STERNAD, Urška DIPLOMSKO DELO 2011 DIPLOMSKO DELO. Urška Sternad

Transcription

1 STERNAD, Urška DIPLOMSKO DELO 2011 DIPLOMSKO DELO Urška Sternad Celje, 2011

2 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŢBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni druţbi Diplomsko delo UVEDBA NOVEGA PROJEKTA: INVESTIRANJE V NALOŢBENO ZLATO Z VEČKRATNIMI VPLAČILI Urška Sternad Celje, 2011 Mentor: izr. prof. dr. Drago Dubrovski

3 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani/-a študent/-ka Mednarodne fakultete za druţbene in poslovne študije Urška Sternad z vpisno številko , sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom: Uvedba novega projekta: Investiranje v naloţbeno zlato z večkratnimi vplačili. S to izjavo zagotavljam: o da sem avtor/-ica diplomskega dela, o da je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela, o da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabljal/-a v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi navodili ter navedena v seznamu literature, o da je predloţeno delo izvirno in še ni bilo predloţeno za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov, o da je elektronska oblika tega diplomskega dela identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglašam z objavo diplomskega dela na svetovnem spletu, o da sem za še ne objavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabil/- a v diplomskem delu, pridobil/-a soglasje avtorja, o da sem poskrbel/-a za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1. stopnji. V, dne. Podpis avtorja/-ice:

4 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili zlato kot dolgoročno obliko investicije, ki najučinkoviteje zavaruje premoţenje. Poudarek je na uvedbi novega projekta, ki ga je izvedla Zlatarna Celje, d. d., in s tem varčevanje v zlatu naredila dostopnejše širši populaciji. Namen diplomskega dela je bil razčleniti faze projekta in uvedbe nove storitve ter pridobljene podatke uporabiti na specifičnemu primeru. Glavni cilj dela je bil ugotoviti, ali bo nov projekt kot inovativna oblika varčevanja podjetju prinašal dobiček. Čeprav je bila uvedba projekta investiranja v naloţbeno zlato z večkratnimi vplačili dokaj nezahtevna, je bil za njeno učinkovito izvedbo potreben sistematičen pristop, kar je podjetju tudi omogočilo povečanje dobička. Ključne besede: Zlati korak, Zlatarna Celje, d. d., naloţbeno zlato, davek na dodano vrednost, davek na kapitalski dobiček. ABSTRACT This thesis presents gold as a form of a long term investment, which gives the most effective assets protection. The emphasis lays on a new project developed by Zlatarna Celje d.d. with a task to approach savings in gold to general public. The main goal was to parse project phases and introduce new services and furthermore to transfer obtained data to particular case. Our purpose was to find out whether the new project, as an innovative service, brings profit to the company. We concluded that the introduction of the studied project was unpretentious but nevertheless needed to be handled with precision and systematic approach in order to assure profit to Zlatarna Celje d.d. Key words: Zlati korak, Zlatarna Celje d.d., investment gold, value added tax, capital gains tax. IV

5 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev problema raziskave Namen in cilji Predpostavke, hipoteze in omejitve Metodologija Struktura naloge OPREDELITEV TEORETIČNIH IZHODIŠČ Opredelitev projekta Opredelitev storitve Naloţbeno zlato Računi v zlatu Trţna niša O PODJETJU Zgodovina Zlatarne Celje, d. d Vizija in poslanstvo Programi Program naloţbenega zlata Analiza obstoječega naloţbenega programa Analiza preteklega poslovanja Analiza konkurence na področju investicijskega zlata in srebra Primerjava cen izdelkov PRIPRAVA IN REALIZACIJA PROJEKTA Opis projekta Objektni in namenski cilji Faze projekta Snovanje projekta Priprava storitve Testiranje in zagon projekta Marketinške aktivnosti Analiza Zlatega koraka Izboljšave Odgovori na raziskovalna vprašanja in ovrednotenje hipoteze SKLEP VIRI IN LITERATURA V

6 TABELE Tabela 1: Struktura zaposlenih v Zlatarni Celje, d. d Tabela 2: Dobiček po programih Tabela 3: Razpoloţljivi apoeni kovnic Zlatarna Celje, d. d., in Umicore Tabela 4: Razpoloţljivi apoeni kovnic Argor Heraeus in Oegussa Tabela 5: Naloţbeni kovanci v razpoloţljivih apoenih Tabela 6: Prihodki in odhodki ploščic Zlatarne Celje leta Tabela 7: Prihodki in odhodki prodaje naloţbenih kovin kovnice Oegussa Tabela 8: Prihodki in odhodki prodaje naloţbenega zlata kovnice Umicore Tabela 9: Prihodki in odhodki naloţbenih kovancev letu Tabela 10: Skupni stroški naloţbenega programa Tabela 11: Prihodki v letu Tabela 12: Stroški v letu Tabela 13: Prihodki v letu Tabela 14: Stroški v letu Tabela 15: Prodajne in odkupne cene Zlatarne Celje Tabela 16: Prodajne in odkupne cene druţbe Moro Tabela 17: Prodajne in odkupne cene Elementuma Tabela 18: Prodajne in odkupne cene Abanke Tabela 19: Cenik za gram zlata za vplačilo Zlati korak Tabela 20: Namenski cilji Tabela 21: Objektni cilji Tabela 22: Podpisane pogodbe glede na regijo, na dan Tabela 23: Podpisane pogodbe glede na starostno skupino, na dan GRAFI Graf 1: Rast zlata od leta 1900 do Graf 2: Pregled prodaje v gramih VI

7 Uvod 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema raziskave V diplomskem delu smo raziskali teoretično podlago iz področja projektnega managementa, da smo dobili trdno osnovo za snovanje samega projekta. Projekt mora vsebovati prvine kot so dokumentacija, načrt, investicija oziroma naloţba, terminski plan neke zaključene akcije posebnega pomena in podobno. Projekt je ciljno usmerjen proces kar pomeni, da z njim doseţemo cilj, ki si ga zastavimo pred njegovo pripravo zagona in končnim izvajanjem (Hauc, 2007, str. 26, 31). Tudi z uvedbo investicijskega varčevalnega računa v Zlatarni Celje d.d. ţelimo zadovoljiti cilje organizacije, kot je naprimer povečanje nabora izdelkov in njegove raznolikosti. Zlatarna Celje, d. d. je podjetje, ki nenehno sledi trendom in ostaja v koraku s časom, kar je njeno poslovanje usmerilo v ne le izdelovanje nakita, temveč tudi v prodajo investicijskega zlata. Vrednost zlata je v zadnjem letu močno narasla in prav tako je naraslo povpraševanje po njem (Zlatarna Celje, d. d., 2010d). V podjetju se je pojavilo vprašanje, kako nadgraditi ţe obstoječo ponudbo oziroma še bolj razširiti nabor izdelkov. Investiranje v naloţbeno zlato z večkartnimi vplačili je oblika varčevalnega računa, ki bo to vrsto varčevanja naredila bolj dostopno širši populaciji. Z uvedbo omenjenega projekta bo Zlatarna Celje, d. d. postala prva organizacija v Sloveniji in hkrati v Evropi, ki se bo posluţila takšne oblike trţenja investicijskega zlata. 1.2 Namen in cilji Namen diplomskega dela je preučiti literaturo in nato s konkretno analizo uvajanja nove storitve na področju naloţbenega zlata v povezavi z investicijskim bančništvom opozoriti na zahtevnost uvedbe take storitve in na podlagi ugotovitev oblikovati smernice za uspešno pripravo in realizacijo projekta, ki bodo v pomoč managementu podjetja. Cilj naloge je analizirati projektni pristop uvedbe nove storitve in ovrednotiti dobljene podatke tako, da jih bomo lahko smiselno zaključili v neko celoto. Cilj je prav tako prikazati ustrezne informacije, ki se nanašajo na področje investicijskega zlata. Definirati in razčleniti ţelimo faze projekta ter njegove značilnosti in dobljene podatke uporabiti za konkreten primer razvoja nove storitve. Na osnovi teoretične razprave in analize ţe obstoječega poslovanja z investicijskim zlatom ţelimo opredeliti posebnosti pri uvajanju novega projekta na področju investicije v naloţbeno zlato. Cilj je prav tako preučiti ţe obstoječe primere, ki so vsaj na neki stopnji podobni našemu projektu in izluščiti praktične smernice, ki nam bodo v pomoč pri snovanju nove storitve. 1

