev itd. Vse to velja za naslednje podsisteme logistike v proizvodnem podjetju, in sicer nabavno, notranjo ter distribucijsko logistiko. V fazi kontrole je potrebno zasledovati uinkovitost planirane logistike in ugotavljati odstopanja od predvidenih rezultatov. Ker je logistika v proizvodnem podjetju usmerjena k ciljem dobre oskrbe kupcev, zmanjšanju krožeega kapitala (zlasti v zalogah) in zmanjšanju stroškov, mora biti pri vodenju logistike management nujno usmerjen na razline kazalnike, ki kvantificirajo doloena stanja in odnose. Pomembnost kazalnikov, ki v absolutni vrednosti ali odstotku merijo stanje logistinih procesov v asu, je v tem, da prispevajo k preverjanju tekoih pogojev aktivnosti, k popravljanju fizinih tokov (e je potrebno) in doloanju prietka sledeih izboljšav. Frekvenca kontrol preko navedenih kazalnikov naj bi bila veja pri hitrih fizinih tokovih (ki trajajo ure ali dneve) in manjša pri poasnejših tokovih. Vse to je usmerjeno k popravljanju tokov v izogib izgubam zaradi izgubljenega asa. V logistiki v proizvodnem podjetju lahko uporabljamo kazalnike, ki so bolj ali manj potrebni v vsakem podjetju, lahko pa podjetje doloi specifine kazalnike, prirejene potrebam doloenega podjetja. V nadaljevanju je navedenih nekaj osnovnih kazalnikov, ki se uporabljajo v logistiki v proizvodnem podjetju. Zanesljivost podjetja proti kupcu, ki nam pove odnos med izpolnjenimi naroili in vsemi naroili. Pretoni as (lead time), ki je zelo pomemben za kupce, saj predstavlja as od danega naroila do njegove izpolnitve. Ta kazalnik nam pove, ali zadovoljimo kupeve zahteve glede pretonega asa. Literatura navaja, da pogosto 90 95% pretonega asa zavzema as premikanja in postankov, as neposrednega dela v proizvodnji pa le 5 10% pretonega asa. Kakovost logistike nam npr. kaže odstotke tonosti dobav ali pravoasnih dobav od vseh dobav. Kazalnik obraanja zalog, ki nam pove, kolikokrat v doloeni dobi se je povprena zaloga v podjetju morala obnoviti. Kazalnik izkorišanja mehanskih sredstev, ki nam npr. predstavlja odnos med asom, ki je na razpolago za uporabo teh sredstev in dejanskim asom uporabe. Prevozna izkorišenost, ki predstavlja razmerje med naloženimi in vsemi prevoženimi kilometri. Težinska izkorišenost, ki je odvisna od teže prostorninske enote blaga (primerjava: npr. perja in premoga). drugi kazalniki. Kazalniki sami po sebi še ne pomenijo izboljšanja kakovosti. Z njimi ugotavljamo odstope od planiranih vrednosti. Sledi ugotavljanje vzrokov teh odstopov (Požar, 5. letna konferenca, str. 104, 2000). Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 25 od 75

30 _ 3 OBSTOJEE STANJE DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE V PODJETJU DROGA KOLINSKA D.D. Za popolno predstavitev distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska se moramo povrniti v leto 1997, to je v leto, ki predstavlja prelomnico v razmišljanju in strategiji tedanjega vodstva podjetja Kolinska. Tega leta so v Kolinski realizirali zamisel o lastnem distribucijskem centru, s ciljem zagotavljanja kakovostne oskrbe kupcev ob bistveno nižjih stroških. Do takrat je skladišenje gotovih izdelkov in trgovskega blaga opravljal Blagovno transportni center (BTC) Ljubljana, prevozi pa so bili realizirani z lastnim voznim parkom. Zamisel je slonela na spoznanju slabe izkorišenosti lastne skladišne infrastrukture in kadrov ter v zastarelosti in nefleksibilnosti tako organizirane distribucijske logistike. Osnovo na novo zastavljene distribucijske logistike je predstavljala lastna distribucijska infrastruktura, kadri in na novo vpeljana, takrat najsodobnejša informacijska tehnologija, ki je slonela na RF (radio frekvennem) brezžinem podatkovnem komuniciranju na podlagi rtne kode. Ta je zagotavljala kakovost na osnovi avtomatiziranega in standardiziranega informacijskega procesa. Tako zastavljeni proces pa na samem zaetku ni potekal povsem gladko. Predvsem so se pojavile pomanjkljivosti v tedaj nedovršenem raunalniškem programu, ki ga je razvil Espro inženiring, to je podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem, inženiringom, logistiko in informatiko v proizvodnji, skladiših in distribucijskih centrih. Program so nato skupaj razvijali in dopolnjevali celih naslednjih pet let, ko je bil izpopolnjen do te mere, da je zagotavljal nemoteno, ažurno in kakovostno delo po vseh zahtevah. Hkrati so prišli do spoznanja, da je potrebno raunalniški sistem tudi vnaprej stalno izpopolnjevati in ga prilagajati sodobnim logistinim zahtevam, kar se je še posebej izkazalo v zadnjem obdobju z zahtevo za sledljivost. To program sedaj tudi brezhibno zagotavlja. Danes predstavlja lasten distribucijski center v Ljubljani osnovo za kakovostno distribucijo izdelkov in trgovskega blaga združenega podjetja Droga Kolinska d.d.. Gre za sodobno urejen skladišni center, v katerem skladišijo izdelke in trgovsko blago vseh PC (profitnih centrov) in PE (poslovnih enot). Od tu opravljajo glavnino distribucije za slovenski trg. Obsega m 2 in ima kapaciteto paletnih mest. Ker se stalno sreujejo z akutnim problemom pomanjkanja skladišnih kapacitet, tudi kot posledica velikih zalog, nameravajo v letu 2006 znatno poveati te kapacitete. Projekt je v zaetni fazi, predvidoma pa bo konan do konca leta Skladiša izdelkov na drugih lokacijah imajo sledee kapacitete: PC NT Izola paletnih mest v visokoregalnem skladišu in 395 v komisionirnem skladišu, na skupni površini 900 m 2 ; PC Zlato polje Obrov paletno mesto na površini 828 m 2 ; Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 26 od 75

31 _ PC Sol Portorož 210 paletnih mest in ve boksov za razsuto sol, na površini m 2 ; PE Rogaški vrelci paletnih mest na površini m 2 ; PE Mirna paletnih mest na površini m 2. Iz skladiš, ki so na lokacijah posameznih PC in PE, opravljajo distribucijo izdelkov, ki jih proizvajajo na teh lokacijah, samo v primeru, da koliina enkratne odpreme predstavlja prevozno kapaciteto tovornega vozila ali najmanj pet palet. Delna izjema je nain odpreme pija iz PE Rogaški vrelci, od koder opravljajo distribucijo manjših koliin za podroje severovzhodne Slovenije. Na izvozna podroja odpremljajo izdelke vedno iz skladiš, ki so na lokaciji proizvodnje. Namen tega osnovnega organizacijskega pristopa je racionalnost prevozov in s tem pomembnih stroškov distribucijske logistike. Nekoliko drugaen nain distribucije izvajajo na podroju prodaje izdelkov Gastro programa. Tega prodajajo in distribuirajo preko tako imenovanih dealerjev. Slednji prevzemajo in skladišijo izdelke in trgovsko blago, jih prodajajo in neposredno dostavljajo manjšim kupcem tega programa. To so razne ustanove (šole, vrtci), gostilne in lokali. Evidenno poslovanje in fakturiranje pa tudi v tem primeru v celoti poteka preko informacijskega sistema in podpornih služb podjetja Droga Kolinska. 3.1 ORGANIZACIJA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE Organizacija distribucijske logistike poteka v okviru poslovnega podroja Logistika. Ta pokriva organizacijsko, razvojno, strokovno in kadrovsko vse lokacije v Sloveniji, razvojno in strokovno pa na Hrvaškem, v BiH, SG in Makedoniji. Celovito vodenje vseh procesov poteka iz lokacije v Ljubljani. Od tu nudijo vsem ostalim lokacijam vso potrebno pomo v obliki izobraževanja, razvoja, integracije tehnoloških novosti in razreševanja strokovno zahtevnejših opravil. Z namenom stroškovne, razvojne in operativne uinkovitosti je delo razdeljeno na tri podroja. Prvo podroje vodi direktor poslovnega podroja Logistika in obsega: celovito organizacijo, kadre, stroške, sklepanje pogodb, sodelovanje z zunanjimi izvajalci pogodbenih del, planiranja, analize in poroila. Drugo podroje vodita operativna vodja poslovnega podroja Logistika in obsega: razvoj procesov in operativno delo. Tretje podroje obsega vodenje in vpeljavo novih projektov. Pokriva ga vodja projekta logistika. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 27 od 75

32 _ Operativno delo izvajajo: vodja distribucijskega centra, vodje skladiš, skladišniki I in II, komisionarji I in II, skladišni referenti, usklajevalci blagovnih tokov - dispeerji, operaterja in transportni delavci viliaristi. Poslovno podroje Logistika obvladuje v celoti distribucijsko logistiko, kamor uvršajo skladišenje gotovih izdelkov in zunanji transport. Nabavno logistiko podpira s procesom skladišenja surovin in embalaže. Razbremenilno logistiko, kamor uvršajo podroje ravnanja z odpadki, podpirajo na lokacijah v Ljubljani, Rogaški Slatini in na Mirni. Na drugih lokacijah pa je to delo predmet službe vzdrževanja. V Sloveniji je na poslovnem podroju Logistika skupno zaposlenih 137 delavcev. 3.2 INFORMACIJSKI SISTEM DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE Proces distribucijske logistike je v celoti voden z raunalniško podporo. V delu, ki se nanaša na skladišno poslovanje, je v uporabi sistem za vodenje skladiš (WMS Warehouse Management System) s komercialnim imenom SKLADKO / SVS. V uporabi je na vseh lokacijah, razen v PC Nova tovarna v Izoli, kjer imajo v uporabi podoben sistem, vendar manj dovršen in nekompatibilen s sistemom SKLADKO / SVS, zato ga nameravajo kmalu zamenjati s prevladujoim sistemom. Strojna oprema sistema (hardware) SKLADKO / SVS obsega mobilni in stacionarni RF (radio frekvenni) sistem, ki ga sestavljajo mrežni strežnik, komunikacijska postaja, delovna PC postaja za kontrolni center in vodenje sistema, prevozni terminali, vgrajeni na vseh skladišnih transportnih enotah (viliarjih), prenosni terminali, laserski italniki rtnih kod, stacionarni tiskalniki ter bazne postaje in mrežni kontrolnik za povezavo s poslovnim informacijskim sistemom. Programska oprema (software) tee v okolju Windows. Programi so v slovenšini, napisani z orodjem DELPHI v okolju odjemalec / strežnik in so prijazni do uporabnika. Uporablja se standardno SQL objektno programiranje. Prilagaja se vsem vrstam sodobnih podatkovnih baz. Omogoa identifikacijo, standardiziran prevzem in izdajo razlinih transportnih enot, samodejno doloanje skladišnih lokacij, izvajanje sistema FIFO (first in first out), raunalniško vodeno komisioniranje, RIP (raunalniška izmenjava podatkov) s poslovnimi partnerji, sprotno in konno oznaevanje vseh transportnih enot, pregled in ažuriranje zalog, sledljivost in kompatibilnost s centralnim poslovnim informacijskim sistemom. Pomembno je tudi, da omogoa brezpapirno poslovanje, saj uporabniki dobijo ukaze in navodila neposredno na prenosnih ali prevoznih RF terminalih z vgrajenimi italci rtne kode. Navedeni sistem omogoa prilagajanje celotnega procesa lastnim zahtevam in zahtevam kupcev ter poslovnih partnerjev. Prilagojen je specifinim potrebam Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 28 od 75

33 _ proizvodnje, skladišenja in distribucije. V tem smislu služi tudi kot povezava in sledljivost med posameznimi procesi. Podpira prevzem, skladišenje in komisioniranje ali izdajo razlinih transportnih enot na vseh pakirnih stopnjah na osnovi standardnega oznaevanja s rtno kodo. Omogoa oznaevanje vsake transportne enote, ki je del prevzema ali komisiona, s podatki o samem artiklu, dobavitelju, vozni relaciji in prejemniku. Sistematino izvaja sprotno inventuro, pregled in ažuriranje zalog in druga pomožna dela v skladišu, kot so dopolnjevanje lokacij, preskladišenja in podobno. Posebnega pomena pa je zagotavljanje sledljivosti. Sistem SKLADKO / SVS je povezan s poslovnim informacijskim sistemom preko izmenjave datotek ali izmenjevalnih tabel SQL baz. Možni so tudi drugi vmesniki in formati, ki omogoajo povezavo z drugimi sistemi, med drugim tudi z EANCOM. Za povezavo z oddaljenimi sistemi na drugih lokacijah se uporablja ISDN linija za hiter prenos podatkov v obliki RIP sporoil z uporabo WAN vmesnika ter internet omrežje s standardnim prenosom FTP in SQL NET (Interno gradivo podjetja Espro inženiring: Sladko sistem za vodenje skladiš, 2005). Uporaba sistema SKLADKO / SVS zagotavlja visoko stopnjo urejenega poslovanja. Vodi in kontrolira proces pretoka blaga skozi skladiše z uporabo logike odloanja na osnovi podatkov. Nadalje omogoa normiranje skladišnih funkcij in na ta nain nartovano delo, nadzor vseh postopkov in arhiv vseh dogodkov. Zahteva pa visoko stopnjo urejenosti poslovnega procesa, kar pomeni urejene podatkovne baze (npr. o kupcih, izdelkih, pozicijah itd.) in doslednost pri izvajanju vseh postopkov. Vodenje zunanjega transporta obvladujejo z lokalnimi dispeerskimi programi, ki med seboj niso povezani, prav tako ne s poslovnim informacijskim sistemom. V distribucijskem centru na lokaciji v Ljubljani uporabljajo program za celovito upravljanje voznih parkov s komercialnim imenom Tofsy Avtopark. Programski modul je oblikovan v okolju Oracle. Omogoa evidenco prevoznikov in prevoznega parka, izpis nalogov za nakladanje, obraun prevozov z izpisom faktur in vodenje evidenc stroškov po stroškovnih mestih. 3.3 OZNAEVANJE IN SLEDLJIVOST Ko govorimo o oznaevanju in sledljivosti v prehrambni industriji, imamo v mislih predvsem postopke, ki nas po potrebi pripeljejo do vira neustreznosti in na drugi strani do kupcev kakovostno neustreznih izdelkov, z namenom, da se preprei poraba. Sledljivost je torej proces od toke do toke v preskrbovalni verigi, v katerem sodelujejo razlini akterji (kmetovalec, dobavitelj surovin, proizvajalec, distributer, maloprodaja). Zagotovljena mora biti optimizacija postopkov, ki so potrebni za izvedbo spremljanja poti surovine ali izdelka na poti med partnerji. Za izvajanje sledljivosti moramo zagotoviti štiri temeljne gradnike (Martini, Šafari, 2004, str. 28), ki so navedeni v tabeli, ki sledi. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 29 od 75