8 Uvod 1.3 Predpostavke, hipoteze in omejitve Ključna predpostavka diplomske naloge je, da so vsi pridobljeni podatki kakovostni in resnični, zato jih ne bomo posebej preverjali. Nekateri vidiki, kot so finančni in kadrovski, bodo v diplomskem delu zgolj omenjeni, ne bodo pa predmet podrobnih analiz. Zaradi posebnosti obravnavane storitve in pogojev za uvedbo projekta posploševanje dobljenih rezultatov na vsa podjetja ne bo mogoče. Hipoteza diplomskega dela je, da je za uspešno načrtovanje in izvedbo novega projekta potreben skrben in sistematičen pristop. Raziskovalni vprašanji diplomskega dela sta naslednji. Raziskovalno vprašanje 1: Ali ima vlaganje v investicijsko zlato preko trajnika in večkratnih vplačil, kot inovativna oblika investiranja, širok trţni potencial? Raziskovalno vprašanje 2: Ali lahko nova ponudba na področju investicijskega bančništva v prihodnosti občutno prispeva k povečanju dobička Zlatarne Celje, d. d.? Manjše teţave pri pisanju diplomskega dela so nastopile pri zbiranju informacij o varčevalnih računih v zlatu, ki jih lahko enačimo z našo storitvijo varčevanja v zlatu z manjšimi vplačili. V Sloveniji takšna oblika varčevanja do sedaj še ni obstajala, kar nam je oteţilo napoved uspešnosti poslovanja ter sprejetje storitve na trgu. 1.4 Metodologija V začetni fazi raziskovanja bomo za postopek opisovanja in očrtovanja dejstev, procesov in predmetov v naravi ter druţbi, uporabili metodo deskripcije. S to metodo raziskujemo tudi zakonitosti in vzorčne povezanosti. Osnovni cilj vsakega raziskovanja je opis predmeta ali pojavov, ki jih raziskujemo. Deskripcija je toliko pomembnejša, kolikor bolj je objektivna, vsestranska in popolna. Tu ne gre le za opisovanje predmetov ali pojavov, temveč za postavljanje osnovnih hipotez in pojasnjevanje pojavov, ki jih raziskujemo (Serdar, 1977; v Ivanko, 1996, str. 44). Deduktivno metodo bomo uporabili pri verifikaciji hipotez in raziskovalnih vprašanj, kar pomeni, da jih bomo ovrgli ali potrdili. Deduktivna metoda je uporaba deduktivnega načina zaključevanja, v katerem se iz splošnih stališč izvedejo posebni in posamični, iz splošnih postavk pa prihaja do konkretnih posamičnih zaključkov. Iz ene obstoječe trditve ali več se izvede nova trditev, ki izhaja iz prejšnjih. Omenjeni način zaključevanja je pomemben pri raziskovalnih delih, saj omogoča, da se na temelju splošnih sodb izvedejo posamične sodbe, 2

9 Uvod zaključki ali trditve oziroma odkrijejo nova spoznanja in dokaţejo nova dejstva, zakonitosti ali znanstvene resnice (Ţuvela, 1978; v Ivanko, 1996, str. 37). Dedukcija predpostavlja spoznavanje splošnih stališč na osnovi katerih razumemo tisto posamično. Gre za prehajanje od splošnih resnic do posebnih in posamičnih spoznanj, rezultati pa imajo vedno značaj pomembnih znanstvenih spoznanj (Ivanko, 1996, str. 37). Deduktivna metoda poleg znanstvenoraziskovalnega spoznanja, sluţi za naslednje namene (Petrovič, 1977; v Ivanko, 1996, str. 37): o za obrazloţitev ter odkrivanje novih dejstev in zakonov, o za predvidevanje prihajajočih dogodkov, o za odkrivanje postavljenih tez, o za verifikacijo hipotez, o za znanstveno interpretacijo. Njene najpomembnejše prvine so postopki metod analize, sinteze, abstrakcije, generalizacije in specializacije (Zelenik, 1990; v Ivanko, 1996, str. 37). Analiza je postopek, s katerim raziskujemo in pojasnjujemo stvarnost, in sicer z razčlenjevanjem sestavljenih miselnih sestavin na njihove enostavnejše dele, ki jih potem ločeno preučimo in jih primerjamo z ostalimi (Ivanko, 1996, str. 39).»Metoda analize nam omogoča spoznanje, odkrivanje in preučevanje znanstvene resnice.«(ivanko, 1996, str. 39) Različni strokovnjaki različno pojmujejo metodo analize. Za primerjavo bomo navedli nekaj najpomembnejših opredelitev (Zelenovič, 1990; v Ivanko, 1996, str. 39). o Analiza je postopek mišljenja, ki se giblje od posebnega k splošnemu. o Analiza je proces zmanjševanje neenakega na vse večjo enakost. o Analiza je tudi napredovanje od sestavljenega k enakemu. o Analizo lahko razumemo kot proces razčlenjevanja pojmov. o Analiza je razčlenjevanje celote na njene dele. Z analizo bomo v diplomskem delu razčlenjevali projekt na posamezne faze, ki nam bodo v pomoč pri snovanju določenega projekta, torej pri uvedbi nove storitve. Pri izdelavi diplomskega dela bomo uporabili tudi metodo sinteze, s katero raziskujemo in pojasnjujemo stvarnost z zdruţevanjem enostavnih miselnih stvaritev v kompleksnejše in vedno bolj sestavljene. Sinteza prav tako povezuje ţe preučene prvine s pojavi, procesi in odnosi v enotno celoto, v kateri so njeni deli vzajemno povezani. Tudi pri metodi sinteze lahko govorimo o več različnih definicijah. Našteli jih bomo samo nekaj (Ţuvela, 1978; v Ivanko, 1996, str. 40). o Sinteza je proces posploševanja. V tem procesu nastajajo abstraktnejši pojmi v primerjavi s prejšnjimi. 3

10 Uvod o Sinteza je sistematizacija znanja, ki prehaja od posebnega k splošnemu. o Sinteza je tok mišljenja, kjer od splošnih načel izvajamo to, kar je pogojeno. o Sinteza je pojmovanje različnosti značilnosti predmetov v njihovi enotnosti. o Najenostavnejša in najuporabnejša opredelitev pravi, da je sinteza proces zdruţevanja delov ali prvin v celoto. Metoda sinteze nam bo v pomoč pri sestavljanju posameznih delov našega projekta v neko smiselno celoto, celovit zaključek pri uvedbi nove storitve. Analizo in sintezo moramo obravnavati v dialektični enotnosti. Dialektična analiza je analiza samih predmetov, pojavov, procesov in ne samo njihovih miselnih odnosov. Dialektična sinteza je sinteza samih značilnosti predmeta raziskovanja. Upoštevati moramo, da so objekti mišljenja tudi psihične stvarnosti (Ivanko, 1996, str. 41). Dialektična enotnost je vidna v (Šešič, 1980; v Ivanko, 1996, str. 41): o skupnem predmetu raziskovanja, o medsebojnem predpostavljanju, kar je mogoče razumeti le z razumevanjem delov, dele pa je mogoče razumeti samo kot dele celote, o dialektična analiza in dialektična sinteza sta nasprotna, vendar enotna metodološka postopka. Grafe in tabele v diplomskem delu bomo izrazili z metodo statistike. Statistika je znanstvena metoda, s katero raziskujemo mnoţične pojave, ki nas obkroţajo tako, da z grafikoni in izračunanimi kazalniki odkrivamo njihove strukture, značilnosti in zakonitosti v posameznih časovnih okvirih ter njihovo vzorčno-posledične povezanosti (Čaval, 1977; v Ivanko, 1996, str. 45). Omenjeno metodo strokovnjaki imenujejo za splošno metodo, saj se zelo pogosto uporablja na vseh področjih znanstvenoraziskovalnega dela. Statistična metoda je prav tako uporabna v druţboslovnih in humanističnih raziskovanjih, kjer nadomešča eksperimentalno metodo (Ivanko, 1996, str. 45). 1.5 Struktura naloge Začetno, drugo poglavje podaja teoretično podlago za kasnejše raziskovanje. Podrobno smo razčlenili faze projekta ter podali opise storitve in naloţbenega zlata. Naslednje poglavje je namenjeno spoznavanju organizacije, ki izvaja obravnavan projekt, saj je pomembno, da poznamo sedanje poslovanje organizacije ter njeno vizijo, s katero opredelimo, kako ţeli organizacija poslovati v prihodnosti. Osredotočili smo se predvsem na program naloţbenega zlata, ki je za nas ključnega pomena. V tem poglavju smo tudi predstavili in ovrednotili konkurenco, s katero se Zlatarna Celje, d. d., sooča na trgu. Četrto poglavje je namenjeno samemu projektu in njegovi realizaciji. Tukaj smo predstavili novo storitev ter ovrednotili cilje in faze projekta. Podali smo tudi moţne izboljšave, ki bi lahko koristile podjetju in odgovorili na raziskovalna vprašanja. 4

11 Opredelitev teoretičnih izhodišč 2 OPREDELITEV TEORETIČNIH IZHODIŠČ 2.1 Opredelitev projekta Temeljna značilnost projekta je, da je časovno omejen proces. Skozi zgodovino smo ljudje svoje največje doseţke ustvarili z enkratnimi in časovno omejenimi procesi. Ţe v preteklosti je bil namen projektov ustvariti nekaj, kar praviloma prej ni obstajalo, torej nekaj novega. Takšne iznajdbe so bile piramide v Egiptu, kitajski zid, Sueški in Panamski prekop in druge, sodobnejše stvaritve, kot so Eifflov stolp, mednarodna vesoljska postaja, projekt prehoda na evro in podobno. Tudi podjetja in druge organizacije so svoje doseţke in razvoj dosegle z izvajanjem projektov. Ti projekti so lahko na primer razvoj izdelkov in/ali storitev, osvajanje novih trgov, uvajanje novih bančnih storitev in podobno. To velja tudi za neprofitne organizacije, javne zavode in tako dalje vse do posameznika (Hauc, 2007, str. 11, 12). Danes so vedno bolj potrebne nove strategije in s tem novi projekti, saj se soočamo z razvijajočo se nenehno konkurenčnostjo in s tem so projekti edino, kar nam lahko zagotovi obstanek in razvoj. Največja ovira podjetij, drugih organizacij in drţave je spoprijeti se z izzivi in hkrati upoštevati vse spremembe, ki so značilne za današnje okolje (Hauc, 2007, str. 12). Omenjeni izzivi in spremembe so globalne in strateške krize, s katerimi se sooča cel svet in lahko občutno zaznamujejo nadaljnji razvoj človeštva. Krize je treba reševati v začetni fazi, saj tako njihovo obvladovanje in reševanje zahteva manj časa, sredstev in odrekanja (Hauc, 2007, str. 17). Slanova (2006, str ) pravi, da moramo pri vsakem projektu odgovoriti na vprašanja, kot so kaj, kdaj, s čim, kako dobro, za koliko. Pravi tudi, da so projekti strateška usmeritev in osrednji element za oblikovanje organizacije podjetja. Procese ustvarjanja delimo na kontinuirane in enkratne procese. Kontinuirane procese praviloma izvajamo za nedoločen čas ter z njimi zagotavljamo nove količine pred tem razvitih izdelkov in storitev. Enkratni procesi ali projekti so ciljno usmerjeni in so za razliko od kontinuiranih časovno omejeni. Z njimi se praviloma ustvari nekaj novega, edinstvenega. Najdemo jih na vseh področjih človekovega delovanja in ustvarjanja (Hauc, 2007, str. 22). Glede same definicije projekta Hauc navaja različne avtorje, njihove definicije pa se delijo na tiste, ki projekte opredeljujejo kot časovno in ciljno usmerjen proces in tiste, ki poudarjajo vlogo oziroma namero projektov. Cleland (v Hauc, 2007, str. 27, 28) se nagiba k definiciji, ki poudarja vlogo projektov, saj pravi, da je projekt kombinacija organizacijskih potencialov, zdruţenih z namenom, ustvariti določeno novost, ki bo podjetju zagotavljala sposobnost oblikovanja in uresničevanja strategij. Na drugi strani pa Lewis (v Hauc, 2007, str. 27, 28) opisuje projekt kot edinstveno, časovno omejeno delo, ki se izvede samo enkrat. Določen mora imeti jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. 5

12 Opredelitev teoretičnih izhodišč Rozman in Stare (2008, str. 8) sta iz definicij več strokovnjakov izluščila zaključek, da lahko projekt opredelimo kot širšo dejavnost, ki povezuje zaposlene, sredstva in aktivnosti, za katero so značilni neponovljivost projektnega procesa in enkratnost proizvoda in storitve. Vsak projekt ima več faz, ki se razlikujejo glede na vrsto projekta. Faze so naslednje: inicializacija projekta, koncipiranje projekta, definiranje programiranje projekta, izvajanje operativna faza in obratovanje. Inicializacija projekta je faza, pri kateri sprejmemo odločitev o zagonu projekta, ki temelji na osnovi idejnih rešitev. Pri fazi koncipiranja projekta izdelamo na osnovi idejne rešitve, idejno zasnovo kot osnovo za pridobivanje projektnih pogojev, izdelamo projektno nalogo, opredelimo cilje, izdelamo pred študijo izvedljivosti, grob načrt projekta in oceno pričakovanih učinkov. Definiranje programiranje je faza, v kateri izdelamo izbor in razvoj metod dela. Tukaj tudi določimo objektne cilje projekta, izdelamo izvedbeno dokumentacijo in načrt projekta. V fazi obratovanja se izvršijo končni preizkusi, preizkus projekta v praksi in vzdrţevanje ter ugotavljanje učinkov investicije (Slana, 2006, str ). Zaporedje vseh naštetih faz od začetka do konca imenujemo ţivljenjski krog ali ţivljenjski ciklus projekta (Slana, 2006, str. 49). Rozman in Stare opredeljujeta, da ima vsak projekt svoj začetek in svoj zaključek. Strinjata se s Slanovo, da se faze lahko od projekta do projekta razlikujejo, pri tem pa navajata naslednje splošne faze (2008, str ): o začetek projekta, ki vključuje zahteve uporabnika, ideje, proučevanje idej, določitev konceptov in izbire projekta, o podrobnejše razvijanje projekta, kjer se osnuje zagonski elaborat, o organiziranje, izvedba in preverjanje projekta, o zaključek projekta. Smiselno oblikovane strategije so osnovni pogoj za oblikovanje projekta. Zapis strategij temelji na podlagi vizije in poslanstva organizacije (Hauc, 2007, str. 158). Strategije morajo biti oblikovane tako, da bodo podjetju zagotovile konkurenčnost z novimi programi, z boljšimi izdelki, trţenjem in drugimi prijemi. Ţurgova (2004, str. 51) navaja, da so strategije sestavni del strateškega načrta, ki povezuje obstoječe stanje s cilji organizacije. Hitro izvajanje projektnih strategij, še posebno, če te vključujejo konkurenčne elemente, dosega konkurenčnost. Smisel projektov je, da so izvedenih hitro, z optimalnimi stroški ter z ustrezno kakovostjo. V procesih oblikovanja strategij se upoštevajo vplivi trenutnih sprememb, določene spremembe se lahko predvidijo kot tveganja in se upoštevajo pri izvajanju strategij ter pri načrtovanju rednega poslovanja. Projekti so proces oblikovanja strategij. Strategije se pretvorijo v projekte, ki jih podjetje v nekem časovnem zaporedju tudi izvaja (Hauc, 2007, str ). Bistveno je tudi razumevanje odnosa med strategijami in projekti, kar lahko močno pripomore pri uresničevanju strategij v podjetju (Rozman & Stare, 2008, str. 41). 6

13 Opredelitev teoretičnih izhodišč Po oblikovanju vhodne projektne strategije sledi priprava projektnega naročila, kar pomeni evidentiranje ali identifikacijo projekta. V projektnem naročilu se določijo cilji projekta, njegova vsebina, groba določitev izvedbe, okvirni predvideni stroški, okvirni roki in drugi elementi zapisa (Hauc, 2007, str. 238). S strategijo si postavljamo strateške cilje, ki jih ţelimo doseči, te moramo pretvoriti v namenske in nato objektne cilje projektov (Hauc, 2007, str. 31). Cilji morajo biti opredeljeni, preden se projekta lotimo (Slana, 2006, str. 49). Z njim doseţemo cilj, ki si ga zastavimo pred njegovim izvajanjem. Cilj najpogosteje povezujemo s časom, v katerem naj bi ga dosegli, kar pomeni, da je cilj projekta doseči končne rezultate v časovnih in finančnih okvirih ter v zmernih okvirih tveganja. Med izvajanjem projekta je treba spremljati, ali se cilji projekta, ki smo jih predvideli ob zagonu, uresničujejo ali so potrebni novi. V celotni strukturi projekta je mogoče določiti objektni končni cilj in namenski končni cilj. Namenski končni cilj je sklepni del projekta, ki ga določi njegov naročnik, za katerega pomeni tudi končni rezultat ali učinek. To so strateški, poslovni ali drugi učinki, ki jih v skladu s strategijo in letnimi načrti poslovanja ţelimo doseči s projektom. Objektni končni cilj zajema vse tiste projektne rezultate ali izdelke, s katerimi so izpopolnjeni vsi pogoji za doseganje namenskega končnega cilja. To so tisti cilji, s katerimi ţe med izvajanjem projekta, ob njegovem koncu ali eksploataciji dosegamo strateške, poslovne in druge učinke. Namen projekta se določi z namenskimi cilji, ti potem omogočajo določitev objektnih ciljev, na podlagi katerih nato izdelamo celoten načrt projekta (Hauc, 2007, str ). Projektnemu naročilu sledi priprava zagona projekta. V tej fazi, ko se izdeluje celovit zagonski elaborat, je treba izdelati načrt projekta, ki opredeli izvedbo. Zagonski elaborat je mogoče izdelati, ko je bilo izvedeno prvo evidentiranje projekta, kar pomeni, da so bili določeni namenski in objektni cilji projekta. Določena je bila tudi vsebina, ki pa še ne more biti podrobno razdelana in celovita.»zagonski elaborat je temeljit zapis projekta s stopnjo konkretizacije, ki je mogoča, ko je najvišji management naloţil projektnemu managerju, da ga s strokovnimi sodelavci izdela.«(hauc, 2007, str. 149) Projektni management skrbi za pripravo zagonskega elaborata in plana projekta ter njegovo uvajanje. Izvajalcem posreduje vse potrebne načrte in druge podatke, ki so potrebni za izvedbo projekta (Hauc, 2007, str. 166). Najpomembnejša faza projekta je načrtovanje (Kerzner, 2006, str. 267). Načrtovanje projekta je proces priprave načrta projekta, ki ga moramo povezati z njegovim vodenjem, saj je načrt projekta eden temeljnih pogojev za uspešnost tega vodenja. Vsak načrt je enkrat treba izdelati prvič in ga nenehno prilagajati novim razmeram, ki nastajajo v izvajanju. Povezati ga moramo s pripravo zagona projekta in z revidiranjem kot posledico nadzora izvajanja po načrtu, ki ga izvaja vodstvo projekta. V prvem primeru gre za načrtovanje v okviru priprave zagona, v drugem pa za popravke načrta, kar smo označili kot njegovo revidiranje (Hauc, 2007, str. 249, 250). 7