34 _ Tabela 2: Gradniki, podporne tehnologije in sistemska orodja sledljivosti GRADNIKI SLEDLJIVOSTI IDENTIFIKACIJA ZAJEM IN HRANJENJE PODATKOV UPRAVLJANJE POVEZAV PODPORNE TEHNOLOGIJE AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJA AVTOMATSKI ZAJEM PODATKOV RAUNALNIŠKA OBDELAVA SISTEMSKA ORODJA EAN.UCC GTIN, SSCC, GLN, AI UCC.EAN -128 PROGRAMSKE REŠITVE KOMUNIKACIJA RIP EANCOM, XML Vir: Logistini prironik, Martini in Šafari, 2004, str. 28 Tudi evropska zakonodaja z januarjem 2005 zahteva sledljivost hrane, krmil in snovi, ki se lahko uporabijo v prehrani na vseh nivojih (Uredba EC 178 / 2002). Vsi, ki nastopajo v prehrambni verigi, morajo imeti implementirane sisteme, ki omogoajo spremljanje podatkov za vse snovi prejšnjega in naslednjega lena v verigi za vsak lasten proizvod. Zakonodaja ne postavlja zahtev za tehnine rešitve sledljivosti. Zavedanje o pomenu varstva potrošnikov, ki izhaja iz varnih izdelkov, se je v zadnjih letih mono povealo. Tudi brez zakonskih doloil je varnost potrošnikov predvsem etino vprašanje. Kakovost in varnost izdelkov pa sta tudi glavna vidika zaupanja potrošnikov in pomenita uspeh podjetja ali blagovne znamke. Tega se dobro zavedajo tudi v podjetju Droga Kolinska. Sistem sledljivosti so vpeljali že leta 1997 in ga ves as tudi nadgrajujejo. S pomojo programa SKLADKO / SVS in avtomatske identifikacije danes zagotavljajo absolutno sledljivost. Avtomatsko identifikacijo, tako surovin kot izdelkov, so zagotovili z uporabo rtne kode. rtna koda je zakodiran zapis identifikacijske številke v obliki razlino širokih rtic in presledkov, kar omogoa avtomatsko branje. Namešene so lahko na prodajne artikle, transportne enote, lahko pa služijo tudi v storitvene namene (npr. smuarske karte). Lahko so: tiskane v dizajnu embalaže, tiskane neposredno (v proizvodnji na transportne kartone), predhodno tiskane na samolepilne etikete, ki se lepijo. rtne kode so razlinih velikosti. Pri izbiri velikosti se upošteva kakovost tiska, kakovost podlage, prostor na embalaži in zahteva po obsegu podatkov. Drugi dejavnik je okolje, v katerem poteka oditavanje. V maloprodaji so npr. lahko majhne, ker je oditavanje na blagajni tik ob kodi, v skladišnem okolju pa mora biti dovolj velika, da jo npr. voznik viliarja odita iz veje oddaljenosti. Posebnega pomena pri rtnih kodah sta svetla robova pred prvo rto in za zadnjo rto. Velikost ali širina tega robu se spreminja v odvisnosti od simbologije in seveda od velikosti same rtne kode. Oba robova sta torej sestavni del same rtne kode. Unienje tega robu (mehanska poškodba natrganje ali prelepljenje) pomeni unienje rtne kode. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 30 od 75

35 _ Barva rtnih kod ni pomembna in jih lahko tiskamo v razlinih barvah. Kljub vsemu je najboljša uporaba rnih rt na beli podlagi. Zapis rtne kode je standardiziran po standardu EAN.UCC (EAN European Article Numbering, UCC Uniform Code Council). EAN ali IAN (International Article Numbering) je evropski ali mednarodni standard oznaevanja, ki se uporablja v ve kot sto državah. Gre za zbir standardov, ki omogoajo uinkovito upravljanje preskrbovalne verige z edinstvenim oznaevanjem v obliki rtne kode. Standardi so seveda v uporabi tudi na podroju distribucijske logistike, saj veljajo za vse partnerje v preskrbovalni verigi. Na podroju distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska uporabljajo sistem EAN.UCC in sledee simbologije rtne kode: 1. EAN 8 in EAN 13, v uporabi za osnovne nivoje prodajnih enot Slika 3: Prikaz rtne kode EAN - 8 Vir: Interna predstavitev rtne kode v podjetju Droga Kolinska d.d., 2005 Slika 4: Prikaz rtne kode EAN - 13 Vir: Interna predstavitev rtne kode v podjetju Droga Kolinska d.d., 2005 Na sliki 3 in 4 sta prikazani rtni kodi EAN - 8 in EAN 13. Za boljše razumevanje pomena simbolov ali identifikacijske številke je v nadaljevanju prikaz razlenitve rtne kode EAN.UCC - 13: 383 = EAN oznaka države (v tem primeru država Slovenija); = oznaka podjetja po organizaciji EAN ( v tem primeru podjetje Kolinska); 5389 = oznaka izdelka, ki jo doloi podjetje samo; 1 = kontrolna številka ali cifra. rtni kodi, predstavljeni na sliki 3 in 4, se uporabljata v celotni preskrbovalni verigi, z njima pa naeloma oznaujemo prvo ali osnovno pakirno enoto, ki je v maloprodaji tudi prodajna enota. Razlika med kodama EAN.UCC 8 in EAN.UCC 13 je v tem, Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 31 od 75

36 Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede _ da je EAN.UCC 8 osemmestna identifikacijska številka in se uporablja v primerih, kjer je površina, ki jo lahko namenimo kodi, premajhna za ve ji zapis, kot ga zahteva EAN.UCC 13, ki je trinajstmestna identifikacijska številka. Uporaba EAN.UCC - 8 je dovoljena, e je premer podlage manjši od 8 cm. 2. EAN.UCC logisti na nalepka Slika 5: Prikaz logisti ne nalepke Vir: Uporabljena logisti na nalepka v podjetju Droga Kolinska d.d. Na sliki 5 je prikaz dejansko uporabljene logisti ne nalepke v podjetju Droga Kolinska. Razvidno je, da je sestavljena iz besedila in grafike. V zgornjem delu je berljiva za loveka, v spodnjem delu pa je rtna koda in numeri ni zapis, berljiv strojno ali avtomatsko. Logisti ne nalepke so v uporabi med poslovnimi partnerji v preskrbovalni verigi. Udeležencem omogo a uporabo skupne standardne rešitve za njihove individualne potrebe in sledenje. Zagotavlja popolno informacijo o logisti ni enoti, ki ji pripada, saj jo na edinstven na in identificira za logisti ne in administrativne namene. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 32 od 75

37 _ UCC.EAN 128 je prilagodljiva simbologija, s katero lahko predstavimo razline podatke in kodiramo ve informacij. Torej jo na nek nain sestavljamo. V ta namen uporabljamo niz AI (aplikacijskih indikatorjev). Spodaj so navedeni najpogosteje uporabljeni AI iz sicer obsežnega niza, ki se še lahko spreminja: (00) zaporedna koda zabojnika (SSCC); (01) globalna trgovinska identifikacijska številka (GTIN); (02) GTIN (globalna trgovinska identifikacijska številka) prodajnih enot, vsebovanih v logistini enoti; (10) številka serije ali partije; (11) datum proizvodnje; (15) najkrajši rok trajanja (kakovost); (17) najdaljši rok trajanja (varnost); (21) serijska številka; (310 X) neto teža (kilogrami); (37) število enot v logistini enoti; (401) številka pošiljke; (420) poslati (dobaviti) na poštno številko (Martini, Šafari, 2004, str. 23). V nadaljevanju je prikaz pomena simbolov, AI in identifikacijskih številk, ki so na logistini nalepki prikazani na sliki 5: AI (02) = GTIN prodajnih enot ( ), (obrazložitev pod sliko 4); AI (37) = število enot v logistini enoti (35), kar pomeni, da je na paleti 35 enot; AI (15) = najkrajši rok trajanja (071024), kar pomeni, da je artikel (jabolni kis) uporaben do ; AI (00) = zaporedna koda zabojnika SSCC ( ), ki je obvezni del logistine nalepke (podrobna obrazložitev sledi pod sliko 6); AI (10) = številka serije ali partije ( ), kar predstavlja številko šarže, ki se jo doloi v proizvodnji in tudi služi sledljivosti. 3. SSCC (Serial Shipping Container Code) zaporedna koda zabojnika ali palete (obvezni sestavni del logistine nalepke) Slika 6: Prikaz rtne kode SSCC Vir: Prikazane identifikacijske številke, navedene na sliki 6, pomenijo naslednje: (00) = aplikacijski indikator, 3 = razširitvena številka, 761 = oznaka EAN države, = oznaka podjetja, = referenca prodajnih enot, Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 33 od 75

38 _ 6 = kontrolna številka (cifra). SSCC je standardna osemnajstmestna identifikacijska številka, ki se uporablja za edinstveno identifikacijo logistinih enot (paleta, zabojnik, škatla). Podjetju omogoa identificirati logistine enote pri njihovem odkrivanju ali sledenju. V Drogi Kolinski vse logistine enote (palete) že v proizvodnji opremijo s SSCC rtno kodo. Ta v nadaljevanju služi identifikaciji od prevzema v distribucijskem centru do doloanja lokacij skladišenja na raznih nivojih (skladišenje, preskladišenje, komisionirne pozicije), pa vse do odpreme kupcem. 3.4 RIP (RAUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV) IN POTI INFORMACIJ Razni papirni dokumenti, ki jih podjetja uporabljajo pri poslovanju, predstavljajo vir informacij, ki spremljajo vsako poslovno - komercialno transakcijo. Ta se obiajno zane z naroilom, nadaljuje z dobavo blaga ali opravljeno storitvijo, kona pa s fakturo. Poti dokumentacije so razline, najbolj obiajne pa po pošti, kot spremna dokumentacija ali po faksu. Vsaka fizina prekinitev take poti informacij lahko preprei tekoe delovanje preskrbovalne verige, posledino pa se lahko zvišajo stroški poslovanja ali celo prekine sodelovanje. Rona obdelava množice dokumentov predstavlja tudi veliko možnost za napake. Veina komercialnih in drugih podatkov je danes vnesenih v raunalniške sisteme, so torej v podatkovnih bazah. Razvoj informacijske tehnologije je omogoil neposreden prenos teh podatkov na podlagi standardnih sporoil iz enega raunalniškega sistema na drugega. Uporaba sprejetih standardov zagotavlja razpoznavnost podatkov po vsebini, pomenu in formatu, kar omogoa avtomatsko in nedvoumno izmenjavo podatkov. Zaradi racionalnosti postopkov uporabljajo uspešna podjetja optimalne poti vseh dejavnikov znotraj preskrbovalne verige. Na podroju informacij to zagotavlja raunalniška izmenjava podatkov (RIP, ang. EDI Electronic Data Interchange). Gre za orodje, s katerim obvladujemo informacijske procese. Namen sistema je uinkovita izraba informacij v podjetju in med poslovnimi partnerji. To so skupne izhodišne toke in medsebojna povezava. Podjetje Droga Kolinska aktivno dela na razvoju raunalniške izmenjave podatkov z vsemi zainteresiranimi partnerji. Trenutno so to veja trgovska podjetja (Mercator, Tuš in Spar). Priakujejo, da bo sistem zaradi celega niza prednosti brez papirnega poslovanja vse bolj zanimiv tudi za druge poslovne partnerje. Hkratna uporaba rtne kode v celotni informacijski verigi pomeni hitrejše delo brez možnih subjektivnih napak. Ker rtna koda ni neposredni prenosnik informacij, je za partnerje (kupce) uporabna le v primeru vpeljane raunalniške izmenjave podatkov (RIP) ali po predhodni izmenjavi podatkov pred prvo transakcijo. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 34 od 75

39 _ PROIZVODNJA (polizdelki, izdelki) DOBAVITELJ (materiali, trg. blago) SKLADIŠE (polizd., materialov) BAZA PODATKOV NABAVA SKLADIŠE (izdelkov, trg. blaga) RIP PRODAJA KUPEC (izdelkov, trg. blaga) Slika 7: Tok informacij med akterji v preskrbovalni verigi Vir: Lasten vir Slika 7 predstavlja tok informacij. Na podroju distribucijske logistike je zaetek toka informacij podatek o izdelku ali trgovskem blagu. Na sliki je z debelo rto oznaena pot informacij o izdelku, ki se zane v proizvodnji in poteka preko baze podatkov (matini list izdelka) v prodajno službo, skladiše izdelkov in do kupcev. Do slednjih je pot informacij preko RIP - a, e pa ta ni vzpostavljen, pa preko prodaje v pisni obliki. Z dvojno rto je oznaena pot informacij o trgovskem blagu. Poteka od dobavitelja preko nabavne ali prodajne službe (odvisno od službe, ki je opravila nakup) in baze podatkov do skladiša izdelkov in trgovskega blaga. Do kupcev gre informacijska pot preko RIP - a, e pa ta ni vzpostavljen, pa v pisni obliki iz prodajne službe. Informacijska pot materialov je oznaena s tanko rto. Poteka od dobavitelja preko nabave v bazo podatkov (matini list materiala), od tu pa preko skladiša materialov v proizvodnjo. S prekinjeno rto je oznaena informacijska pot naroila. Poteka od kupca v prodajo preko RIP a, e pa ta ni vzpostavljen, pa direktno v prodajno službo, od tu pa preko baze podatkov do skladiša izdelkov in trgovskega blaga. Informacijska pot o odpremi je oznaena s rto in dvema presledkoma. Poteka od skladiša izdelkov do kupca. Pot lahko poteka direktno, kot spremna dokumentacija, ki jo prenaša prevoznik ali preko RIP - a. V slednjem primeru gre za napoved dogodka, ki prejemniku poenostavi prevzemne postopke, saj je v naprej iz svoje Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 35 od 75

40 _ baze podatkov obvešen o vrstah in koliini, ki naj bi jo prejel. S pomojo rtne kode lahko nato hitro in enostavno, predvsem pa brez napak, opravi kvantitativni prevzem. Na vsa morebitna odstopanja je takoj opozorjen v elektronski obliki. Predstavljeni tok informacij je še posebej pomemben pri uporabi rtne kode. rtna koda namre ni neposredni prenosnik informacij, zato je nujno, da je poslovni partner - kupec še pred vsako prvo transakcijo natanno obvešen o vseh karakteristikah izdelka. Pridobljene podatke vnese v svojo podatkovno bazo, ki mu v nadaljevanju služi kot vir vseh informacij o izdelku. 3.5 PROCES DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE Ko govorimo o procesu distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska, imamo v mislih postopke od prevzema izdelkov in trgovskega blaga v skladiše gotovih izdelkov, do predaje in potrditve prevzema s strani kupca. Proces distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska zajema naslednja podroja dela: prevzem izdelkov in trgovskega blaga, skladišenje, notranji transport, izpis naroil, dispeerske postopke, komisioniranje, oznaevanje palet, kontrola pripravljenih komisionov, potrjevanje in izpis spremne dokumentacije, zunanji transport, potrjevanje prevzemov. Slika 8 ponazarja poenostavljeni potek procesa distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 36 od 75

41 _ Prevzem izdelkov in trgovskega blaga Koliinski prevzem NE DA Skladišenje Obvešanje službe za kakovost o prispeli pošiljki Unienje Reklamacijski zapisnik Reklamacija nabavni, prodajni službi ali proizvodnji NE trgovsko blago NE izdelki Kakovostni prevzem DA Dodelava, predelava Elektronsko naroilo prodajne službe Izdaja Dostava do naronika Reševanje reklamacije prevzemnika DA Koliinska in kakovostna reklamacija prevzemnika NE Potrditev prejema Izpis fakture Slika 8: Potek procesa distribucijske logistike Vir: Logistini procesi v podjetju Droga Kolinska d.d., Interno gradivo podjetja, 2005 Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 37 od 75