14 Opredelitev teoretičnih izhodišč Faza zagona projekta vsebuje načrtovanje projekta, postavitev projektne organizacije, rešitev kadrovskega problema, določitev nadzora in projektnega informacijskega sistema. Tukaj govorimo o pripravi zagonskih dokumentov projekta (Hauc, 2007, str. 250). Pri fazi izvajanja projekta dobi projektni manager informacije, na podlagi katerih izvede ponovno načrtovanje ali revidiranje zagonskega elaborata projekta. Management imenuje izvajalne time s strokovnjaki z različnih področij, ki imajo dovolj znanja in izkušenj, da lahko aktivnost izvedejo v zelo kratkem času (Hauc, 2007, str ). Faktorji, ki so še pomembni za dobro izvedbo projekta, so dober odnos udeleţencev do projekta, odprta komunikacija, poštenost, integriteta pri delu s potrošniki in podobno. Za učinkovito izvedbo je tudi izjemnega pomena kakovost originalnega načrtovanja/načrta projekta (Kerzner, 2006, str. 299). Zaključek projekta nastopi takrat, ko so vse aktivnosti ustrezno izvedene to pomeni, da je končni rezultat predan naročniku.in slednji potrdi, da je izdelek prevzel in je z njim zadovoljen (Rozman & Stare, 2008, str. 249). 2.2 Opredelitev storitve Storitev je posebno delovanje ali dejanje, ki ga izvajalec ponudi porabniku. Vedno več proizvodnih podjetij vključuje v svojo ponudbo izdelkov tudi storitve, ki pa lahko predstavljajo manjši ali večji del celotne ponudbe (Potočnik, 2004, str. 30). Tavčar (1994, str ) v enem izmed člankov navaja Berekhovena, ki pravi, da storitve z višanjem ţivljenjskega standarda postajajo vse bolj pomembne in pogoste. Leta 2000 so storitve ţe obsegale skoraj dve tretjini vrednosti slovenskega bruto domačega proizvoda, medtem ko so izdelki zavzemali le nekaj več kot tretjino (Tavčar, 2000, str. 9). Snoj (1998, str. 31) v svojem delu Management storitev ugotavlja, da se mnenja različnih strokovnjakov o tem, kaj je storitev, razhajajo ter da se največ teorij naslanja na opredeljevanje storitev v povezavi s fizičnimi izdelki. Glede na to, koliko storitev je vključenih v ponudbo, razlikujemo naslednje ponudbe (Potočnik, 2004, str. 30): o izdelek brez storitev, o izdelek s storitvami, ki ga naredijo bolj privlačnega za kupca, o izdelek in storitev, ki sta zastopana z enakim deleţem, o storitev, ki uvaja manj pomemben izdelek, o samo storitev brez izdelka. V nasprotju z izdelki storitve opisujemo kot neoprijemljive, nevidne in minljive, ki zahtevajo sprotno izvedbo in porabo (Potočnik, 2004, str. 30). Za storitve velja, da so proces, v katerem sta znanje in strokovnost izvajalca storitve odločujoča za rezultat torej raven porabnikovega 8

15 Opredelitev teoretičnih izhodišč zadovoljstva. Čedalje več izdelkov vsebuje storitveno sestavino, nekatere storitve pa slednjo celo vgrajujejo v izdelke, zato ni več natančno, če med temeljne storitve uvrščamo tiste, ki temeljijo na neoprijemljivosti oziroma nevidnosti. Storitve, ki jih ponujajo podjetja, sestavljajo štiri komponente. Te so fizični izdelek, z njim povezane storitve, storitveno okolje in izvedba storitve. Da bi podjetja na trgu ohranila zvestobo kupcev, morajo dopolnjevati svojo ponudbo s storitvami (Potočnik, 2004, str. 34, 35). Potočnik (2004, str. 36, 37) navaja naslednje značilnosti storitev: o vsebinske značilnosti storitev, ki jih delimo na temeljne in pomoţne in prispevajo k večji kakovosti osnovne storitve, o splošne značilnosti: procesnost: storitve nastajajo v procesnem izvajanju po posameznih fazah, ki so enkratne in si sledijo v določenem zaporedju, neosnovanost: povezava s pojmom neotipljivosti storitve z osnovnimi človekovimi čutili, neobstojnost: v nasprotju z učinki, ki so lahko dolgotrajni, so storitve minljive, o izvedene značilnosti storitev: nezmoţnost prenosa storitev, neločljivost od izvajalca, sočasnost izvajanja in uporabe, neposreden ali posreden stik med izvajalci in porabniki. Izraz storitev prihaja iz latinske besede»servio«, kar pomeni sluţiti nekomu, ustrezati, izvajati, ponujati, delovati in podobno (Bradač; v Snoj, 1998, str. 32). Izvedba storitve lahko poteka v povezavi s fizičnim izdelkom, ni pa nujno. Opredelimo jo lahko kot kakršno koli aktivnost ali korist, ki jo lahko ponujamo drugim in je v bistvu neosnovana (Kotler; v Snoj, 1998, str. 32). Različne opredelitve storitev se strinjajo v tem, da lahko storitve opredelimo kot aktivnosti oziroma procese. Kot pogoste značilnosti so prav tako navedene nesnovnost, hkratnost proizvodnje in uporabe, neobstojnost ter neločljivost od proizvajalca (Snoj, 1998, str. 32) Za opredelitev storitve je pomembna podoba, ki si jo ustvarijo izvajalci in porabniki o storitvenem procesu, rezultatu tega procesa in vrednosti storitve. To podobo imenujemo koncept storitve (Potočnik, 2004, str. 40). Značilnosti storitev delimo na generične in izvedene. Med generične značilnosti spadajo procesnost, neotipljivost in neobstojnost storitev, med izvedene značilnosti pa uvrščamo naslednje (Snoj, 1998, str. 36): o nezmoţnost prevaţanja, o neločljivost od proizvajalca, o hkratno izvajanje in uporaba, o prepletanje proizvodnje in marketinga, 9

16 Opredelitev teoretičnih izhodišč o druge. Procesnost je temeljna značilnost storitve, saj je le-ta vzrok za vse ostale značilnosti. Neotipljivost storitve obstaja v dveh stanjih, v potencialnem in dejanskem. Potencialno stanje pomeni, da so storitve»uskladiščene«, kot je na primer prenočitvena storitev»uskladiščena«v hotelu in njegovem osebju. Obstojnost storitve lahko obravnavamo iz različnih vidikov. Za uporabnike so lahko storitve zelo obstojne, kar pomeni, da so njihovi izidi dolgotrajni. Po drugi strani pa so lahko tudi zelo neobstojne za uporabnika, če slednji njihovo vsebino porabi. Uporabniki storitev porabijo, ker jo pozabijo (Gabrijan & Snoj; v Snoj, 1998, str. 39). Nezmoţnost prenašanja storitev pomeni, da večine storitev ne moremo izvesti na enem mestu in jih nato prenesti drugam. Ker so neobstojne, jih tudi ne moremo ločiti od njihovih izvajalcev (Kotler & Bloom; v Snoj, 1998, str. 40). Zaradi vsega naštetega, je značilnost številnih storitev, da zahtevajo sočasnost izvajanja in uporabe. Storitve ni mogoče proizvajati na zalogo kot izdelkov, zato jih je smiselno izvajati, dokler obstaja povpraševanje po njih. Upravljanje razmerja med ponudbo in povpraševanjem je strateški problem (Snoj, 1998, str. 39).»Povpraševanju po storitvah je treba zadostiti, če ne, je izgubljeno.«(snoj, 1998, str. 40) Naloga storitvenega podjetja je, da preuči in spremlja različne storitvene procese ter njihov vpliv na porabnika in uspešnost poslovanja. Osredotočiti se morajo na vprašanje kako naj izvedejo storitveni proces, da bo ta dosegel načrtovani poslovni cilj (dobiček) in hkrati zadovoljil porabnika. Za podjetje je torej ključnega pomena, da (Potočnik, 2004, str. 70, 71): o pozna svoje stranke in razume njihove potrebe, o sproti usklajuje ponudbo storitev s povpraševanjem, o neotipljivost storitvenega procesa dopolni z otipljivimi stvarmi, če je le mogoče, o ustvari pozitivno vzdušje v prostoru ali kraju, kjer bo potekal storitveni proces, o storitveni proces izpelje v času, ki je bil obljubljen. Dobra storitev je praviloma rezultat skrbno načrtovanih med seboj povezanih procesov in tudi natančnega izvajanja posameznih izvedbenih operacij. S pojmom dobra storitev ciljamo na storitev, ki zadovoljuje porabnike in hkrati zagotavlja storitvenemu podjetju dobiček. V storitvenem procesu so zajete vse aktivnosti, ki so potrebne, da storitev lahko nastane. Začne se pri dobaviteljih posameznih sestavin in konča z izvedbo storitve ponudniku. Ker večina porabnikov ocenjuje kakovost storitve glede na izvedbo, je za podjetje ključnega pomena, da izboljšuje celotni storitveni proces ter s tem poveča tudi dodano vrednost storitve in dobiček. Uspeh je podjetju zagotovljen samo, če na trgu ponudi kakovostno storitev. Kakovost je razlika, ki jo zazna porabnik med pričakovano storitvijo in končnim rezultatom. Storitvena podjetja si torej prizadevajo odgovoriti na vprašanje kateri dejavniki vplivajo na porabnikovo zaznavanje kakovosti storitev. Poznamo dve vrsti, standardno kakovost in kakovost, ki je skladna s pričakovanji. Razlika med kakovostjo, ki je skladna s pričakovanji, in standardno kakovostjo je ta, da je slednja objektivna. Storitveno podjetje jo določi s postopki in izvajalci storitve. Subjektivno kakovost skladno s pričakovanji porabnik opredeli 10