42 _ PREVZEM IZDELKOV IN TRGOVSKEGA BLAGA Prevzem izdelkov in trgovskega blaga se prine s pregledom najav prispetij, ki so v elektronski obliki. V primeru izdelkov najavo napove proizvodnja, v primeru trgovskega blaga pa nabavna ali prodajna služba. Splošna zahteva je, da mora biti prispelo blago paletizirano na standardnih EUR - o paletah dimenzije 800 x 1200 mm, primerno zašiteno pred morebitnimi poškodbami ali onesnaženjem in oznaeno s SSCC ali logistino nalepko. Palete z izdelki iz proizvodnje so vedno opremljene z nalepko SSCC, za trgovsko blago pa je enaka zahteva. Izjemoma in samo enkratno dopušajo možnost, da sami skreirajo SSCC nalepko, vendar na pomanjkljivost takoj opozorijo dobavitelja. Logistina nalepka oziroma SSCC koda palete mora vsebovati: šifro izdelka, naziv izdelka, datum proizvodnje izdelka, rok uporabe izdelka, koliino na paleti. Sistem SKLADKO / SVS na osnovi najave in oznab preveri vsebino in koliino. Skladišnik na prenosnem terminalu izbere najavljeno prispetje po dobavitelju ali datumu najave. Sam prevzem opravi z oditavanjem rtne kode in na ta nain preveri ujemanje prejete vrste blaga z najavo, samo koliino pa prešteje. Ker gre v praksi veinoma za standardizirane koliine posameznih vrst, to ne predstavlja veliko dela. Postopek prevzema se kona s potrditvijo na terminalu. Podatkovni prenos na poslovni informacijski sistem se opravi avtomatsko. Takoj se ažurira stanje zalog v obeh sistemih. Uporaba sistema SKLADKO / SVS in rtne kode zahteva le enkraten vnos podatkov, v vseh nadaljnjih fazah skladišnega procesa pa se ti podatki le še uporabljajo, preverjajo in kontrolirajo. Na ta nain se odpravijo nepotrebne napake vnosa podatkov in vekratno pretipkavanje. V primeru, da skladišnik pri prevzemu ugotovi kakršnakoli odstopanja, naredi reklamacijski zapisnik, ki v nadaljevanju služi kot osnova za izpeljavo postopka reklamacije, kar je predmet dela proizvodnje ali službe, ki je opravila nakup trgovskega blaga SKLADIŠENJE Prevzemu sledi postopek skladišenja. Poteka tako, da komisionar (viliarist), ki vozi viliar, z oditavanjem kode zane postopek avtomatske izbire lokacije za skladišenje palete. Na podlagi podatkovnih baz pozna sistem statine znailnosti lokacij, kot so vrsta, višina, globina in nosilnost regala. Na podlagi dinaminih podatkov pa izbere lokacijo po v naprej doloenih kriterijih, ki so: FIFO (rok uporabe), vrsta (enake vrste se dopolnjujejo), Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 38 od 75

43 _ frekventnost (bolj pogosto izdano blago je bližje izhodišu), teža (težje blago je na nižjih lokacijah), višina zloga na paleti, rezervacije (po nalogu prodaje). Izbrana lokacija se prikaže na prenosnem ali prevoznem terminalu in je vodilo komisionarju (viliaristu), kje naj odloži paleto. Ko paleto odloži, to potrdi z oditavanjem lokacijske kode. V informacijskem sistemu je na ta nain zabeležen podatek o zalogi na lokaciji, obenem je vzpostavljena sledljivost. Vsa skladiša so regalizirana. V uporabi imajo tri vrste regalnih sistemov, ki so: klasini regalni sistem, DRIVE IN regalni sistem, DRIVE IN S regalni sistem. Klasini regalni sistem je v široki uporabi v vseh skladiših in ne predstavlja posebnosti. Posebnost DRIVE IN regalnega sistema je v možnosti vejega izkoristka skladišnega prostora, ima pa pomanjkljivost v tem, da je v enem kanalu in na vseh nivojih lahko uskladišena samo ena vrsta blaga. To pomanjkljivost odpravlja sistem DRIVE IN S, ki omogoa, da po potrebi na vsakem nivoju skladišimo drugo vrsto blaga, kar omogoa tako imenovani satelitski voziek. Gre za sistem vilic, ki so vodene preko kabla ali RF (radio frekvenno) in delujejo tako, da dvignejo paleto, se loijo od samega viliarja, odpeljejo paleto z blagom v globino kanala regala in tam paleto odložijo. Vse funkcije so vodene s senzorji, ki otipajo razdaljo in odlagalno mesto. Na lokaciji v PC Nova tovarna Izola imajo visokoregalno skladiše z avtomatskim regalnim dvigalom. Posebnost tega sistema je, da avtomatsko regalno dvigalo samostojno polni in prazni skladišne lokacije. Gre za prihranek na prostoru, asu in številu zaposlenih NOTRANJI TRANSPORT Naloge notranjega transporta v okviru distribucijske logistike podjetja Droga Kolinska so: dostava izdelkov iz proizvodnje v skladiše izdelkov, kar opravljajo z elektrinimi viliarji razlinih tipov in tekoim trakom; razna preskladišenja izdelkov v samem skladišu in iz skladišne v komisionirno cono; nakladanje in razkladanje izdelkov in trgovskega blaga; razna druga drobna opravila. Notranji transport opravljajo s pomojo elektrinih viliarjev razlinih tipov, ki so veinoma opremljeni z raunalniškimi terminali in povezani z bazno postajo, preko katere so po potrebi tudi vodeni. Na ta nain izpolnjujejo tudi dve osnovni zahtevi, in sicer racionalno izbiro poti in usmerjen promet, ki izkljuuje križanja. Del viliarjev enostavnih izvedb uporabljajo za neposredno nakladanje in razkladanje vozil. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 39 od 75

44 _ Tekoi trak je povezava med proizvodnjo na lokaciji v Ljubljani, kjer imajo distribucijski center in skladišem izdelkov. Je deloma avtomatiziran v delu, ki se nanaša na sam pretok in zaustavljanje, e ni odjema IZPIS NAROIL Izpis naroil je prvi postopek realizacije naroila kupca in je nadaljevanje postopka predhodnega vnosa naroil s strani trgovskih potnikov ali v primeru RIP a avtomatskega prejema naroil. Naroila se zbirajo v poslovnem informacijskem sistemu. Izpis aktivirajo dvakrat dnevno, ob 5. in 11. uri zjutraj, izjemoma tudi vekrat. Temu sledi avtomatski prenos naroil v sistem SKLADKO / SVS. Ta s posebnim modulom omogoa oblikovanje odpreme glede na koliino in relacijo. Gre za to, da težo in volumen tovora prilagodijo kamionom in relacijam. Kriterij je skupna smer oziroma vozna relacija do prejemnika. V distribucijskem centru imajo možnost pregleda vseh naroil v elektronski obliki, po potrebi izpis posameznega naroila, prenašanje naroil v posebne relacije, na doloene datume za odpremo ter dodajanje in odvzemanje manjših naroil, vse z namenom im veje racionalnosti dostav. Oblikovano in prilagojeno relacijo posredujejo na prevozne in rone prenosne terminale komisionarjev. Izpis naroil in oblikovanje odprem je delo, ki ga opravlja usklajevalec blagovnih tokov dispeer. Za to delo so mu na voljo informacije o stanju in realizaciji naroil ter zalog po skladišnih objektih. Njegova naloga je doseganje maksimalne racionalnosti, zato pri tem ni zanemarljiva zahteva, da dobro pozna postopke dela, relacije, prevoznike in prioriteto izdaj DISPEERSKI POSTOPKI Dispeerski postopki se deloma prepletajo s postopki samega izpisa naroil. Loijo se predvsem s samo raunalniško programsko podporo. Ta pri dispeerskih postopkih pokriva podroje naroanja tovornih vozil in obraun prevozov. Prine se s prijavo prevoznika, ko dobi evidenno številko, ki mu zagotavlja vrstni red. Dovoljenje za nakladanje pridobi z dokumentom Nalog za nakladanje. Postopek se kona z vrailom spremnih dokumentov (Dobavnica Prevzemni list) in obraunom prevoza. Usklajevalec blagovnih tokov - dispeer dnevno naroa tovorna vozila na podlagi prejetih naroil in zahtev za dostavo na doloen dan. Nekatera naroila morajo biti realizirana že na dan prejema, obiajno pa naslednji dan. Prednostno naroa pogodbene prevoznike, po potrebi pa dodatne preko zadruge. Obraun opravlja s pomojo raunalniškega programa in na osnovi internega cenika prevozov. Raunalniški program mu na osnovi vnesenih podatkov o razdalji in nosilnosti tovornega vozila ter številu dostavnih mest opravi obraun prevozne storitve. Vodi arhiv vseh prevoznih storitev, deli stroške po stroškovnih mestih in po želji izpiše raun za prevoznika. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 40 od 75

45 _ KOMISIONIRANJE Komisioniranje izvajajo v vseh PE in PC, v najvejem obsegu pa na lokaciji v Ljubljani, v tako imenovanem distribucijskem centru. To je objekt, ki je razdeljen na pet osnovnih funkcionalnih podroij, ki so: komisionirnica, skladiše izdelkov, skladiše za izvoz, razkladalno nakladalni prostor, prostor za pripravljene komisione in kontrolo. Komisionirnica je centralni prostor distribucijskega centra. Vlogi in potrebam tega so podrejeni vsi ostali. Prostor je regaliziran s klasinimi regali. Prva in druga višina regalov sta namenjeni izdelkom, ki se komisionirajo, tretja in etrta pa služita skladišenju in neke vrste rezervi spodnjih dveh komisionirnih vrst. S takim nainom zlaganja so dosegli bistveno vejo hitrost dela, saj ni potrebno dviganje komisionarjev na veje višine. Ko izpraznijo spodnjo paleto, imajo pri roki rezervno na tretji in etrti višini, kar bistveno skrajša as popolnjevanja komisionirnih pozicij. Gre za neke vrste racionalizacijo tega dela komisionirnih postopkov, do katere so prišli na podlagi izkušenj, ki izvirajo iz zaetka delovanja lastnega distribucijskega centra. Takrat so komisionirali po naelu kaotinega stanja, kar pomeni, da so bili posamezni izdelki, namenjeni komisioniranju, skladišeni na katerikoli lokaciji, naloga raunalniškega sistema pa je bila, da najde naroeni izdelek. Neracionalnost takega sistema se je takoj pokazala, saj so na dan pripravili bistveno manj komisionov od prvotno predvidenih. Nivojsko popolnjevanje lokacij so dopolnili tudi z zaporednim pozicioniranjem po grupah izdelkov in temu priredili tudi zaporedje naroil in poti komisioniranja. Skladiše izdelkov je regalizirano z DRIVE IN S regalnim sistemom. Zasnovano je tako, da služi neposredni podpori komisioniranja. Po potrebi je to podroje namenjeno tudi komisioniranju, vedno pa izdaji celih palet. Skladiše za izvoz je hkrati tudi komisionirnica izdelkov, namenjenih izvozu. Opremljeno je enako kot skladiše izdelkov. Nekoliko drugaen je le nain dela, saj je podroje naeloma namenjeno izdelkom za izvoz, po potrebi pa sicer tudi izdelkom za domai trg. Od tu se komisionira samo cele palete. Neposredno mu pripada predprostor, kjer odlagajo pripravljene komisione. Razkladalno nakladalni prostor poteka po celi dolžini objekta. Namenjen je razkladanju, prevzemu in nakladanju. V ta namen imajo tri hidravline razkladalno - nakladalne rampe. V tem delu je tudi pisarna, iz katere poteka vodenje in nadzor celotnega poslovanja. Prostor za pripravljene komisione in kontrolo je namenjen odlaganju in zbiranju pripravljenih komisionov. Komisionarji tu odlagajo palete po relacijah. Naeloma je ena vrsta namenjena eni relaciji. Med vrstami je prehodni prostor, ki je namenjen dostopu kontrolorjev, ki v konni fazi in pred nakladanjem preverjajo tonost in po potrebi odpravljajo napake, storjene pri komisioniranju. Nakladanju sta namenjeni dve hidravlini rampi. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 41 od 75

46 _ Komisionarji zanejo s postopkom komisioniranja, ko s strani usklajevalca blagovnih tokov prejmejo na svoje prenosne in prevozne terminale naroila, prilagojena predvidenim dnevnim relacijam. Naeloma en komisionar pripravlja komisione za eno relacijo. V primeru, da gre za veje koliine in s tem veji obseg dela, lahko eno relacijo obdeluje tudi ve komisionarjev naenkrat. Komisionarjem je pri delu v pomo sistem SKLADKO / SVS. Ta jih vodi po najkrajši možni poti do prvega naroenega artikla. Odvzem iz lokacije potrdi z oditavanjem kode, ki oznauje lokacijo in potrditvijo koliine na terminalu. S tem se izvede v sistemu SKLADKO / SVS tudi zapis dogodka in odpis blaga v skladišu. Sistem ga nato vodi do naslednje pozicije, kjer sledijo enaki postopki, vse do zadnje pozicije na posameznem naroilu. Predvidena sta dva možna naina komisioniranja. Prvi je z delitvijo palete, kar pomeni, da je prodana in naroena koliina manjša od koliine na standardni paleti in se opravlja v komisionirnici z delnim odvzemom in prekladanjem na drugo paleto. Drugi predvideni nain je z odvzemom cele palete. Ta se opravi kar iz skladišnega in ne iz komisionirnega dela. Pri komisionirnih postopkih je pomembna vloga podpornega sistema SKLADKO / SVS v dopolnjevanju komisionirnih pozicij. V primeru, ko komisionar izprazni zalogo na komisionirni poziciji, sistem to zazna in avtomatsko javi potrebo za preskladišenje na terminal viliarja, ki dela v skladišnem delu in na terminal viliarja, ki dopolnjuje zalogo po pozicijah. V komisionirnem delu najavi preskladišenje. Komisionar, ki dela v skladišnem delu, vidi na terminalu naroilo za preskladišenje. Sistem mu pokaže vrsto izdelka, ki ga mora preskladišiti in lokacijo odvzema. Preskladišenje opravi z odvzemom naroene palete in s predajo viliarju v komisionirnem delu. Postopek naroanja in preskladišenja je konan, ko je izpraznjena pozicija ponovno polna, kar komisionar, ki opravlja delo z viliarjem v komisionirnici, potrdi z oditavanjem kode, ki oznauje lokacijo. Postopek komisioniranja je konan s potrditvijo na terminalu OZNAEVANJE PALET Komisioniranju sledi izpis logistine nalepke na izpisovalcu (printerju), ki je namešen pri izhodu iz komisionirnice. Komisionar nalepi logistino nalepko na paleto. V primeru, da sestavlja komision ve palet, izpiše za vsako paleto svojo. Izgled in sestava logistine nalepke sta predstavljena na sliki 5, toka 3.3. Vsebina je z aplikacijskim indikatorjem (AI) prilagojena zahtevam kupcev. Zaradi poenostavitve je vsebina vseh prilagojena najveji zahtevi. Naeloma gre za izpolnjevanje zakonskih zahtev za sledljivost in poenostavitev prevzemnih postopkov, tudi RIP pri prevzemniku, vsebuje pa najmanj osnovne podatke o kupcu, to je naziv in naslov ter podatke o vseh izdelkih na paleti (koliina, šarža ali serija, rok uporabe, EAN koda itd.). Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 42 od 75

47 _ KONTROLA PRIPRAVLJENIH KOMISIONOV Komisioniranju vedno sledi konna kontrola pripravljenih komisionov. Namen je odprava morebitnih napak, storjenih med komisioniranjem. Najvekrat gre za napake v koliini, kljub raunalniškemu vodenju pa so pogoste napake tudi zamenjave artiklov. Kontrolo opravljajo na klasien nain, to je vizualen pregled in štetje, ter primerjava vrst in koliin po izpisanem dokumentu (Zakljunica) ali tudi na podlagi podatkov na logistini nalepki. V primeru napake to takoj odpravijo POTRJEVANJE IN IZPIS SPREMNE DOKUMENTACIJE Na podlagi Naloga za nakladanje prevoznik naloži izdelke, ki so predvideni za dostavo na posamezni relaciji. Palete z izdelki prevzema v prostoru za pripravljene komisione in kontrolo. Za vsakega kupca prejme naroilnico (uradno Zakljunica). Po opravljenem nakladanju preda Zakljunico, ali v primeru ve strank na eni dostavni relaciji ve Zakljunic, usklajevalcu blagovnih tokov. Ta potrdi dokumente v poslovnem informacijskem sistemu. Namen tega potrjevanja je, da so na spremnem dokumentu izpisani samo artikli, ki so tudi odpremljeni, prav tako koliine. Potrjeni dokument se izpiše v podobni obliki kot je Zakljunica, sprememba pa je v nazivu, ki je Dobavnica / Prevzemni list. To je spremni dokument, ki je izpisan v treh izvodih, od tega sta dva namenjena prejemniku, en, s strani prevzemnika podpisan izvod, pa prevoznik vrne usklajevalcu blagovnih tokov. S potrditvijo Zakljunice se v poslovnem informacijskem sistemu avtomatsko zabeleži dogodek in v blagovnem knjigovodstvu zmanjša zaloga za odpremljene koliine ZUNANJI TRANSPORT V podjetju Droga Kolinska imajo zunanji transport na podroju distribucijske logistike v celoti organiziran preko zunanjih izvajalcev. V najveji meri gre za cestni transport in minimalno pomorski. Slednji je v uporabi v primeru prodaje in izvoza v prekomorske države. Ker gre zaenkrat le za iskanje novih trgov in simbolino število prevozov, organiziranih preko linijskih prevoznikov s kontejnerskimi ladjami, tega podroja nismo podrobneje obravnavali. Železniškega transporta v obdobju zadnjih petnajstih let praktino ni. Prevozi na podroju Slovenije potekajo izkljuno v obliki cestnega transporta. Izvajalci so pogodbeni prevozniki. V uporabi je ve vrst tovornih vozil, vse od lahkih dostavnih, pa do kamionov vlailcev. Zahteva za opremljenost vozil je visoka, saj gre veinoma za prevoze v komorah in tudi pod kontrolirano temperaturo. Velja naelo, da morajo med prevozom izpolnjevati zahteve in kriterije, navedene na deklaraciji izdelka, ki ga prevažajo. To npr. pomeni, da je lahko med prevozom majoneze temperatura v komori najve 15 C. Z lahkimi dostavnimi vozili dostavljajo blago predvsem v centru mesta Ljubljana in manjšim kupcem, kot so šole, vrtci in razni lokali. S srednje velikimi vozili, nosilnosti med 5 in 12 t, dostavljajo blago na vseh relacijah in razdaljah, veinoma manjšim in Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 43 od 75

48 _ srednje velikim kupcem. Najvekrat imajo pri eni dostavi ve kupcev in s tem dostavnih mest, praviloma nad pet, pa tudi po deset in ve. S tovornimi vozili veje nosilnosti dostavljajo blago predvsem v skladiša velikih trgovskih podjetij, kot so Mercator, Tuš, E.Leclerc, Spar. Razpored dostav po dnevih in relacijah je dogovorjen in ga v najveji meri upoštevajo. Odstopanja dopušajo le izjemoma, vedno pa v primeru, ko je koliina izredne dostave nad pet palet. Na ta nain dosegajo racionalnost prevozov in sprejemljiv strošek dostav. Tako dnevni razpored, kot tudi uro dostav, pa prvenstveno doloajo kupci. Opažajo, da so glede urnika vse bolj zahtevni. Vse pogosteje se dogaja, da jim posamezni kupci postavljajo zahtevo za dostavo na tono doloeno uro in s toleranco samo nekaj minut. Take zahteve seveda izredno podražijo prevoz. Racionalno ravnanje je praktino onemogoeno. Za vse relacije imajo opravljen posnetek stanja. To pomeni, da so seznanjeni z vsemi morebitnimi omejitvami (npr. teža ali višina vozil). Na posamezno relacijo pošiljajo vozila, ki lahko nemoteno opravijo prevoz. Standardna zahteva je, da prevoznik izbere najkrajšo možno pot, kar pomembno vpliva na strošek prevoza. Za plailo prevoznih storitev uporabljajo lasten cenik. Ta je prirejen glede na: vrsto tovornih vozil (s hladilno komoro ali cerado - ponjavo), nosilnost (1t, 3t, 5t, 7t, 9t, 15t, nad 20t), razdaljo (cena na km enakomerno upada z razdaljo), vrsto tovora (najnižja tarifa za sol, najvišja za kvas - prevoz pri 6 ºC). Višino cenika doloajo na podlagi samo nekaterih osnovnih podatkov o stroških prevoznikov. Služijo jim kot osnova za vse kategorije tovornih vozil. Obasno jih preverjajo na podlagi dokumentacije prevoznikov in splošno znanih podatkov, kot je npr. cena goriva. Po potrebi spreminjajo vrednosti posameznih postavk. Cenik vekrat primerjajo s podjetji, ki imajo podobno dejavnost. V tabeli 3 je prikaz vrste stroškov, ki jih spremljajo in jim služijo kot osnova za izraun cenika prevoznih storitev. Izraun ni na tono doloeno vozilo. Tabela 3: Vrste transportnih stroškov v podjetju Droga Kolinska d.d. Vrsta stroška Mesena vrednost v SIT Amortizacija Registracija Davek na dejavnost Zavarovanje Socialne dajatve Gorivo (6.000 km, 35 l poraba, 221 SIT / liter) Cestnina Tekoe vzdrževanje (servis, avtoplaši itd.) Drugi stroški Skupaj stroški Vir: Kalkulacija prevoznih stroškov na poslovnem podroju Logistika, 2005 Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 44 od 75

49 _ Prevozi na izvozna podroja potekajo direktno iz lokacij proizvodnje posameznih izdelkov. Del prevozov opravljajo pogodbeni prevozniki po pariteti CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), del pa tuji prevozniki, naroeni s strani kupca, prevozi pa so opravljeni po pariteti FCA (franko prevoznik). Delovni as voznikov je prilagojen zahtevam in potrebam trga. To pomeni, da je razpotegnjen ez cel dan. Za prevoz na lokalni ravni in na krajših relacijah prinejo z nakladanjem zgodaj zjutraj, prevoze pa opravijo do sredine popoldneva. Za prevoz na daljše relacije nakladajo v popoldanskem asu, s samim prevozom pa zanejo v zgodnjih jutranjih urah. Ko se vrnejo z dostave, naložijo tovor za razvoz naslednjega dne POTRJEVANJE PREVZEMOV S strani prevzemnika podpisan in vrnjen dokument potrdi usklajevalec blagovnih tokov v poslovnem informacijskem sistemu. V primeru, da je prevzemnik ugotovil napako v obliki koliine, zamenjave, poškodbe, roka ali zaradi kakega drugega razloga in ni podpisal spremnega dokumenta ali pa je temu priložil zapisnik z reklamacijo, sledi postopek izvedbe reklamacije. Najbolj obiajno se ta izvede z izpisom Zapisnika o reklamaciji in Povratnice izdelkov. Na ta nain je skladiše v poslovnem informacijskem sistemu - blagovnem knjigovodstvu obremenjeno za artikle in koliine, ki so predmet reklamacije in so vrnjeni ali pa sploh niso bili odpremljeni. S potrjevanjem dokumenta Dobavnica / Prevzemni list je konan proces distribucijske logistike. Temu sledi izpis fakture, kar ni ve predmet dela distribucijske logistike. Z namenom prepreitve izgube spremne dokumentacije iz kakršnega koli razloga, kar bi posledino pomenilo, da za dobavljeno blago ne bi izstavili fakture, imajo uvedeno redno tedensko kontrolo statusov dokumentov (izpisan, v obdelavi, izstavljena faktura). V primeru, da dokument z datumom, ki je starejši od enega tedna, nima statusa izstavljena faktura, sprožijo poizvedbo in postopke za razrešitev primera. 3.6 STROŠKI Distribucijska logistika v podjetju Droga Kolinska ima dva temeljna cilja, in sicer kakovostno servisiranje kupcev ter stalno zniževanje vseh logistinih stroškov. Pomembnosti stalnega zniževanja vseh stroškov so se v veji meri prieli zavedati proti koncu devetdesetih let, ko je skokovito narasel uvoz prehrambnih izdelkov in s tem konkurenca na trgu. Za uspešen preboj na trgu je bila zato še kako pomembna cena izdelka. Pri kreiranju te je bil pomemben tudi strošek distribucijske logistike. Zniževanja stroškov na podroju distribucijske logistike so se lotili s pomojo informacijske tehnologije v okviru sistema SKLADKO / SVS in dispeerskega programa. Prioritetno so vzpostavili bazo podatkov, ki predstavlja osnovo programski podpori in obdelavi dobljenih rezultatov. Tako jim program omogoa pridobitev naslednjih pomembnih podatkov: zasedenost po lokacijah; Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 45 od 75

50 _ as aktivnosti skladišne mehanizacije (za vsako enoto posebej); as aktivnosti komisionarjev; koliino opravljenega dela vsakega delavca (po volumnu, teži in št. enot); število opravljenih operacij na asovno enoto; število prevozov s tovornimi vozili; prepeljano razdaljo in koliino; strošek prevoza na kg in realizacijo; opredelitev stroškov po stroškovnih mestih. Obdelava vseh pridobljenih podatkov jim služi kot osnova za ravnanje in po potrebi ukrepanje za spremembe in drugaen nain dela. Prvi ugodni rezultati, ki so izkazovali znižanje stroškov distribucijske logistike, so se pokazali v letu 1998, ta trend pa se še vedno nadaljuje. Ker trenutno še poteka združevanje posameznih procesov podjetij Droga in Kolinska, skupni stroški distribucijske logistike združenega podjetja še niso znani. Glede na to, da je po združitvi Droge in Kolinske privzeti nain dela in sistema na podroju distribucijske logistike, kot je bil v Kolinski, je v nadaljevanju prikazan procent skupnih stroškov distribucijske logistike na prodajno realizacijo, ki so jih v letih od 2002 do 2004 zabeležili v podjetju Kolinska. Tabela 4: Procent stroškov distribucijske logistike na prodajno realizacijo po letih Leto Procent transportnih stroškov 2,29 2,33 2,36 Procent amortizacije zgradb 0,19 0,23 0,26 Procent drugih stroškov 1,58 1,65 1,41 Procent vseh stroškov na realizacijo 4,06 4,21 4,03 Vir: Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d. : Pregled stroškov Primerjava stroškov distribucijske logistike po letih (v % na prodajno realizacijo) 1,58 1,65 1,41 Drugi stroški 0,19 0,23 0,26 Amortizacija zgradb Transportni stroški 2,29 2,33 2, Slika 9: Primerjava stroškov distribucijske logistike po letih Vir: Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d. : Pregled stroškov leto Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 46 od 75

51 _ Iz tabele in slike je razvidno, da predstavljajo znatni delež stroškov distribucijske logistike transportni stroški, ki predstavljajo ve kot polovico vseh. V letu 2002 so znašali 56,40% vseh stroškov distribucijske logistike, v naslednjem letu 55,34%, leta 2004 pa so v primerjavi z letom poprej narasli za 3,22%, in sicer na 58,56%. V podjetju posebej lenijo distribucijske stroške tudi na procent amortizacije zgradb, saj jim ta podatek služi kot osnova za odloanje o morebitnem zunanjem izvajanju (ang. outsourcing) distribucijske logistike z uporabo obstojee infrastrukture. Drugi stroški zajemajo plae zaposlenih, energijo, najemnine in vse ostale stroške. Stroški zalog v teh pregledih niso zajeti. Do podobnih izsledkov o stroških distribucijske logistike v podjetju Kolinska je prišla tudi svetovno znana svetovalna družba A.T. Kearney, ki je v raziskavi, opravljeni leta 2003, primerjala 150 podjetij s podobno dejavnostjo. Pri tem so Kolinsko primerjali z vodilnimi in povprenimi podjetji. Rezultati so pokazali, da sta v vseh 150 ih podjetjih najveja stroška distribucijske logistike transport in skladišenje. Na sliki 10 je prikazana primerjava deležev posameznih stroškov distribucijske logistike glede na realizirano prodajo Kolinske z vodilnimi in povprenimi podjetji v podobni panogi. Primerjava stroškov distribucijske logistike (v % na prodajno realizacijo 2003) 0,2 3 1,6 0,8 0,7 Povprena podjetja 0,1 2,3 1,5 0,2 0 Kolinska 0,1 2,3 1 0,3 0,9 Vodilna podjetja Manipuliranje z blagom Transport Skladišenje Upravljanje zalog Administracija Slika 10: Primerjava stroškov distribucijske logistike Kolinske s povprenimi in vodilnimi podjetji Vir: Excellence in Logistics 2004, Interno gradivo svetovalne družbe A.T. Kearney Iz slike so razvidni primerjalno nizki skupni stroški distribucijske logistike v Kolinski leta Od povprenih podjetij so dosegli nižje stroške na vseh primerjanih podrojih. V primerjavi z vodilnimi podjetji so dosegli enako raven pri transportnih stroških in manipuliranju z blagom, višje pa pri skladišenju. Zanemarljivo nizke in najnižje so dosegli pri administrativnih delih. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 47 od 75

52 _ V veliki meri so ugodno nizke stroške dosegli na raun dobre informacijske tehnologije (SKLADKO / SVS), ki jim je omogoila stalen vpogled na dogajanje na vseh podrojih, predvsem pa minimalno zahtevo za administrativna dela, ker veina postopkov poteka avtomatsko na podlagi oditavanja kod. Primerjava skupnih stroškov distribucijske logistike po letih (v % na prodajno realizacijo) ,7 6,3 5,3 4,1 5,1 4, Povprena podjetja Kolinska Vodilna podjetja Slika 11: Primerjava skupnih stroškov distribucijske logistike Kolinske s povprenimi in vodilnimi podjetji po letih Vir: Excellence in Logistics 2004, Interno gradivo svetovalne družbe A.T. Kearney Uspešno zniževanje stroškov distribucijske logistike v podjetju Kolinska med leti 1998 in 2003 kaže slika 11. Celotne distribucijske stroške so v tem obdobju znižali kar za 22,64%, povprena podjetja za 5,97%, vodilna pa za 9,80%. V primeru Kolinske gre oitno za rezultat nartnega dela na podroju distribucijske logistike, ki so se ga lotili leta Realnost rezultatov kaže in potrjuje primerjava podatkov, ki jih je zbrala svetovalna družba A.T. Kearney s podatki Kolinske, saj so odstopanja minimalna. Ne glede na to, da za primerjavo ni podatkov podjetja Droga, vendar ob dejstvu, da podjetje Droga Kolinska nadaljuje nain dela in strategijo, kot so to zastavili v Kolinski, lahko zakljuimo, da je logistika v podjetju dobro in strokovno vodena. Zavedajo se pomena stalnega iskanja skritih rezerv na vseh podrojih, še posebej na stroškovnem in priakovati je, da se bo ta trend tudi nadaljeval. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 48 od 75