17 Opredelitev teoretičnih izhodišč potem, ko je storitev ţe izvedena. Kakovost storitve je eden izmed najpomembnejših problemov, s katerim se srečujejo v storitvenih podjetjih. Podjetja doseţejo kakovost tako, da vključijo elemente kakovosti ţe z vizijo svojega razvoja (Potočnik, 2004, str ). Zadnja faza oskrbne verige je izvedba storitve končnim porabnikom, ki jo lahko ponudijo storitvena podjetja neposredno, čedalje pogosteje pa uporabljajo različne strategije za ponudbo, prodajo in celo za izvedbo svojih storitev. Razlogi za izbiro posrednikov so oddaljenost porabnikov, poznavanje lokalnega trga, več izkušenj posrednikov, premajhen obseg poslovanja na posameznih geografskih območjih ter nezadostne zmogljivosti storitvenega podjetja, da bi pokrilo povpraševanje na celotnem trgu (Potočnik, 2004, str. 173, 174). Problem poslovanja s posredniki je pogosto neujemanje njihovih ciljev s cilji storitvenega podjetja. Podjetja to vrsto sodelovanja oziroma posredovanja sprejemajo bolj zaradi zasluţka, kot zaradi pripravljenosti za kakovost izvajanja storitve. Pri izboru posrednikov se morajo upoštevati dodatni stroški, ki lahko nastanejo zaradi slabe kakovosti izvedbe storitve in tudi stroški pridobivanja novih porabnikov zaradi dosedanje izgube slednjih. Tej nevarnosti se storitvena podjetja poskušajo izogibati s finančnim nagrajevanjem posrednikov, strokovnim usposabljanjem, informiranjem o najnovejših tehnoloških doseţkih, za slabo izvajanje pa tudi kaznujejo (Potočnik, 2004, str. 174). Potočnik (2004, str. 225) navaja, da pojem nove storitve ni natančno opredeljen, v glavnem pa gre za izboljšanje in preoblikovanje storitev, ki so ţe na trgu. Najpomembnejše je, koliko je storitev nova v očeh porabnika. Razlikujemo dve vrsti novih storitev (Potočnik, 2004, str. 225, 226): o Storitev, ki je dejansko nova. Ta vrsta nove storitve je praviloma povezana z večjim tveganjem, vendar prinaša dobre donose. Popolnoma nove storitve so na trgu sorazmerno redke. o Druga skrajnost pa je storitev, ki je nova za podjetje, ne pa tudi za trg. Tukaj so donosi niţji, ker verjetno konkurenca ţe ponuja podobno storitev, tveganje pa je tudi manjše, ker na trgu ţe obstajajo informacije o tej storitvi. Proces razvoja nove storitve imajo iz več faz. Mnogi avtorji se ukvarjajo s fazami razvoja nove storitve, vendar si teorije med seboj niso čisto enotne. Razlikujejo se po številu in tudi vsebinsko. Nekateri avtorji se osredotočajo zgolj na temeljne faze, medtem ko drugi navajajo podrobnejše opredelitve. Skupna točka večini definicij je enačenje razvoja novega izdelka z razvojem nove storitve. Faze razvoja nove storitve se po navadi med seboj prepletajo, zato je teţko očrtati, kje se neka faza začne in kje konča (Hladin, 2008, str. 26). Največ avtorjev, med njimi tudi Potočnik, navaja pet osnovnih faz razvoja nove storitve (2004, str. 227): o iskanje idej, o ocenjevanje idej, o tehnično razvijanje nove storitve, o trţno testiranje, če je moţno, o uvedba nove storitve na trg. 11

18 Opredelitev teoretičnih izhodišč Pri iskanju idej je pomembno, da se zavedamo, da lahko ideje iščemo znotraj podjetja, na primer pri delavcih v razvoju in zunaj podjetja, pri konkurenci, kupcih, dobaviteljih in podobno (Kotler, 1994, str. 322, 323). Ţe poimenovanje faze in ocenjevanje idej nam pove, da je treba iz zbranih idej izluščiti tiste, ki so uporabne in odstraniti tiste, ki niso. Podjetje mora na vsaki stopnji razvojnega dela oceniti, ali bo idejo naprej razvijalo ali jo bo opustilo, saj mora minimalizirati tveganje. V fazi razvijanja nove storitve je treba določiti ciljni trg, ugotoviti koristi storitve in določiti njen poloţaj na trgu. V tej fazi se oblikuje marketinški načrt (Hladin, 2008, str. 30). Za potrebe testiranja nove storitve lahko ustvarimo simulirane pogoje, lahko pa storitev testiramo v realnih pogojih. V tem koraku so pomembna mnenja potencialnih uporabnikov nove storitve. Na tem mestu je še zadnja moţnost kakršnih koli sprememb pred uvedbo storitve na trg. Z uvajanjem nove storitve na trg za podjetje še ni vse zaključeno. Če se ţeli podjetje razvijati in rasti, mora ţe v tej fazi začeti razmišljati o novih storitvah oziroma o posodobitvi ţe obstoječih (Hladin, 2008, str. 31). Za vsako storitveno podjetje je smiselno nenehno posodabljanje obstoječih storitev in razvijanje novih, saj lahko le tako ostanejo v koraku s časom in si tudi v prihodnosti zagotovijo prodajo (Potočnik, 2004, str. 225). 2.3 Naloţbeno zlato Pri analiziranju poslovanja z investicijskim zlatom, moramo najprej natančno definirati, kaj zlato sploh je. Zlato je kovina, ki ima v periodnem sistemu zaporedno številko 79, njegova kemijska oznaka je Au, gostota pa 19,32 grama na kubični centimeter. Tališče ima pri 1.064,4 stopinjah Celzija, vrelišče pa znaša stopinj Celzija. Omenjeno kovino topi kislina, tako imenovana zlatotopka (mešanice solne in solitrne kisline) (Zlatarna Celje, d. d., 2009a). Zlato danes pridobivamo z naslednjimi postopki (Zlatarna Celje, d. d., 2009a): o Prano zlato je postopek, pri katerem vsipamo pesek z vsebnostjo zlata v ravne posode oziroma rešeta, ki izpuščajo pesek, na površini se ohranja zlato. Teţje zlato se ohranja na dnu. o Amalgamiranje je postopek vezave zlata z ţivim srebrom. Ţivo srebro raztaplja zlato rudo, nastaja pa zlati amalgam. Po izparevanju ţivega srebra ostaja zlato. o Poznamo tudi postopek s cianidom, kjer se zlato iz rude izloča preko šibke raztopine ciankalija, ki jo izločamo z vsebnostjo cinka. Danes se za pridobivanje višje vsebnosti zlata uporabljata samo še rafinacija s klorovim plinom in elektroliza. o Pri rafinaciji zlato poveţemo s klorovim plinom. Ustvarjajo se kloridi, to pa pomeni, da doseţemo čistost zlata pribliţno 995/000. o Elektroliza je postopek pri katerem zlato potopimo kot anodo v raztopino solne kisline, na katodah zlata se izloča tekoče zlato. Nastalo elektrolitsko zlato ima čistost 999,99/000. Deleţ plemenite kovine v zlitini imenujemo čistina zlitine in pomeni masni deleţ določene plemenite kovine v skupni masi zlitine, izraţen v tisočinkah. Za zlat izdelek z oznako čistine 12

19 Opredelitev teoretičnih izhodišč 585 torej pomeni, da je v gramov zlitine 585 gramov čistega zlata in 415 gramov drugih kovin (Zlatarna Celje, d. d., 2009a). Iz uradnega lista je razvidno, da pod izraz investicijsko zlato spada zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki je veljavna na trgih plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink. Prav tako se pod to kategorijo uvrščajo zlati kovanci s čistino, enako ali večjo od 900 tisočink, ki so bili skovani po letu 1800 in ki so zakonito plačilno sredstvo v drţavi porekla ali pa so to nekoč bili. Cena teh kovancev ob prodaji ne sme presegati za več kot 80 odstotkov vrednosti zlata na odprtem trgu (Zakon o davku na dodano vrednost, Ur.l. RS, št. 117/06, 118. člen). V Uradnem listu Republike Slovenije lahko tudi zasledimo, da so plačila DDV oproščene dobave, pridobitve znotraj skupnosti in uvoz investicijskega zlata. Vključeno je investicijsko zlato, ki ga predstavljajo potrdila za razporejeno ali nerazporejeno zlato ali s katerim se trguje na računih za zlato. Tukaj so mišljena predvsem posojila v zlatu in zamenjalni (swap) posli, ki vključujejo lastninsko pravico ali terjatev v zvezi z investicijskim zlatom (Zakon o davku na dodano vrednost, Ur.l. RS, št. 117/06, 118. člen). Na mednarodnih trgih se največkrat trguje z naloţbenimi palicami s posebnim statusom, ki ga imenujemo Good Delivery. Certifikat Good Delivery zagotavlja kupcu palice določeno čistost in maso kupljene plemenite kovine. Pri srebru čistost ne sme biti manjša od 999/000, pri zlatu pa mora naloţena palica dosegati čistost od 995/000 do 999,9/000. Kovnice s statusom Good Delivery so pod stalnim nadzorom London Bullion Market Association (LBMA). Za pridobitev tega potrdila morajo kovnice dosegati zahtevne standarde, ki jih postavi LBMA. Nekateri od teh standardov so (Vaš svetovalec, b. l.): o kovnice morajo predelati vsaj deset ton zlata in 30 ton srebra letno, o kovnica, ki zaprosi za status mora imeti neto premoţenja najmanj deset milijonov funtov, o kovnica mora imeti jasno in pregledno lastniško strukturo, o kovnica mora delovati v skladu s pravili LBMA. S palicami, ki imajo certifikat Good Delivery, se lahko prosto trguje na katerem koli trgu. Omenjeni standard dejansko velja le za palice velikosti 400 Troy unč, kar znaša 12,44 kilograma. Za manjše ploščice ta naziv ne velja, čeprav je splošno znano, da so kljub temu kovnice, ki so na listi Good Delivery privilegirane in so njihove ploščice povsod po svetu sprejete brez dodatnih preverjanj (Zlatarna Celje, d. d., 2009a). Ţe tisočletja je znano, da vrednost ţlahtnim kovinam ni izginila, čeprav smo bili skozi čas priča številnim drţavnim posegom v trg. Zlato je bilo v preteklosti zelo pomembna kovina. Skoraj vse evropske valute so bile v 19. stoletju vezane na zlato, kar pomeni, da so morali natiskani bankovci ustrezati neki določeni 13