53 _ 4 UGOTOVITEV IN ANALIZA POMANJKLJIVOSTI OBSTOJEEGA STANJA Droga Kolinska proda veino svojih izdelkov in trgovskega blaga na podroju Slovenije. Na tem podroju ima tudi najbolje organizirano distribucijsko logistiko. Dostavo do kupcev ima v najveji meri organizirano iz lastnega distribucijskega centra v Ljubljani, od koder oskrbujejo kupce na celotnem podroju Slovenije, dopolnjuje pa jo iz posameznih proizvodnih PE in PC. Lastna distribucija in nain organizacije dostav jim prinašata celo vrsto prednosti, pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Ugotovljene prednosti so: velika fleksibilnost pri izpolnjevanju zahtev kupcev, kar nedvomno pozitivno vpliva na zaupanje in dobro sodelovanje podjetja in kupcev, posledino pa tudi na boljšo prodajo; možnost boljše oskrbe, kot npr. dopolnjevanje naroil, dostave po posebnih zahtevah kupcev itd.; veji nadzor nad celotno dejavnostjo, npr. spremljanje reklamacij, dober odnos prevoznika do kupca, nadzor nad poškodbami blaga; praviloma bistveno manjši stroški; boljša promocija podjetja in samih proizvodov, npr. neposredne informacije, reklamne poslikave kamionov itd.; hitrejši pretok informacij in s tem pregled razlinih podroij, kot npr. zalog, gibanja izdelkov in trgovskega blaga itd. Pomanjkljivosti so predvsem naslednje: potrebni lastni kadri in na to vezani problemi, kot so poškodbe delavcev, delovne omejitve, invalidnost, razne zakonske omejitve pri prilagajanju števila zaposlenih glede na potrebe, organizacija prehrane, izobraževanje, varstvo pri delu itd.; stalne potrebe za investicijska vlaganja, kot so popravila, posodabljanje tehnologije itd. Organizacija distribucijske logistike je centralizirana. Ta nain zagotavlja enotno vodenje in poslovanje. Prednosti se kažejo v veji fleksibilnosti na podroju ravnanja s kadri, boljšemu izkoristku delovnih pripomokov in uinkovitejši razporeditvi delovnega asa. Pomanjkljivostim so se izognili z delitvijo pomembnejših podroij na tri dele in s posebnim podrojem, ki pokriva vodenje projektov, kamor spada razvoj in pospeševanje izrabe obstojeih sistemov in znanja. Kljub temu ugotavljamo pomembne pomanjkljivosti, kot so neizkorišenost povratnih prevozov, pomanjkljiv dispeerski program, nepopolne dobave, prevelike oziroma premajhne zaloge in z navedenimi pomanjkljivostmi povezani stroški. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 49 od 75

54 _ 4.1 NEIZKORIŠENOST POVRATNIH PREVOZOV Stroški prevozov so za nakupom materialov drugi najpomembnejši strošek podjetja Droga Kolinska. V podjetju se tega dobro zavedajo, zato je iskanje rešitev za optimizacijo prevozov vedno v ospredju pri raznih odloitvah o ravnanju na tem podroju. Tabela 5: Gibanje stroška prevoza v SIT na kg Leto jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec ,84 3,71 4,45 4,87 5,00 4,32 4,46 4,41 4,22 4,27 4,61 4, ,87 4,25 4,50 4,80 5,18 5,07 4,82 4,93 5,47 5,55 5,00 5, ,58 5,47 5,87 5,40 5,18 5,73 5,43 6,08 6,16 6,01 5,59 5,54 Vir: Pregled stroškov poslovnega podroja Logistika Gibanje stroška prevoza na kg 7,00 6,00 SIT/KG 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 12: Gibanje stroška prevoza v SIT na kg Vir: Pregled stroškov poslovnega podroja Logistika Slika 12 prikazuje gibanje stroška prevoza na kg v zadnjih treh letih. Razvidno je, da vsako leto naraša. Vzroke temu lahko pripisujemo stalni rasti vseh stroškov, tako fiksnih kot tudi variabilnih, kar med drugim vpliva tudi na prevozne. Predvsem gre za poveanje cen goriva, vzdrževanja, registracije, zavarovanja, cestnine in tudi drugih stroškov. Prevozniki morajo z višjo ceno storitve slediti višjim stroškom, kar se neposredno odraža na stalni rasti transportnih stroškov podjetja. Naloga distribucijske logistike je neprestano iskanje cenejših možnosti transporta, tudi rezerve, ki morebiti še obstajajo. V primeru podjetja Droga Kolinska ugotavljamo precejšnje rezerve v tem, da tako na podroju prevozov po Sloveniji, kot tudi na tujih trgih, opravljajo dostave z minimalnim številom povratnih prevozov. Gornjo trditev lahko potrdimo s primerom izrauna koeficienta smerne neravnomernosti (K sn ). Definiran je kot odnos med monejšim blagovnim tokom (v Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 50 od 75

55 _ tonah) v eni smeri s slabšim blagovnim tokom v drugi smeri (Požar, 1985, str ). Izraunamo ga po formuli: Btm K sn = Bts kjer pomeni: B tm.. monejši blagovni tok v eni smeri in B ts.. slabši blagovni tok v drugi smeri. Primer: Droga Kolinska je iz distribucijskega centra v Ljubljani odpremila v septembru 2005 na hrvaški trg 123 t izdelkov in trgovskega blaga, ki predstavljajo del njihovega prodajnega asortimenta na tem trgu. V povratni smeri so pripeljali 22 t blaga (Evidenca poslovnega podroja Logistika, 2005). 123 t K sn = = 5,59 22 t Koeficient smerne neravnomernosti znaša po navedeni formuli 5,59. Visok koeficient kaže na preve praznih povratnih prevozov, kar posledino pomeni višje skupne stroške prevozov. Pri pregledu dokumentacije o opravljenih prevozih za daljše obdobje in vsa podroja, ki jo hrani poslovno podroje Logistika, ugotavljamo, da na drugih prevoznih relacijah povratnih prevozov praktino ni ali pa jih pogodbeni prevozniki opravljajo brez vednosti podjetja Droga Kolinska. Pri analiziranju stanja za majhno število povratnih prevozov se kažejo naslednji razlogi: nepovezanost poslovnega podroja Logistika z nabavno službo; dogovorjeni nain dostav materialov in trgovskega blaga; ni dobaviteljev na relacijah dostave izdelkov in trgovskega blaga; ni koordinacije med asom dostave in nabave materialov; asovno neujemanje med asom dostave in možnostjo nakladanja za povratni prevoz. Na podroju nabave materialov in trgovskega blaga je torej uveljavljena praksa, da razni dobavitelji sami zagotavljajo dostavo blaga. Strošek teh dostav je v veini primerov vraunan v ceno kupljenega materiala ali trgovskega blaga, niso pa redki primeri posebnega zaraunavanja dostav. Dostave v lastni režiji so redke, pa še te veinoma niso organizirane v okviru cenejših povratnih prevozov. Pri distribuciji izdelkov in trgovskega blaga je v veini primerov v domeni podjetja Droga Kolinska le dostava do kupcev, povratni prevozi pa so prepušeni iznajdljivosti in možnostim pogodbenih prevoznikov, ki lahko povratni prevoz organizirajo v lastni režiji in v svoje dobro. Deloma je tak nain zaradi objektivnih razlogov opraviljiv, nedvomno pa obstajajo možnosti in naini vejega vkljuevanja povratnih prevozov v okviru lastne organizacije in do 50% cenejših povratnih prevozov. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 51 od 75

56 _ 4.2 POMANJKLJIV DISPEERSKI PROGRAM Aplikacija Avtopark, ki pokriva dispeerske postopke v delu, ki se nanaša na upravljanje voznega parka, je popolnoma nepovezana s poslovnim informacijskim sistemom in sistemom SKLADKO / SVS. Poleg tega deluje samo na lokaciji v Ljubljani. Na drugih lokacijah vodijo vse postopke rono. Pomanjkljivost aplikacije Avtopark se med drugim kaže v tem, da sistem ne vodi uporabnika pri: naroanju potrebnih tovornih vozil; izbiri najracionalnejše poti; analiziranju stroškov prevoza. Naroanje tovornih vozil poteka na podlagi subjektivne ocene usklajevalca blagovnih tokov. O številu in nosilnosti tovornih vozil, ki jih mora naroiti, se odloa na podlagi pregleda prejetih dnevnih naroil. Delno si pomaga s podatkoma na naroilu, to sta teža in koliina enot, delno pa z izkušnjami. Na naroilu nima podatka o volumnu naroenega blaga, eprav podatek obstaja v podatkovni bazi poslovnega informacijskega sistema in tudi v sistemu SKLADKO / SVS. Gre za pomemben podatek pri odloanju o potrebni kapaciteti tovornih vozil, ki mu zaradi nepovezanosti aplikacije s poslovnim informacijskim sistemom ni dostopen. Pogosto prihaja do neoptimalne izkorišenosti kapacitet tovornih vozil. Izbira najracionalnejše ali najkrajše možne poti je prepušena presoji prevoznika. Prevoznik sicer opiše pot in razdaljo na Nalogu za prevoz, kar pa ni zagotovilo, da je bila ta pot res najboljša izbira. Usklajevalec blagovnih tokov preveri resninost podatkov o razdalji med toko A in B in skupno razdaljo na podlagi internega daljinarja, ne more pa preveriti optimalnost poti. Tudi v tem primeru gre bolj za subjektivno poznavanje podroja in na koncu presojo. Najveja pomanjkljivost nepovezanosti aplikacije Avtopark s poslovnim informacijskim sistemom in sistemom SKLADKO / SVS je v tem, da ne omogoa analize in izrauna stroškov prevoza na izdelek in na kupca. Gre za pomembna poslovna podatka, ki bi bila osnova pri odloanju o proizvodno prodajnem programu in o kupcih, ki stroškovno opraviijo servisiranje z dostavo. V praksi se velikokrat dogaja, da zaposleni na poslovnem podroju Logistika opozarjajo druga poslovna podroja, predvsem prodajno službo, o dragih dostavah posameznih izdelkov ali trgovskega blaga. Tako na primer dostava trgovskega blaga, ki zahteva hlajen prevoz pod kontrolirano temperaturo, podraži dostavo za 20% (Cenik prevozov poslovnega podroja Logistika, 2005). Tudi e gre za prodajo zelo majhnih koliin, je potrebno zagotoviti pogoje po teh zahtevah, kar za navedeni procent podraži celoten prevoz. Ker ni povezave aplikacije Avtopark s poslovnim informacijskim sistemom oziroma sistemom SKLADKO / SVS, je strošek prevoza na izdelek in profitabilnost prodaje te vrste izdelkov zagotovo neznanka. Število kupcev podjetja Droga Kolinska je izredno veliko. Temu primerno je tudi število dostavnih mest. Nedvomno ni vprašanje upravienosti dostave do pomembnejših kupcev, povsem drugae pa je pri manjših, pravzaprav nepomembnih kupcih. Pri analizi dostav se pojavljajo primeri, ko cena dostave do nekega kupca presega celo vrednost kupljenega izdelka ali trgovskega blaga. Tako so pogosti primeri manjših kupcev, ki kupijo samo eno osnovno enoto, dostaviti pa Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 52 od 75

57 _ jo morajo na lokacijo, ki je ve km oddaljena od obiajne poti relacije. Z analizo dostav so ugotovljeni tudi primeri, ko kupec celo dnevno naroa izdelke v majhnih koliinah, kar tudi nedvomno podraži samo dostavo in je vprašljiva upravienost sodelovanja s takim kupcem. Nepovezanost sistema Avtopark s poslovnim informacijskim sistemom oziroma sistemom SKLADKO / SVS onemogoa doloitev stroškov prevoza na kupca, s imer podjetje ne more razmejiti kupcev, ki so pomembnejši, od tistih, ki za podjetje niso donosni. 4.3 NEPOPOLNE DOBAVE Nepopolnim dobavam posveajo v podjetju Droga Kolinska posebno pozornost, saj gre po eni strani za izpad prihodkov, po drugi pa za ugled podjetja. Posledice nepopolnih dobav se lahko kažejo tudi v plailu penalov, ki jih zaraunavajo trgovci zaradi izpada prihodkov od prodaje, v skrajnih primerih pa celo v izgubi prodajne pozicije na policah trgovin. Na zunanjih trgih je to hiter razlog za prekinitev sodelovanja. Leta 2005 so zabeležili 13,78% nepopolnih dobav, kar je bilo ve od cilja, ki so si ga zastavili z najve 10%, vseeno pa manj kot leta 2004, ko je bilo teh 14,60%. Na podlagi zapisov (Evidenca poslovnega podroja Logistika, 2004, 2005) ugotavljamo sledee kljune razloge nepopolnih dobav z navedenimi procenti na vse nedobave: izdelka ni bilo na zalogi - 80,81%; ob naroilu še ni bilo izvida o kakovosti 7,76%; napaka pri komisioniranju 0,69%; problematien rok uporabe 0,65%; izdelek ni v programu 10,09%. Razlogi nepopolnih dobav (v %) izdelka ni bilo na zalogi 10,09 0,65 0,69 7,76 80,81 ob naroilu še ni bilo izvida o kakovosti napaka pri komisioniranju problematien rok uporabe izdelek ni v programu Slika 13: Razlogi nepopolnih dobav Vir: Evidenca poslovnega podroja Logistika, 2004, 2005 Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 53 od 75