20 Opredelitev teoretičnih izhodišč količini v zlatu (Műller, 2007, str. 15, 16). Ameriški dolar je bil na primer lahko zamenjan za dvajsetino unče, angleški funt pa za četrtino zlate unče (Mishkin, 2001, str. 487). Ta reţim, tako imenovani zlati standard, so zaznamovali stabilni tečaji, nizke obresti in skoraj popolna odsotnost inflacije (Műller, 2007, str. 16). Pomembna letnica za zgodovino trgovanja z zlatom je september 1919, ko so v Londonu vpeljali dnevno določanje cen, imenovano»london Gold Fix«, ki je v veljavi še danes. Po drugi svetovni vojni je Brettonwoodski sistem ustvaril model, v katerem je bil ameriški dolar edina devizna valuta, vezana na zlato. Vse ostale pomembne valute so bile vezane na dolar in s tem posredno na zlato. Leta 1968 leta je bil ustanovljen Gold Pool, ki je bil sestavljen iz predstavništev sedmih narodov (Zdruţene drţave Amerike, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Francija, Švica, Nizozemska, Belgija), katerih glavna naloga je bila stabilizirati ceno zlata na 35 dolarjih za unčo. V praksi je to pomenilo, da so vsakokrat, ko je povpraševanje po zlatu naraslo, na trg prodale nove zaloge zlata iz svojih trezorjev in tako zajezile ceno. Imeli so tudi načrt, kako v obdobju niţjih cen kupiti nazaj porabljene zaloge. Takšna taktika ni uspevala dolgo. Kmalu so vpeljali dvojo ceno zlata (dvotirni trg), kjer so centralne banke na eni strani med seboj še vedno trgovale s ceno 35,20 dolarja za unčo, prosti trg pa si je ceno lahko določil sam. Posledica tega je, da je do začetka 80. let cena za unčo zlata na prostem trgu poskočila na 850 dolarjev. Takratni ameriški predsednik Nixon je 1971 leta ukinil konvertibilnost ameriškega dolarja za zlato. Povod je bila Francija, ki je zahtevala pretvorbo svojih zalog dolarjev v zlato, kar je bilo določeno z Brettonwoodskim sistemom. Nixon je zavrnil, da bi Amerika še naprej za papirnate dolarje izplačevala zlato, saj so se ji od leta 1949 do leta 1971 zaloge zlata močno zmanjšale, in sicer za 58 odstotkov. V tem času postane svetovno središče za trgovanje z zlatom Zuerich. Cena zlata se je v preteklosti dvignila, kadar je bila realna obrestna mera negativna, kar nas pripelje do spoznanja, da je bilo zlato vedno zavarovano proti inflaciji. Zdaj nas ogroţa takšna inflacija, kot še nikoli v monetarni zgodovini zaradi bank, ki od konca brettonwoodskega sistema iz nič ustvarjajo denar v nepredstavljivih količinah. Ta denar ni v odnosu z nobenim blagom ali storitvami. Da se nam splača vlagati v zlato, pa nam pove tudi dejstvo, da strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo zaloge ţlahtnih kovin izčrpale v 20. do 30. letih (Műller, 2007, str ). Na hitro se še dotaknimo oblikovanja cene zlata. Tečaj zlata se oblikuje vsakodnevno na borzi, med katerimi je najbolj znana londonska. V posebni sobi, pri finančnem podjetju N. M. Rothschild se vsak dan dvakrat sestane pet predstavnikov finančnih hiš. Vsak od njih sprejema od kupcev in prodajalcev naročila tistega dne po različnih cenah. Začetno ceno, po 14

21 Opredelitev teoretičnih izhodišč kateri se začne trgovanje, določi predstavnik podjetja N. M. Rothschild. Borzni posredniki zberejo podatke o ponudbi in povpraševanju. Nobeno naročilo ni izvedeno, dokler ni določena ravnovesna cena, ki je potem tudi objavljena v medijih (Jesenek, 2003, str. 123).»Varčevanje z naloţbo v plemenite kovine pomeni predvsem varnost.«(moro & Kandus, 2010, str. 5) Graf 1 nam prikazuje rast zlata v obdobju 109 let. Graf 1: Rast zlata od leta 1900 do 2009 Vir: World Gold Council, Kostalany (2006, str. 104) je prepričan, da če se poveča industrijska proizvodnja, lahko tudi pričakujemo povečano povpraševanje po surovinah, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so baker, srebro, zlato in platina. Z visoko konjunkturo pa poraste tudi ţivljenjski standard in povpraševanje po dragih kovinah, kot je zlato, zato lahko tudi v prihodnosti pričakujemo rast borzne cene zlata. 2.4 Računi v zlatu Račune v zlatu laiki radi primerjajo z vzajemnimi skladi. To je investicijski sklad, ki ga upravlja druţba za upravljanje. Premoţenje vlagateljev in premoţenje druţbe za upravljanje sta med seboj ločena. Vloţek je na zahtevo vlagatelja vedno izplačljiv. Upravitelji zaračunajo samo upraviteljsko provizijo in morebitne ostale stroške, ki pa so vlagatelju ţe vnaprej znani. Druţba za upravljanje odgovarja za izgubo premoţenja vlagatelja samo v primeru, če je kršila pravila, zapisana v prospektu (Jesenek, 2003, str. 72). 15

22 Opredelitev teoretičnih izhodišč Pravilnejšo razlago o računu v zlatu je zapisal Jerovšek (1991, str. 139), ki pravi, da je upravljanje z računom v zlatu podobno kot upravljanje z navadnim tekočim računom. Razlika je v tem, da se na navadnem tekočem računu knjiţi denar, na zlatem računu pa zlati kovanci ali zlate palice. Če zahtevate izročitev zlata, je to podobno, kot bi zahtevali denar s svojega tekočega računa. Prodaja in nakup zlata potekata po dnevni borzni ceni, pogosto pa se pri odpiranju računa zahteva nek minimalni polog. Večina večjih bank v tujini ţe ponuja programe za investiranje v zlato. Investicije lahko opredelimo kot porabo prihrankov v produktivne namene, ki omogočajo večji prihodek v prihodnosti (Fortič, 2004, str. 141). Prednost takšnih investicij je, da lahko mesečno vplačujete manjše zneske kot pri nakupu zlata. S tem denarjem vam banka kupi zlato in tako se z leti vaše premoţenje v zlatu veča. Prednost tega varčevanja je, da v zlato ni treba naenkrat vloţiti velikih količin denarja. V Sloveniji se ne plačuje davka na dodano vrednost na zlate borzne ploščice, oproščene pa so tudi davka na kapitalski dobiček za fizične osebe. Po drugi strani pa vrednostne papirje, zneske na bančnih računih, nepremičnine in druge oblike premoţenja drţava obdavči na različne načine. Dohodki obresti, dividend, najemnin in podobno so obdavčeni z davkom na dohodek občana, premoţenje samo pa je obdavčeno z davkom na premoţenje. Poleg tega imamo še davek na podedovano ali podarjeno premoţenje (Jerovšek, 1991, str ). 2.5 Trţna niša V nadaljevanju diplomske naloge bomo zasledili, da bo naša nova storitev na trgu umeščena v ozek segment trţne niše, zato se bomo na kratko dotaknili njene definicije za laţje nadaljnje razumevanje. Trţna niša je visoko specializiran trg, ki se trudi preţiveti nad konkurenco številnih podjetij. Lahko jo opišemo kot podsegment trga, na katerega se osredotoča specifični produkt. Trţna niša torej definira specifične lastnosti produkta, z namenom zadovoljiti specifične potrebe trga, s ceno, kakovostjp produkta in demografijo, ki jo ima namen zavzeti (Wikipedia, 2001). Trţna niša je oţje opredeljena skupina, tipičen majhen trg, katerega potrebe še niso ustrezno zadovoljene (Kotler, 2000, str. 257). Trţna niša brez izjeme temelji na inovativnosti, tako z marketinškega vidika, kot tudi razvojnega, tehnološkega in pogosto proizvodnega. Trţno nišo je mogoče najti, pri tem prihaja pobuda s strani odjemalca ali razviti, kjer prihaja pobuda s strani pobudnika. Ko je trţna niša odkrita, v njej dejansko ni konkurentov, zato lahko govorimo le o bodoči konkurenci, ki pa bo kaj hitro prišla, če se bo trg izkazal za dovolj privlačnega. Iz tega lahko sklepamo, da je trţna niša taka le kratek čas. S prihodom konkurentov se razvije v ozek trţni segment, ta pa lahko v naslednji fazi celo postane masovni trg z neomejeno konkurenco. 16

23 Opredelitev teoretičnih izhodišč Pogoj za razvoj in oblikovanje trţne niše pa je, da mora obstajati dovoljšnje povpraševanje, da se ponudniku splača razviti prilagojeno in visoko diferencirano ponudbo, v katero bo treba vloţiti razvojna sredstva, čas in napor (Dubrovski, 2007, str ). Kot ţe omenjeno je prednost poslovanja v trţni niši, da tam ni konkurence. Cilj vsakega podjetja je, da ostane na takem trgu čim dlje. Moţno je, da nekatera manjša podjetja spregledajo našo trţno nišo, moţno pa je tudi, da kakšnemu večjemu podjetju ne bo v interesu ukvarjati se z njo, kar je za podjetje izredna priloţnost iztrţiti čim več. Pri vstopanju na trg, v trţno nišo je pomembno najti razvijajoč trg, ki raste dovolj hitro in na katerem so porabniki, ki še nimajo zadovoljenih potreb (About, b. l.). 17

24 O podjetju 3 O PODJETJU 3.1 Zgodovina Zlatarne Celje, d. d. Delniška druţba Zlatarna Celje deluje na področju predelave plemenitih kovin ţe več kot 160 let, njeni začetki segajo v leto Druţba je med letoma 1976 in 1991 dosegla svoj višek. Z več kot tisoč zaposlenimi je obvladovala prostor nekdanje Jugoslavije na področju nakita, dentala, industrije in predelave plemenitih kovin. Po razpadu Jugoslavije podjetje ni bilo sposobno reorganizirati svojega poslovanja in poiskati druge trţne priloţnosti, kar ga je pripeljalo do stečaja. Preţivela je le hčerinska druţba Zlatarna Celje Aurodent, d. o. o., ki je svojo proizvodnjo iz Ljubljane preselila v Celje. Marca 1999 je bila Zlatarna Celje v stečajnem postopku prodana podjetju direktorja Bojana Albrehta Albrecht holding, d. o. o., Ljubljana. Druţba je do konca leta 2000 poslovala kot Zlatarna Aurodent, d. o. o., in zopet postala vodilna na svojem področju. S prvim januarjem 2001 je začela poslovati Zlatarna Celje, d. d., na katero so bili preneseni vsi programi. Sprejet je bil sklep o pripojitvi Zlatarne Aurodent, d. o. o., ki je bila potem tudi izbrisana iz sodnega registra. Od tega leta delujejo program nakita, dental in industrija, ki se ukvarjajo s predelavo plemenitih kovin (Meţa, 2009, str. 14). Danes Zlatarna Celje, d. d., stremi k stari slavi. V Sloveniji ima ţe več kot trideset prodajnih mest, prisotna pa je tudi na Hrvaškem, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Bolgariji (Zlatarna Celje, d. d., 2011). Tabela 1 prikazuje strukturo zaposlenih v Zlatarni Celje, d. d., v Sloveniji. Zaposleni so razvrščeni glede na program, v katerega spadajo, spol in stopnjo izobrazbe. 18

25 O podjetju Tabela 1: Struktura zaposlenih v Zlatarni Celje, d. d. Uprava Nakit Trţenje Naročniški center Aurodent Proizvodnja Skupne sluţbe Prodajalne Razvoj SKUPAJ M Ţ Delovni invalidi Nedoločen čas Določen čas I. 1 1 II. 4 4 III IV V VI. višja VII. visoka + bolonjska VII. univerzitetna II. bolonjska (strokovni magisterij) 1 1 VIII. znanstveni magisterij 1 1 XI. Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010b. TF IZOBRAZBA Leta 2011 ima podjetje 313 zaposlenih, od tega 191 v Sloveniji in 122 v tujini. V maloprodajni mreţi v Sloveniji dela 73 zaposlenih, v programu nakita 11, dental in industrija imata 12 zaposlenih, ostali oddelki pa 95. Na Hrvaškem je zaposlenih 74, Bosni in Hercegovini 13 in v Srbiji 35. V ostalih drţavah ima Zlatarna Celje, d. d., franšizne poslovalnice, ki jih nismo šteli pod zaposlene. 3.2 Vizija in poslanstvo Vizija je projekcija organizacije v prihodnosti. Njen namen je smiselno povezati in izraziti pomembne in dolgoročne interese pomembnih udeleţencev organizacije. Vizija predstavi ţeleno podobo organizacije v prihodnosti, njene doseţke in njen poloţaj v odnosu do vplivnih udeleţencev. Brez osnovne vizije so razvojne usmeritve organizacije nejasne, neurejene in neusklajene, s tem pa neučinkovite (Biloslavo, 2006, str. 104, 105). Vizija podjetja je odgovor na vprašanje kam hočemo in kaj ţelimo doseči? (Habjančič & Ušaj, 1998, str. 20). Vizija povezuje preteklost in prihodnost, saj je snovanje vizije iz sedanjega stanja premalo (Tavčar, 2009, str. 119). Dve najpomembnejši sestavini vizije sta temeljna zamisel in videnje prihodnosti. Temeljna zamisel je predvsem vsebinsko naravnana, kar obsega ključne vrednote, ki prevladujejo v organizaciji in temeljni namen, ki je razlog za obstoj organizacije. Temeljno zamisel lahko označimo kot kvantitativno, videnje prihodnosti pa kot kvalitativno 19

26 O podjetju vsebino organizacije (Collins & Porras v Tavčar, 2009, str. 119, 120). Vizija je načelo, usmeritev in prepričanje. Treba jo je uresničevati, to pa doseţemo s temeljnimi cilji, imenovanimi smotri, in niţjimi cilji, ki so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Smisel teh ciljev je, da se jih da meriti ali vsaj verodostojno ocenjevati, tako zaradi obvladovanja organizacije kot tudi zaradi doseţkov, ki so spodbuda za sodelavce (Tavčar, 2009, str. 122). Poslanstvo nam pove, zakaj organizacija obstaja, komu je namenjena in kako deluje. S poslanstvom niso izraţena le menjalna razmerja organizacije s trţnimi partnerji, temveč tudi vsa menjalna razmerja, ki jih organizacija ima z vplivnimi udeleţenci, torej tistimi, ki imajo interes, moč in ţeljo vplivati na njeno delovanje (Biloslavo, 2006, str. 114). Poslanstvo podjetja je razlog za njegov obstoj in hkrati tudi opredeljuje korist, ki jo podjetje prinaša okolju (Habjančič & Ušaj, 1998, str. 20). Vizija Zlatarne Celje, d. d., ţe dosega prvenstveni cilj stkati»zlato mreţo«prodajaln do konca leta Ţeleno število prodajaln na področju nekdanje skupne drţave je okoli 150 maloprodajnih mest. Današnja strateška usmeritev obsega tako lastne prodajalne v osrčju mest, trgovine v velikih trgovskih centrih ter širjenje lastne franšizne dejavnosti. Načrtujejo tudi odprtje prodajaln izven meja nekdanje skupne drţave ter ţelijo postati eden izmed vidnejših proizvajalcev in prodajalcev nakita v Evropi. Vizija naloţbenega programa sega daleč v prihodnost, saj ţeli Zlatarna Celje, d. d., do konca leta 2015 postati vodilno podjetje v prodaji naloţbenega zlata in srebra v Sloveniji ter se hkrati razširiti tudi na ostale evropske trge. Poslanstvo podjetja je, da bi v naslednjih desetih letih povečali količino proizvodnje za izdelavo borznih ploščic za 20-krat ter izdelavo razširili tudi na srebrne ploščice in do konca leta 2025 pridobili prestiţni certifikat Good Delivery, ki bo Zlatarno Celje, d. d., uvrstil med najelitnejše kovnice na svetu. Z omenjenim certifikatom pa bi razširili svojo prepoznavnost tudi na ostale trge, izven meja (Zlatarna Celje, d. d., 2010a). 3.3 Programi V Zlatarni Celje, d. d., izvajajo tri programe, med katerimi igra glavno vlogo program nakita. Na tem področju se je podjetje specializiralo za vse vrste nakita od zlatega, srebrnega, briljantnega do ur in borznih ploščic. Izdelujejo tudi unikatni nakit, med katerega spadajo dekanske ovratnice, krone za lepotne izbore, kovance po naročilu in podobno. Raznoliko kolekcijo pa zaokroţi ponudba izdelkov ostalih svetovno uveljavljenih znamk, kot so D&G, Gucci, Pandora, Oegussa, Umicore, Damiani in mnoge druge. Program nakita predstavlja najvišji deleţ prihodka v podjetju. V grobem se program deli na naročniško prodajo, veleprodajo in maloprodajo. V Sloveniji predstavlja okoli 20-odstotni trţni deleţ. 20