58 _ Slika 13 prikazuje razloge nepopolnih dobav, ki so sicer vzrono v tesni povezavi s plani, pripravo proizvodnje in samo proizvodnjo, v primeru trgovskega blaga pa z nabavo in na koncu z zalogo. Slednja je bila najpogostejši razlog nedobav. Nekoliko presenea sledei najpogostejši razlog, to je, da naroeni izdelek sploh ni bil v proizvodno prodajnem programu, kar kaže na slabo informiranost tako kupcev kot prioritetno prodajnega podroja in potnikov. 4.4 NERACIONALNE ZALOGE IZDELKOV IN TRGOVSKEGA BLAGA Upravljanje z zalogami izdelkov in trgovskega blaga ni v neposredni domeni poslovnega podroja Logistika, še posebej distribucijske logistike, ker na to nima neposrednega vpliva. Neracionalnost na tem podroju pa še kako vpliva na uspešnost distribucijske logistike. Na poslovnem podroju Logistika v podjetju Droga Kolinska se predvsem zaradi neoptimalnih zalog dnevno sreujejo s problemi, ki se kažejo v: pomanjkanju skladišnih kapacitet, sledljivosti, manjkajoih izdelkih, potrebi za dodatna dela, dodatnih stroških. Pomanjkanje skladišnih kapacitet obutijo na vseh lokacijah. Stanje rešujejo tako, da za njih izvajajo dodatno skladišenje razni ponudniki teh storitev in z najemom skladišnih šotorov, ki so postavljeni na dvoriših podjetja. Po potrebi poveajo ali zmanjšajo velikost teh šotorov. Zaradi prevelikih zalog nastaja obasno problem sledljivosti, ker izdelke ne morejo skladišiti na zabeleženih lokacijah. V primeru, ko izdelek prodajo še preden je postavljen na lokacijo, se prekine tok informacij in s tem sledljivost. V izogib temu so potrebni dodatni zamudni postopki. Vedno obstaja nevarnost, da prevlada subjektivni in nesistemski pristop, posledino pa neizvajanje vseh postopkov za zagotavljanje sledljivosti. Prevelike zaloge vežejo denarna sredstva, ni pa zanemarljivo, da zahtevajo dodatna dela, ki se kažejo v raznih prekladanjih, preskladišenjih in podobno. Pogosto je potrebno prav zaradi izvedbe teh del podaljšati delo. Nasprotno od prevelikih zalog so premajhne zaloge in posledino nepopolne dobave. Vzroki in posledice nepopolnih dobav so opisani v toki 4.3. Podroje zalog v podjetju ni sistemsko urejeno. V veliki meri je prepušeno subjektivnim presojam nabavne in prodajne službe. Pri analiziranju stanja zalog je zaznati tako optimalno stanje kot tudi prevelike in premajhne zaloge. Oitno je prisotna tendenca, da se s pomojo zalog ohranja neprekinjena proizvodnja. Gre za razbremenilne zaloge, z namenom doseganja najveje uinkovitosti proizvodnega procesa ob najmanjših stroških priprave, pa tudi za varnostne zaloge, ki naj bi blažile nihanja v povpraševanju kupcev ali druge razloge, ki bi lahko vplivali, da Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 54 od 75

59 _ zaloge ne bi bile zadostne. Nekaj je tudi sezonskih zalog, kot npr. kis in tranzitnih, kar je mo opraviiti s transportnimi stroški. Neobvladan zbir teh interesov posledino pomeni neoptimalno stanje zalog. Opazna je odsotnost uporabe kakršnega koli celovitega modela uravnavanja zalog. V uporabi nimajo niti najbolj osnovnih normativov, kot so varnostna, signalna in maksimalna zaloga. Vse sloni na planu prodaje, kar je sicer pomemben dejavnik, zahteva pa dobro predvidevanje povpraševanja, saj na tem temelji izhodiše, koliko je potrebno proizvesti in kdaj je potrebno sprožiti proizvodnjo. Ni pa to edini dejavnik, kar je pomembno, saj je potrebno upoštevati tudi obstojee stanje zalog. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 55 od 75

60 _ 5 PREDLOGI IZBOLJŠAV UGOTOVLJENIH POMANJKLJIVOSTI 5.1 POVRATNI PREVOZI Pri analiziranju stanja na podroju prevozov v podjetju Droga Kolinska je ugotovljeno minimalno korišenje možnosti tudi do 50% cenejših povratnih prevozov, kar nedvomno pomembno vpliva na stroške distribucijske logistike. Za izkorišanje možnosti povratnih prevozov je prioritetnega pomena pridobivanje informacij o potrebi za prevoz blaga. V ta namen je nujna medsebojna informacijska povezanost in sodelovanje razlinih poslovnih podroij in samih služb. V primeru podjetja Droga Kolinska se to najbolj kaže v potrebi za sodelovanje med nabavno in prodajno službo s poslovnim podrojem Logistika, ni pa zanemarljivo tudi sodelovanje navedenih podroij s profitnimi centri in proizvodnimi enotami podjetja. Predlagamo, da se ustaljeni nain dela na podroju nabave materialov in trgovskega blaga spremeni tudi tako, da skušata nabavna in prodajna služba pri dobaviteljih uveljaviti svojo dostavo v vseh primerih, ko je to v lastnem interesu in lahko poslovno podroje Logistika zagotovi cenejši povratni prevoz. Seveda se mora to odražati v nižji ceni materiala in trgovskega blaga ali ne zaraunavanju dostave. Na možnost realizacije korišenja povratnih prevozov pomembno vpliva as dostav do kupcev in potreb proizvodnje za materiale. Pomembna in nujna je pravoasnost naroil, tako za dostavo izdelkov in trgovskega blaga, kot tudi za povratne prevoze materialov in trgovskega blaga, da lahko dispeer asovno uskladi prevoze. Navedeno je posebnega pomena predvsem na daljših relacijah, naeloma v druge in iz drugih držav, saj je zaradi veje oddaljenosti cena prevoza višja, s tem pa tudi možnost vejega prihranka s povratnim prevozom. Razmeroma veliko dobaviteljev materialov je na obmoju Slovenije. Tu se kaže najve možnosti za povratne prevoze, po drugi strani pa je velik problem in razkorak v asu, saj prevozniki na eni vožnji obiajno dostavljajo izdelke in trgovsko blago vejemu številu kupcev, zato z dostavo konajo zelo pozno, pogosto po delovnem asu poslovnega partnerja, pri katerem je potrebno material naložiti. Obstaja torej objektivni razlog, da niso vedno izkorišene vse možnosti za povratne prevoze. Vedno pa se kaže ta možnost v primeru dostav izdelkov in trgovskega blaga vejim kupcem v njihova skladiša, kar pomeni, da prevoznik razloži tovor na enem mestu in je lahko še pravoasno na mestu nakladanja materialov za povratni prevoz. Ker so na podroju Slovenije povsem obiajne vsakodnevne dostave na vsa podroja, bi lahko dispeer v veliko veji meri izkoristil možnost povratnih prevozov. Vse bolj se kaže velika priložnost za pridobivanje in korišenje povratnih prevozov tudi v možnosti komuniciranja s prevozniki preko interneta. Gre za nain Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 56 od 75

61 _ komuniciranja v elektronski obliki, ki omogoa dostop do izredno velikega števila ponudb za prevoze in hitro izmenjavo podatkov. Te vrste komunikacij so kljub velikim možnostim, ki se ponujajo, še vedno manj znane širšemu krogu, tako prevoznikom kot tudi uporabnikom njihovih storitev, se pa stanje hitro spreminja in priakovati je moan porast korišenja. Namenjene so tako velikim špediterjem kot manjšim prevoznikom in uporabnikom prevoznih storitev. Velika preglednost in možnost izbire zagotavlja vedno izbiro najracionalnejše variante. Priporoljivo in pomembno je, da dispeer pri iskanju možnosti za prevozno storitev vedno pregleda tudi ponudbe preko spletnih strani in te koristi tudi za izpostavo povpraševanja. 5.2 DISPEERSKI PROGRAM Dispeerski program Avtopark, ki je v uporabi na podroju naroanja in razporejanja prevozov, je kljub temu, da je bil pred kratkim nadgrajen, izredno pomanjkljiv. Predstavlja neke vrste oviro za racionalne odloitve, tako na podroju samih prevozov, kot tudi širše, saj ne nudi nekaterih pomembnih podatkov o stroških prevozov, ki so pomembni pri poslovnih odloitvah. Z namenom doseganja veje uporabnosti programa Avtopark predlagamo: povezavo programa Avtopark s poslovnim informacijskim sistemom in sistemom SKLADKO / SVS; povezavo z vsemi profitnimi centri in poslovnimi enotami preko interneta; razširitev podroja izraunov pomembnih podatkov; razširitev baze podatkov; zagotavljanje analiz in obraunov. Povezava s poslovnim informacijskim sistemom in sistemom SKLADKO / SVS je predpogoj za vejo uporabnost programa Avtopark. Na ta nain bi preko poslovnega informacijskega sistema dosegli pretok informacij med naroili kupcev in vezano na to naroanjem potrebnih vozil, povratno pa informacije o stroških. Internetna povezava bo smiselna po nadgradnji programa Avtopark, torej takrat, ko bo program smiselno zadovoljeval vse potrebe in zahteve. Dostop bo možen preko internetnih brskalnikov. Prednost internetne povezave se kaže v možnosti uporabe programa v vseh profitnih centrih in poslovnih enotah ter v povratnih informacijah, ki ažurno sledijo dogodkom. Pomembna je tudi možnost vpogleda v stanje razpoložljivega voznega parka, izvajanje rezervacij in naroil, potrjevanje nalogov in seveda izvajanje analiz stroškov poslovanja. Razširitev podroja izraunov pomembnih podatkov o prevoznih stroških je nujna. Izrednega poslovnega pomena sta predvsem dva sklopa podatkov, ki sedaj nista znana in bi zagotovo pozitivno vplivala na poslovne odloitve. Gre za podatka o strošku prevoza na izdelek in strošku prevoza na kupca. Stroškovno problematien se zdi prevoz nekaterih posameznih izdelkov iz posebnih programov, kot so npr. aditivi za pekarsko in mesno industrijo ali pa izdelki iz Gastro programa, saj se pogosto dogaja, da morajo na zahtevo kupcev dostaviti majhno koliino tovrstnih izdelkov na razmeroma veliko razdaljo. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 57 od 75

62 _ Predlagana metoda izrauna stroška prevoza na izdelek Potreba o podatku stroška prevoza na izdelek je s poslovno ekonomskega stališa nesporna. Ker tega podatka v podjetju Droga Kolinska še nimajo, na poslovnem podroju Logistika razmišljajo o nadgradnji dispeerskega programa tako, da bi program za vsak izdelek sproti izraunaval ta strošek na osnovno enoto izdelka. Po preuitvi razpoložljivih podatkov in zahtev smo prišli do zakljuka, da lahko pridemo do uporabnega rezultata na nain, ki je predstavljen v nadaljevanju. Iz obstojee baze podatkov, ki je v sistemu SKLADKO / SVS, dobimo za vsak izdelek ali trgovsko blago podatek o teži in posebej o volumnu. Na podlagi skupne prepeljane koliine ali skupnega prepeljanega volumna izdelkov in trgovskega blaga in cene ali stroška prevoza, izraunamo podatek o prevoznem strošku za vsako osnovno enoto izdelka ali trgovskega blaga z ustrezno formulo. Formula za izraun stroška prevoza glede na težo osnovne enote je sledea: kjer je: Sp sp i = tn i, T sp i. strošek prevoza na i ti izdelek; Sp. skupni strošek prevoza; T. skupna prepeljana teža v gramih; tn i. neto teža i tega izdelka v gramih. Strošek prevoza glede na volumen osnovne enote pa podamo z enabo: kjer je: Sp sp i = v i, V sp i. strošek prevoza na i ti izdelek; Sp. skupni strošek prevoza; V. skupni volumen prepeljanih izdelkov; v i. volumen i tega izdelka. Pri uporabi navedene metode je potrebno upoštevati, da gre obiajno za prevoz velikega števila razlinih artiklov (nekaj 100), zato rezultat ni vedno enak. Upoštevati je potrebno povpreje rezultatov za obdobje najmanj enega meseca. Podobno kot pri izdelkih, se pojavlja vprašanje ekonomike kupcev. Manjši kupci so vekrat izredno zahtevni glede dostav in vedno znova se postavlja vprašanje smiselnosti servisiranja takih kupcev, ki bi jih sicer lahko preusmerili na grosiste. Pri tem se zavedajo, da bi se del kupcev morda preusmeril v nakup podobnih izdelkov, ki jih ponuja konkurenca. Pridobitev predlaganih sklopov podatkov bi nedvomno pripomogla k pravilni odloitvi o nadaljnjem delu ali prekinitvi sedanje prakse. Za primer možnosti izrauna stroška prevoza na kupca je predstavljen prevoz in dostava blaga štirim kupcem (n = 4) na razlini razdalji in z razlino zahtevano Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 58 od 75

63 _ dostavno koliino ali težo. Vprašanje je, kako skupni strošek prevoza porazdeliti med te štiri kupce in katere dejavnike upoštevati pri izraunu. Predlagamo uporabo metode, ki je v nadaljevanju predstavljena in uporabljena na konkretnem primeru. Predlagana metoda izrauna stroška prevoza na kupca Po predlagani metodi dobimo strošek prevoza na kupca tako, da v prvih dveh korakih izraunamo deleže razdalje in teže na vsakega posameznega kupca. Iz dobljenega deleža razdalje in teže nato v tretjem koraku izraunamo povpreni delež, ki pripada posameznemu kupcu. V etrtem koraku skupni strošek prevoza porazdelimo na kupce po izraunanih povprenih deležih. Na koncu izraunamo še strošek prevoza posameznega kupca na prodajno realizacijo. Pri metodi je upoštevana predpostavka, da Droga Kolinska plaa prevoz glede na nosilnost kamiona in skupno razdaljo. Ni pomembna vmesna sprememba v teži (razkladanje pri posameznem kupcu), zato je delež teže razporejen samo glede na težo blaga posameznega kupca v odnosu na skupno težo. Kupec pridobi z delitvijo skupnih stroškov prevoza s kamionom veje nosilnosti, ker je cena prevoza s kamionom manjše nosilnosti višja na primerljivo težo. 1. korak: Izraun deležev razdalje na posameznega kupca Delež razdalje na posameznega kupca zapišemo s formulo: d i - 1,i n - (i -1) pdi = pdi - 1 +, dn kjer je pd 0 = 0 in imajo posamezne oznake naslednji pomen: pd i.. delež razdalje, ki pripada i temu kupcu; dn.. skupna razdalja od izhodiša do n tega kupca; d i - 1, i. razdalja od izhodiša do prvega kupca oziroma med dvema zaporednima kupcema; n.. skupno število kupcev; i = 1, 2,, n. Slika 14 kaže razdalje od izhodiša do posameznih kupcev (i = 1, 2,, n). i = 1 i = 2 i = n 1 i = n d 0 d 1 d 2. d n-1 d n Slika 14: Razdalje od izhodiša do posameznih kupcev Vir: Lasten vir Delež razdalje za prvega kupca (i = 1) dobimo tako, da razdaljo od izhodiša do prvega kupca porazdelimo med vse kupce in dobljeno vrednost delimo s skupno razdaljo (od izhodiša do zadnjega n tega kupca). To zapišemo s formulo: Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 59 od 75

64 _ i = 1 d 0,1 pd n 1 = dn. Drugemu kupcu (i = 2) pripišemo delež razdalje predhodnega kupca (pd 1 ), torej prvega in temu prištejemo še delež, ki ga izraunamo tako, da razdaljo od prvega do drugega kupca porazdelimo med vse preostale kupce (odštejemo prvega kupca) in dobljeno vrednost delimo s skupno razdaljo. Navedeno zapišemo z enabo: i = 2 pd2 = pd1 + d 1, 2 n -1 dn Postopek nadaljujemo do zadnjega, n tega kupca, katerega delež razdalje izraunamo tako, da mu pripišemo delež predhodnega kupca in temu deležu prištejemo še delež, ki ga dobimo tako, da celotno razdaljo od predhodnega do zadnjega kupca delimo s skupno razdaljo od izhodiša do zadnjega kupca. Delež razdalje za n tega kupca podamo z enabo: i = n pd = pd n n-1 + d n -1,n 2. korak: Izraun deležev teže na posameznega kupca Delež teže posameznega kupca izraunamo po enabi: kjer veljajo naslednje oznake: t pt, i i = n i= 1 pt i. delež teže dostavljenega blaga i temu kupcu; t i. teža dostavljenega blaga i temu kupcu; i = 1, 2,, n. 3.korak: Izraun povprenega deleža pi na posameznega kupca t i dn Doloimo ga z izrazom: pdi + pt i pi = 2 Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 60 od 75

65 _ 4.korak: Porazdelitev povprenega deleža na kupca glede na skupni strošek prevoza Dobljene povprene deleže porazdelimo na posameznega kupca glede na skupni strošek prevoza, doloenega po ceniku podjetja. Navedeni delež razdelimo na posameznega kupca po formuli: spi = pi Sp Posamezne oznake v enabi imajo naslednji pomen: sp i. strošek prevoza na i tega kupca; Sp. skupni strošek celotnega prevoza. 5. korak: Izraun stroška prevoza za posameznega kupca na prodajno realizacijo Ker je pomemben podatek tudi vrednost nakupa posameznega kupca, izraunamo še strošek prevoza posameznega kupca na prodajno realizacijo (spr i ) v procentih: spi spri = 100, Nv kjer je Nv i nabavna vrednost blaga i tega kupca. Vzorni primer predlagane metode izrauna stroška prevoza na kupca: Kupec 1 je oddaljen od izhodiša (distribucijskega centra v Ljubljani) 80 km, teža dostavljenih izdelkov znaša 2 t, kupec 2 je oddaljen 120 km, teža dostavljenih izdelkov je 5 t, kupec 3 je oddaljen 190 km, teža dostavljenih izdelkov znaša 2 t, kupec 4 pa je od izhodiša oddaljen 240 km, teža dostavljenega blaga pa znaša 5 t. Skupna dostavna razdalja je 240 km, skupna teža dostavljenih izdelkov pa 14 ton. Vrednost nakupa vsakega posameznega kupca znaša ,00 SIT, skupni strošek prevoza znaša ,00 SIT. Navedeni primer kaže naslednja slika: 80 km 40 km 70 km 50 km distribucijski K1 K2 K3 K4 center 2 t 5 t 2 t 5 t Slika 15: Prikaz vzornega primera metode izrauna stroška prevoza na kupca Vir: Lasten vir Za reševanje opisanega primera smo uporabili programsko orodje EXCEL, s pomojo katerega smo razvili enostaven matematini model. Program nam tako omogoa»kaj e analizo«, s katero smo simulirali vplive sprememb posameznih parametrov (vhodnih podatkov) na strošek prevoza posameznega kupca, kar bi lahko v prihodnosti služilo pri odloanju o tem, kateri kupci so za podjetje donosni in kateri ne. V našem primeru so pomembni parametri razdalja, na katero je potrebno dostaviti blago kupcu, teža in vrednost kupljenega blaga. i Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 61 od 75

66 _ Rešitev primera: V primeru štirih kupcev znašajo deleži razdalj na posameznega kupca: pd pd pd pd 4 i= 1 d 0,1 n dn 80 km = km 1 = = = pd 0,0833 d1, 2 40 km + n -1 = 0, dn 240 km 2 1 = = pd d 2, 3 + n 2 dn 70 km = 0, km 3 2 = = pd d 3, 4 + n 3 dn 50 km = 0, km 4 3 = 0,1389 0,2847 0,4931 pd i = 0, , , ,4931 = 1 Deleži teže na posameznega kupca imajo naslednje vrednosti: pt pt pt pt 4 i= 1 t t 2t = 2t + 5t + 2t + 5t 1 1 = = 4 i= 1 t t i 5t = 2t + 5t + 2t + 5t 2 2 = = 4 i= 1 t t i 2t = 2t + 5t + 2t + 5t 3 3 = = 4 i= 1 t t i 5t = 2t + 5t + 2t + 5t 4 4 = = 4 i= 1 i 0,1429 0,3571 0,1429 0,3571 pt i = 0, , , ,3571 = 1 Iz izraunanih deležev razdalje in teže izraunamo povprene deleže na posameznega kupca, ki znašajo: Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 62 od 75

67 _ p p p p pd1 + pt1 = 2 pd2 + pt = 2 pd3 + pt = 2 pd4 + pt = 2 0, ,1429 = 2 0, ,3571 = 2 0, ,1429 = 2 0, ,3571 = 2 1 = 2 2 = 3 3 = 4 4 = 0,1131 0,2480 0,2138 0,4251 in je vsota povprenih deležev enaka 1. Dobljene povprene deleže porazdelimo na posameznega kupca glede na skupni strošek prevoza, ki znaša ,00 SIT. V našem primeru znaša strošek prevoza na posameznega kupca: sp1 = p1 Sp = 0, ,00 SIT = ,00 SIT sp2 = p2 Sp = 0, ,00 SIT = ,00 SIT sp3 = p3 Sp = 0, ,00 SIT = ,00 SIT sp 4 = p4 Sp = 0, ,00 SIT = ,00 SIT Nazadnje izraunamo še stroške prevoza vseh štirih kupcev na prodajno realizacijo. sp ,00 SIT spr1 = 100 = 100 = 1,131% Nv ,00 SIT 1 sp ,00 SIT spr2 = 100 = 100 = 2,48% Nv ,00 SIT 2 sp ,00 SIT spr3 = 100 = 100 = 2,138% Nv ,00 SIT 3 sp ,00 SIT spr4 = 100 = 100 = 4,251% Nv ,00 SIT 4 Slika 16 kaže primerjavo stroškov prevoza na prodajno realizacijo med štirimi kupci. Prvemu kupcu na dostavni poti pripada najmanjši odstotek (1,131%), drugemu 2,48%, tretjemu 2,138% in zadnjemu 4,251%. Na razmerja vpliva razdalja, ki je pri prvem kupcu najkrajša in pri zadnjem najdaljša, teža, ki je manjša pri prvem in tretjem kupcu in veja pri drugem in zadnjem ter vrednost blaga (prodajna realizacija), ki pa je pri vseh enaka. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 63 od 75

68 _ Primerjava stroškov prevoza na kupca glede na prodajno realizacijo Strošek v (%) 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 4,251 2,48 2,138 1,131 kupec 1 kupec 2 kupec 3 kupec 4 Slika 16: Primerjava stroškov prevoza na kupca glede na prodajno realizacijo Vir: Lasten vir Slika 17 prikazuje reševanje problema z uporabo EXCELA. Slika 17: Rešitev primera v EXCELU Vir: Lasten vir Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 64 od 75

69 _ Uporaba predlagane metode bi lahko zagotavljala pridobitev vseh potrebnih podatkov o profitabilnosti kupcev, in sicer strošek prevoza na kupca ter strošek prevoza na kupevo realizacijo. V ta namen bi bila potrebna nadgradnja dispeerskega programa s predstavljeno metodo in vzpostavitev baze podatkov, v kateri bi imeli stalen vpogled v stroške prevoza vseh kupcev in stroške na njihovo realizacijo. Smiselno bi bilo doloiti kriterije stroškov, po katerih bi prekoraitev povpreja za npr. ve kot 30% pomenila zaetek postopka za spremembo, torej preusmeritev kupca na grosista. Izvajanje predloga bi nedvomno pomenilo prihranek transportnih stroškov. Razširitev baze podatkov se zdi najlažje rešljiv problem, tudi zato, ker program to omogoa. Baza sedaj vsebuje le najbolj osnovne podatke o pogodbenih prevoznikih in njihovih vozilih ter osnovni cenik. Smiselno bi bilo poveanje obsega podatkov, ki naj bi nudili širši vpogled na podroje prevozov. Tako bi na primer potrebovali: Daljinar z relacijskim zemljevidom in možnostjo izbire najkrajše poti. Kot možnost za pomo in nadzor tega podroja se kaže vse bolj uveljavljeni GIS (Geographical Information Systems). GIS so raunalniško podprti informacijski sistemi za zajemanje, shranjevanje, iskanje, analiziranje, prikazovanje in distribucijo prostorskih podatkov in informacij. Je sistem, ki vkljuuje prostorsko opredeljene podatke, ki jih je mogoe analizirati in spremeniti v nove informacije z razlinimi nameni. Bistveni namen GIS a je v tem, da je sposoben analizirati prostorske podatke in ustvariti novo informacijo (Urh, 2004, str. 34). Pregled karakteristik in uporabnost širšega spektra tovornih vozil. Tovorna vozila so prirejena razlinim namenom in pogojem, kot npr. prevozu nevarnih snovi (ADR Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi), tekoin (cisterne), zamrznjenih izdelkov (komore s hladilnimi agregati) itd. Glede na potrebe bi program lahko sam izbral vrsto vozila. Primerljiv in priporoljiv cenik. Ceniku v uporabi bi dodali primerljiv in priporoljiv cenik, ki bi bil v uporabi v izrednih primerih, ko npr. ne bi dobili po obiajni poti ustreznega prevoznika in bi bili nujni kompromisi pri doloanju cene posameznega prevoza. Evidenco vzdrževanja vozil. Gre za podatke, ki bi bili uporabni tako za prevoznika, kot tudi naronika, saj bi opozarjali na potrebne ukrepe in na razpoložljivost. Rezervacije in prednostna opravila. Razline zahteve kupcev glede dostav, npr. na tono doloeno uro, koliine in vrste blaga zahtevajo rezervacijo doloenega vozila. Spreminjajoe elemente za izraun cenika. V ilustracijo je predstavljena tabela podatkov (tabela 6), ki bi služili vpogledu v strošek vozila in prevoznika, kot temelj za izraun cenika. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 65 od 75

70 _ Tabela 6: Predlog zajemanja posamezne vrste stroškov transporta Vrsta stroška Mesena vrednost v SIT A STALNI STROŠKI ( ) Amortizacija Registracija Davek na dejavnost Zavarovanje Plaa-bruto Tekoe vzdrževanje B SPREMENLJIVI STROŠKI ( ) Gorivo (6.000 km, 35 l poraba, 221 SIT/ liter) Cestnina Vzdrževanje (nadomestni deli) Drugi stroški Skupaj stroški A + B Strošek na prepeljani km 212,10 Podatki pregledani in ažurirani Vir: Lasten vir Dopolnjeni program bi torej moral omogoati najmanj pregled in analizo: nalogov po prevoznikih, nalogov po vozilih, stroškov po stroškovnih mestih, stroškov po izdelkih ali artiklih, stroškov po kupcih, stroškov po profitnih centrih in proizvodnih enotah, o prepeljani razdalji posameznega vozila in vseh skupaj, o prepeljanih koliinah posameznih enot in skupaj. Program bi bil zakljuen z izdelavo rauna, ki bi služil prevozniku za izstavitev zahteve za plailo, torej kot neke vrste usluga prevozniku ali pa kot podlaga za pregled in primerjavo prejetega rauna s strani prevoznika. 5.3 ZALOGE Zaloge izdelkov in trgovskega blaga so zaradi slabega upravljanja z njimi pogosto previsoke, pa tudi prenizke, kar posledino pomeni dodatne stroške, pa tudi nepopolne dobave kupcem. Podjetje se mora lotiti optimizacije tako, da postavi strategijo upravljanja zalog ter mehanizme, s katerimi lahko vpliva na stanje. Podjetje Droga Kolinska ima v prodajnem programu standardne izdelke in trgovsko blago, kar tržijo v ve periodah. Zaloge je potrebno stalno obnavljati. Koliinske zaloge doloajo zunanji uporabniki in jih ni možno natanno doloiti. Gre torej za sistem nevezanih zalog. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 66 od 75

71 _ Podroje distribucijske logistike ne more neposredno vplivati na metode obvladovanja zalog v podjetju, ker je potrebno to podroje obvladovati celovito v okviru procesov od nabave materialov, preko proizvodnje, pa vse do prodaje. Poseben problem na podroju zalog predstavlja v podjetju Droga Kolinska veliko število artiklov, tako izdelkov kot trgovskega blaga. Zaradi nekaterih posebnosti proizvodno prodajnega programa, kot npr. posebna naroila za doloene izdelke za pekarsko in mesno industrijo, število artiklov sicer precej niha, vsekakor pa gre za preko 1000 stalnih razlinih vrst izdelkov in trgovskega blaga. Pomembnost tako velikega števila artiklov seveda ni enaka. Vezano na porabo in siceršno vrednost zalog se lahko fleksibilno prilagajamo zahtevam kupcev ali trga z metodama ABC in XYZ, ki ju tudi predlagamo za uporabo. Kot osnova za izpeljavo zamisli o sistemu nadzora zalog bi moral služiti matini list izdelka, ki bi v bazi podatkov preko vseh informacijskih sistemov služil kot osnova in vir tudi podatka o klasifikaciji v razrede ABC XYZ oziroma o osnovnih normativih, kot so minimalna, maksimalna, signalna zaloga. Na podlagi klasifikacije v razrede A, B in C bi lahko izbrali ustrezen sistem za upravljanje zalog, kot npr. : Sistem s fiksno naroilno koliino, to je obnavljanje zalog z vnaprej doloeno optimalno koliino vsakokrat, ko je zaloga manjša od nekega doloenega nivoja - nivo ponovnega naroanja (za predmete razreda A). Sistem s fiksnim intervalom naroanja, to je obnavljanje zalog ob vnaprej doloenem asu po asovnih intervalih, npr. na 14 dni. Frekvenca naroil se doloi tako, da je povprena naroilna koliina imbolj ekonomina (naroanje trgovskega blaga iz uvoza, za predmete razreda A). Minimum maksimum sistem, ki združuje lastnosti sistema s fiksno naroilno koliino in fiksnim intervalom naroanja in prepreuje naroanje iz ekonomskega vidika premajhnih koliin. Aktivira se, ko je zaloga minimalna, pred tem je verjetno dovolj velika - za predmete razreda B (ižman, 2002, str ). Poslovno podroje Logistika je vir informacij o zalogah. Tu nastajajo, se poveujejo in zmanjšujejo. Predlagamo, da v okviru distribucijske logistike pripomore k ureditvi zalog tako da: dnevno opozarja vse službe na manjkajoe izdelke in trgovsko blago; tedensko opozarja vse službe na artikle, ki jim je rok uporabe pretekel za ve kot eno tretjino, kar je minimalni kriterij in zahteva trgovcev ob prevzemu; meseno opozarja na zaloge, ki zadostujejo za prodajo, daljšo od dveh mesecev in na vrednost zalog, ki jih je potrebno odpisati zaradi preteenega roka uporabe. Preko poslovnega informacijskega sistema lahko tudi vsa ostala poslovna podroja ažurno sledijo vsem spremembam in tekoemu stanju na podroju zalog. Z namenom, da se vzbudi pozornost poslovnih podroij, ki imajo neposredni vpliv na zaloge, predlagamo, da poslovno podroje Logistika z rednimi poroili v obliki predstavljenih obrazcev, ki so prikazani v tabelah 7, 8 in 9, opozarja na odstopanja. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 67 od 75

72 _ Tabela 7: Dnevno poroilo Razlog nedobav Vrednotenje Razlog nezaloženosti Šifra Naziv izdelka ali trgovskega blaga Število nepopolnih dobav Ni na zalogi Napaka komisionarja Rok uporabe Lom Nepopolni podatki* Število nedobav po EM Prodajna cena/kos Vrednost Ni v proizvodnem planu Ni v prodajnem planu Ni embalaže ali surovin** Ni sprošena kakovost Proizvodne zmogljivosti Neustrezna kakovost Viki 20g 18 X X * nepravi naslov, napaen artikel, napana cena ** ni bilo v planu, zamujena dobava, neustrezna kakovost Vir: Lasten vir Tabela 7 prikazuje vzorni primer opozorilnega obrazca s seznamom izdelkov, ki so naroeni, vendar nedobavljeni kupcem, ker jih ni na zalogi. V obrazcu se posebej navede tudi razlog nedobav in nezaloženosti. Namen obrazca je ažurno dnevno poroanje o manjkajoih artiklih in s tem opozorilo nabavni službi za nabavo trgovskega blaga in pripravi proizvodnje za uvrstitev manjkajoega izdelka v proizvodnjo. Tabela 8: Tedensko poroilo Šifra Naziv izdelka Luksin 20/1 Skupna koliina na zalogi Uporabno do % pret. roka Problematina vrsta in koliina Datum proiz. Koliina Cena Vrednost , Vir: Lasten vir Tabela 8 predstavlja vzorni primer obrazca za opozarjanje na izdelek ali trgovsko blago zaradi problematinega roka uporabe. Posebnega pomena je podatek o koliini in procentu že preteenega roka uporabe. Kot mejnik se uporablja kriterij 1/3. Gre za zahtevo kupcev, da naeloma ne sprejemajo izdelkov, ki jim je rok uporabe že potekel za ve kot 1/3. V izogib prevelikim zalogam predlagamo, da se predstavljeni obrazec enkrat tedensko pošlje prodajni službi in pripravi proizvodnje. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 68 od 75

73 _ Tabela 9: Meseno poroilo Ident. Razlog prevelike zaloge Zap. Št. Šifra Naziv izdelka Zaloga na dan Zaloga na dan je za dni Zaloga na dan je za dni Zaloga na dan je za dni Planirana je akcijska prodaja Planiran je izvoz Planirana je veja prodaja (sezonska) Proizvodni tehnološke zahteve (veja šarža) Kupoprodajne zahteve (obvezna veja koliina) Manjša prodaja od planirane Ni v skladu s prodajo in planom Vir: Lasten vir Viki 20g X Tabela 9 prikazuje vzorni primer obrazca za meseno obvešanje o trenutnem koliinskem stanju zalog izdelkov in trgovskega blaga, ki po koliinski prodaji preteklega letnega obdobja predstavljajo zalogo za ve kot 60 dni. Posebej so navedeni razlogi prevelikih zalog, ki jih podajo poslovna podroja in službe, pristojne za zaloge. Kriterij opozarjanja je zaloga za 60 dni prodaje, lahko pa je tudi krajši. Zaloge predstavljajo pomemben del stroškov podjetja, zato je pomembno, da jim vse službe posveajo veliko pozornost. Poslovno podroje Logistika v podjetju Droga Kolinska, in v okviru tega distribucijska logistika, ne more neposredno vplivati na zaloge, lahko pa pomembno vpliva predvsem z opozorili in poroili, kot je predlagano. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 69 od 75

74 _ 6 OCENA IZBOLJŠAV Uveljavljanje povratnih prevozov je nesporno možno uvesti v vsakdanji nain dela v okviru zunanjega transporta. Tak pristop je po eni strani celo nujen za znižanje transportnih stroškov. Ocenjujemo, da bi na ta nain lahko znižali stroške posameznega prevoza za najmanj 40 %. Možnost visokih prihrankov kaže primer dostave blaga na relaciji iz distribucijskega centra v Ljubljani do Zagreba, ki stane SIT, povratni prevoz pa samo 76,464 SIT. Nižje cene povratnih prevozov so sicer na splošno v veljavi pri tujih prevoznikih, saj imajo na ta nain najmanj povrnjene stroške povratka na izhodiše. Zagotavljanje sodelovanja drugih poslovnih podroij, predvsem nabave in prodaje, pri naroanju in organizaciji povratnih prevozov se ne zdi problematino. Priakovati pa je manjšo pripravljenost na sodelovanje poslovnih partnerjev. Povratnih prevozov torej ne bo možno vedno zagotoviti, zato je težko oceniti možnost skupnih prihrankov, nedvomno pa ne gre za zanemarljivo vrednost. Ugotavljanje stroška prevoza pri odloanju o donosnosti izdelka in kupca se kaže kot nujnost. Nadgradnja dispeerskega programa, ki bi tako zagotavljal izvajanje po predlaganih metodah, je možna in tudi stroškovno ne predstavlja vejega vlaganja. Predlagani metodi sta lahko kot idejna osnova za realizacijo. Gre za razmeroma enostavna algoritma, zato ocenjujemo, da takojšnja vpeljava in uporaba ni problematina. Nedvomno bi z analizo pridobljenih podatkov lahko z vejo zanesljivostjo odloali o smislu dostav posameznim kupcem in asortimanu nekaterih izdelkov, ki so po sedanjih kazalnikih na meji profitabilnosti. Poleg drugih koristi predstavlja navedena izboljšava tudi prihranek na podroju distribucijske logistike, vse od manjših zalog in potreb za infrastrukturo, pa do transportnih stroškov. Predlagani sistem nadzora in opozarjanj, ki naj bi izboljšal stanje na podroju zalog, ocenjujemo kot zelo primeren predvsem zato, ker distribucijska logistika nima neposrednega vpliva na zaloge, je pa vir informacij tudi s tega podroja. S sistemom dnevnih, tedenskih in mesenih poroil o stanju na podroju zalog, ki bi jih posredovali nabavni in prodajni službi ter proizvodnji, bi tem omogoili ažurno sledenje stanju in v primerih premajhnih zalog pravoasen odziv za nabavo trgovskega blaga in proizvodnjo izdelkov ali morebitno akcijsko prodajo v primeru prevelikih zalog. Na ta nain bi pomembno vplivali na zmanjšanje števila nepopolnih dobav in s tem na boljšo prodajno realizacijo, po drugi strani pa tudi na ugled podjetja. Pomembno bi vplivali tudi na zmanjšanje nepotrebnih stroškov, ki izhajajo predvsem iz previsokih zalog (dodatni najemi skladiš, odpisi zaradi preteenih rokov itd.), pa tudi prenizkih (plailo penalov za nedobave itd.). Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 70 od 75

75 _ 7 ZAKLJUKI Predpostavko, da je distribucijska logistika v podjetju dobro organizirana in da sledijo najnovejšim tehnologijam na tem podroju, ki smo jo postavili v uvodni toki diplomskega dela, lahko potrdimo. Na podlagi poglobljene analize pa smo odkrili in predstavili rezerve za znižanje stroškov na tem podroju. Distribucijski center v Ljubljani in skladiša gotovih izdelkov na drugih lokacijah so organizirana kot sodobna skladiša, saj uporabljajo najnovejšo opremo, katere osnovo predstavlja radijska tehnologija prenosa podatkov, ki omogoa brezžino in brezpapirno poslovno komuniciranje v skladišu. Tak sistem omogoa identifikacijo, standardiziran prevzem razlinih transportnih enot, samodejno doloanje skladišnih lokacij, izvajanje sistema FIFO (first in first out), raunalniško vodeno komisioniranje, sprotno in konno kontrolo, oznaevanje vseh transportnih enot, pregled in ažuriranje zalog, absolutno sledljivost v vseh procesih na podlagi katerega koli vnesenega podatka in še vrsto drugih podatkov, ki se nanašajo na distribucijsko logistiko. Stroški distribucijske logistike v podjetju so povsem primerljivi s podjetji podobne branže in predstavljajo manj kot petodstotni delež na prodajno realizacijo. Pri primerljivih podjetjih se ti gibljejo med štirimi in sedmimi odstotki, odvisno od sestave izdelkov (Petrov, 2003, str. 23). Z analizo pomanjkljivosti smo odkrili rezerve za znižanje stroškov. Uinki predlaganih rešitev bi se kazali zlasti v manjših stroških distribucijske logistike na podroju zunanjega transporta in zalog ter vezano na slednje tudi manjšo potrebo za vlaganje v infrastrukturo. Na koncu lahko podamo ugotovitev, da se v podjetju zavedajo pomembnosti, ki jo ima distribucijska logistika pri dodani vrednosti za zadovoljstvo kupca, pri ugledu in poveanju konkurennosti podjetja. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 71 od 75

76 _ LITERATURA IN VIRI (1) Coyle J. J., Bardi E. J., Langley C. J. : The Management of Business Logistics, A Supply Chain Perspective, South Western Thomson learning, Canada, 2003; (2) ižman A. : Logistini management v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj, 2002; (3) Devetak G., Vukovi G. : Marketing izobraževalnih storitev, Moderna organizacija, Kranj, 2002; (4) Ferišak V., Medvešek I. : Poslovna logistika, Informator, Zagreb, 1983; (5) Kaltnekar Z. : Logistika v proizvodnem podjetju, Moderna organizacija, Kranj, 1993; (6) Ljubi T. : Planiranje in vodenje proizvodnje, Moderna organizacija, Kranj, 2000; (7) Logožar K. : Poslovna logistika, Elementi in podsistemi, GV izobraževanje, Ljubljana, 2004; (8) Logožar K., Ogorelc A. : Poglavja iz poslovne logistike, Študijsko gradivo za predmet Organiziranje logistinih procesov, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor, 2002; (9) Martini M., Šafari B. : Logistini prironik, Priporoila za oznaevanje in sledenje transportnih enot s standardi EAN.UCC, EAN Slovenija, Ljubljana, 2004; (10) Mila B. : Racionalizacija oskrbovalne verige prehrambnih proizvodov v Kolinski, Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2002; (11) Oblak H. : Mednarodna poslovna logistika, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor, 1997; (12) Ogorelc A. : Logistika, organiziranje in upravljanje transportnih in drugih logistinih procesov in sistemov, Visoka Ekonomsko komercialna šola, Maribor, 1985; (13) Petrov S. : Stroški Kolinske so povsem primerljivi s tujimi tekmeci, Finance, št. 236 (dec. 2003), str. 23; (14) Pirnat I. : Brezžina omrežja v logistiki, Logistika & transport, št. 07 (sep. 2002), str. 12; (15) Požar D. : Gospodarjenje v poslovni logistiki, Založba Obzorja, Maribor, 1976; Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 72 od 75

77 _ (16) Požar D. : Teorija in praksa (transporta in) logistike, Založba Obzorja, Maribor, 1985; (17) Požar D. : Vloga logistike v»totalni kakovosti«, 5. letna konferenca SZK»Kakovost zmagajmo skupaj«, Zbornik referatov, Ekonomsko poslovna fakulteta, str. 104; (18) Urh M. : Optimiranje poti policijskih patrulj, Magistrsko delo, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj, 2004; INTERNI VIRI: (19) Interno gradivo podjetja Espro inženiring: Skladko sistem za vodenje skladiš, 2005; (20) Interno gradivo svetovalne družbe A.T. Kearney: Excellence in Logistics 2004; (21) Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d.: Pregled stroškov; (22) Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d.: Predstavitev rtne kode, 2005; (23) Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d. : Logistini procesi v podjetju Droga Kolinska d.d., 2005; (24) Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d. : Pregled stroškov poslovnega podroja Logistika; (25) Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d. : Evidenca poslovnega podroja Logistika, 2004, 2005; (26) Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d. : Cenik prevozov poslovnega podroja Logistika, 2005; (27) Interno gradivo podjetja Droga Kolinska d.d. : Kalkulacija prevoznih stroškov na poslovnem podroju Logistika, 2005; INTERNET: (28) , Poroilo o poslovanju ; , Organizacijska struktura podjetja Droga Kolinska d.d.; , Dejavnosti družbe; (29) Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 73 od 75

78 _ KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Droga Kolinska d.d... 5 Slika 2: Logistini sistem v podjetju... 9 Slika 3: Prikaz rtne kode EAN Slika 4: Prikaz rtne kode EAN Slika 5: Prikaz logistine nalepke 32 Slika 6: Prikaz rtne kode SSCC 33 Slika 7: Tok informacij med akterji v preskrbovalni verigi 35 Slika 8: Potek procesa distribucijske logistike.. 37 Slika 9: Primerjava stroškov distribucijske logistike po letih 46 Slika 10: Primerjava stroškov distribucijske logistike Kolinske s povprenimi in vodilnimi podjetji Slika 11: Primerjava skupnih stroškov distribucijske logistike Kolinske s povprenimi in vodilnimi podjetji po letih 48 Slika 12: Gibanje stroška prevoza v SIT na kg 50 Slika 13: Razlogi nepopolnih dobav.. 53 Slika 14: Razdalje od izhodiša do posameznih kupcev.. 59 Slika 15: Prikaz vzornega primera metode izrauna stroška prevoza na kupca. 61 Slika 16: Primerjava stroškov prevoza na kupca glede na prodajno realizacijo 64 Slika 17: Rešitev primera v EXCELU KAZALO TABEL Tabela 1: Razvršanje zvrsti transporta glede na sestavine njihove kakovosti 24 Tabela 2: Gradniki, podporne tehnologije in sistemska orodja sledljivosti 30 Tabela 3: Vrste transportnih stroškov v podjetju Droga Kolinska d.d. 44 Tabela 4: Procent stroškov distribucijske logistike na prodajno realizacijo po letih.. 46 Tabela 5: Gibanje stroška prevoza v SIT na kg 50 Tabela 6: Predlog zajemanja posamezne vrste stroškov transporta.. 66 Tabela 7: Dnevno poroilo. 68 Tabela 8: Tedensko poroilo. 68 Tabela 9: Meseno poroilo.. 69 Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 74 od 75

79 _ KRATICE IN AKRONIMI ADR: Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi AI: Aplikacijski indikator BRC: British Retail Consortium: globalni standard za hrano CIF: Cost, insurance and freight: stroški, zavarovanje in prevoznina DELPHI: Programski jezik DRP: Distribution Requirements Planning:sistemi za planiranje virov distribucije EAN European Article Numbering: evropsko oznaevanje artiklov EANCOM: International Article Numbering Association EDI Communication Implementation Guidelines: EAN.UCC standard raunalniške izmenjave podatkov in je podmnožica sporoil UN / EDIFACT EDIFACT: Electronic Data Interchange for Administration, Commerce and Transport: raunalniška izmenjava podatkov za administracijo, trgovino in transport ERP: Enterprise Resource Planning: sistemi za nartovanje podjetniških virov FCA: Free carrier: franko prevoznik FIFO: First in first out: sistem skladišnega poslovanja, pri katerem se najprej odpremijo izdelki, ki so najdalj asa na zalogi FTP: File Transfer Protocol: protokol za prenos datotek na strežnik GIS: Geographical Information Systems: geografski informacijski sistemi GLN: Globalna lokacijska številka GTIN: Global Trade Item Number: Globalna trgovinska identifikacijska številka HACCP: Hazard Analysis Critical Control Point: analiza tveganja in obvladovanje kritinih kontrolnih tok (sistem za zagotavljanje veje varnosti živil) ISDN: Integrated Services Digital Network: integrirane storitve preko digitalnega omrežja ISO: International Organization for Standardization: mednarodna organizacija za standardizacijo JIT: Just in time: tono v pravem asu LIFO: First in last out: sistem skladišnega poslovanja, pri katerem se najprej odpremijo izdelki, ki so najmanj asa na zalogi MRP: Materials Requirement Planning:sistemi za planiranje materialnih potreb NT: Nova tovarna ONK: Optimalna naroilna koliina PC: Profitni center PE: Poslovna enota RF: Radio frekvenno RIP: ang. EDI: Electronic Data Interchange: raunalniška izmenjava podatkov SQL: Structured Query Language: strukturirani ali sestavljeni jezik za poizvedbe SSCC: Serial Shipping Container Code: zaporedna koda zabojnika UCC: Uniform Code Council: organizacija, odgovorna za dodeljevanje produktnih številk znotraj ZDA in Kanade WAN: Wide Area Network: širokorazsežno (prostrano) omrežje WMS: Warehouse Management System: sistem za vodenje skladiš XML: extensible Markup Language: razširljiv oznani jezik Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 75 od 75