27 O podjetju Dentalni program proizvaja dentalne zlitine in druge potrošne materiale za zobotehniko. Uvrščamo jih med vodilne proizvajalce dentalnih zlitin na področju celotne jugovzhodne Evrope. Na domačem trgu zavzema 60-odstotni trţni deleţ. Industrijski program Zlatarne Celje zajema plemenite kovine, ki se uporabljajo v industrijske namene. Prodajno proizvodni program obsega spajke, talila za spajkanje, srebrne ţice in trakove, kontaktne kovice, anode in granulat za srebrenje, rafiniranje in odkup srebra ter podobno. Ta program obsega tudi naročniško vejo, ki zajema platinski program, storitve srebrenja, zlatenja, odkup in rafinacijo zlata, srebra in platine. Uspešnost programa dopolnjujejo tudi zastopstva priznanih proizvajalcev materialov za spajkanje, ki imajo uporabnost na vseh področjih barvne in črne metalurgije (Zlatarna Celje, d. d., 2010a). Za primerjavo si poglejmo Tabelo 2, v kateri so prikazani dobički glede na posamezni program. Tabela 2: Dobiček po programih Program Prihodki v EUR Odhodki v EUR Dobiček v EUR Dental , , ,10 Industrija , , ,65 Nakit , , ,48 Skupaj ,23 Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010c. Čisti dobiček (po plačilu davka) je leta 2010 znašal ,00 EUR. Iz zgornje tabele je razvidno, da so vsi programi skupaj preteklo leto dosegli ,23 EUR čistega dobička. Razlika v višini ,77 EUR je dobiček od odkupa. Podjetje po vseh svojih poslovalnicah odkupuje lomljeno zlato, ki ga rafinira in ponovno uporabi. Povprečna borzna cena čistega zlata je leta 2010 znašala 30 EUR na gram, povprečna odkupna cena (preračunano v čisto zlato) pa 80 odstotkov borzne cene, kar znaša 24 EUR na gram. Odkupljenih je bilo pribliţno 140 kilogramov zlata in če to teţo pomnoţimo z razliko v ceni (borzna-odkupna cena), dobimo ostanek dobička, torej pribliţno EUR. Ocenimo lahko, da je najdonosnejši program v podjetju program nakita, ki predstavlja kar 56,48 odstotkov dobička, sledi mu dentalni program s 5,06 odstotka in industrija z 2,73 odstotka. Odkup za podjetje predstavlja 35,73 odstotka dobička. 3.4 Program naloţbenega zlata Analiza obstoječega naloţbenega programa Zlatarna Celje, d. d., je leta 2008 razširila svoj prodajni program in trgu ponudila naloţbeno zlato. Program naloţbenega zlata in srebra za zdaj še ni samostojen in deluje pod okriljem programa nakita. Leta 2009 so začeli izdelovati tudi lastne zlate investicijske ploščice in kot 21

28 O podjetju dodatek k ponudbi ponujati še izdelke iz zlata in srebra nekaterih svetovno priznanih kovnic. Za ta korak se je organizacija odločila zaradi povečanega povpraševanja po plemenitih kovinah na trgu. Do danes je Zlatarna Celje edina slovenska kovnica, ki izdeluje naloţbene palice, kar ji prinaša še večji ugled in prepoznavnost. Poleg slovenskega porekla, se zlate investicijske ploščice omenjenega podjetja ponašajo s hitro izdelavo in točno dostavo. Da bi podjetje še bolj prilagodilo svojo ponudbo glede na zahteve in ţelje potrošnikov, so v svojo ponudbo vključili še gramske in petgramske zlate ploščice, ki so pakirane v darilnih embalaţah in shranjene v ličnih ovojnicah s pripadajočim certifikatom. To so cenovno dostopnejši apoeni, primerni za razna darila, kot so rojstni dnevi, poroke, krst, obhajila, birme in drugi dogodki. V apoenih po en gram ponujajo devet različnih motivov, v apoenih po pet pa tri. V njihovi kolekciji lahko še zasledimo zlate in srebrne naloţbene palice avstrijske kovnice Oegussa, investicijsko zlato priznane švicarske kovnice Argor Heraeus, ki se ponaša s certifikatom Good Delivery, zlate belgijske naloţbene palice Umicor, prav tako s certifikatom Good Delivery ter zlate naloţbene kovance iz različnih drţav. V Tabeli 2, 3 in 4 so podrobneje prikazane omenjene kovnice in razpoloţljivi apoeni. Tabela 3: Razpoloţljivi apoeni kovnic Zlatarna Celje, d. d., in Umicore Kovnica Apoeni Kovnica Apoeni Zlatarna Celje 1 g (darilna embalaţa) Umicore 250 g 5 g (darilna embalaţa) 500 g 10 g g 20 g 50 g 100g 250 g Vir: Zlatarna Celje, d. d., Tabela 4: Razpoloţljivi apoeni kovnic Argor Heraeus in Oegussa Kovnica Apoeni Kovnica Apoeni Argor Heraeus 10 g Oegussa 10 g 20 g 20 g 31,10 g (1 unča) 50 g 50 g 100 g 100 g 250 g 250 g 500 g 500 g g g g (srebro) Vir: Zlatarna Celje, d. d.,

29 O podjetju Tabela 5: Naloţbeni kovanci v razpoloţljivih apoenih Kovanec Apoeni Dunajski filharmoniki 1/10 unče (3,11 g) 1/4 unče (7,77 g) 1/2 unče (15,55 g) 1 unča (31,10 g) Dukat enkratni (Franc Joţef) 3,49 g Dukat štirikratni (Franc Joţef) 13,96 g Kanadski javorjev list 1/20 unče (1,55 g) 1/10 unče (3,11 g) 1/4 unče (7,77 g) 1/2 unče (15,55 g) 1 unča (31,10 g) Avstralski kenguru 1/20 unče (1,55 g) 1/10 unče (3,11 g) 1/4 unče (7,77 g) 1/2 unče (15,55 g) 1 unča (31,10 g) Kitajska panda 1/20 unče (1,55 g) 1/10 unče (3,11 g) 1/4 unče (7,77 g) 1/2 unče (15,55 g) 1 unča (31,10 g) Ameriški orel 1/10 unče (3,11 g) 1/4 unče (7,77 g) 1/2 unče (15,55 g) 1 unča (31,10 g) Ameriški bizon 1 unča (31,10 g) Juţnoafriški krugerand 1/10 unče (3,11 g) 1/4 unče (7,77 g) Vir: Zlatarna Celje, /2 unče (15,55 g) 1 unča (31,10 g) Prednosti Zlatarne Celje, d. d., so, da ima dokaj veliko in raznoliko izbiro naloţbenih kovin, saj ponuja tako zlate investicijske palice kot tudi srebrne ter zlate naloţbene kovance. To tudi pomeni, da je razpon cen velik, kar pomeni, da lahko vsaka stranka najde kaj primernega zase. Podjetje ima zelo pregledno in dodelano spletno stran, na kateri lahko zasledimo razpoloţljive apoene ploščic in kovancev, aţurne borzne cene zlata in srebra ter tudi aktualne prodajne in odkupne cene za vse izdelke, ki jih zlatarna ponuja v svojem programu. Stranke lahko brez predhodnega naročila kupijo ali prodajo ploščice na enem izmed 35 prodajnih mest v 23

30 O podjetju Sloveniji. Ţe prej smo omenili, da Zlatarna Celje izdeluje lastne zlate naloţbene ploščice, kar lahko navedemo kot bistveno prednost, saj je edina v Sloveniji, ki se ukvarja s tem. Ljudem vedno več pomeni, da je poreklo izdelka domače. Slabost Zlatarne Celje, d. d., je predvsem v tem, da ni svetovno znana blagovna znamka. Za zdaj uţiva ugled samo v Sloveniji in trgih nekdanje Jugoslavije. Teţko se kosa s kovnicami, ki imajo tradicijo na področju investicijskih kovin ţe dolga leta. Prav tako podjetje nima certifikata Good Delivery, s čimer je oteţena prodaja ploščic Zlatarne Celje izven Slovenije. Kot pomanjkljivost pa bi lahko šteli še omejeno izbiro borznega srebra, saj ima v svoji ponudbi na voljo samo apoen po gramov Analiza preteklega poslovanja Podjetje je v letu 2010 imelo ,48 EUR dobička iz naloţbenega programa. V tem letu je podjetje začelo trţiti tudi naloţbeno zlato in k svojemu naboru dodalo še belgijsko kovnico Umicore s certifikatom Good Delivery. Palice švicarske kovnice Argor Heraeus so dodali v svojo ponudbo v začetku leta Prodaja naloţbenih ploščic Zlatarne Celje je leta 2010 izkazala pozitivno stanje v višini ,62 EUR. V Tabelah 5, 6, 7, 8 in 9 so podrobno razčlenjeni prihodki in odhodki za leto Tabela 6: Prihodki in odhodki ploščic Zlatarne Celje leta 2010 Prihodki Prodaja: ,84 EUR Prodaja iz odkupa: ,70 EUR Skupaj: ,54 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010c. Odhodki Izdelava: ,50 EUR Odkup: ,42 EUR Skupaj: ,92 EUR Pri ploščicah, ki jih izdeluje Zlatarna Celje, d. d., smo kot prihodke morali upoštevati prodajo borznih ploščic in prodajo iz odkupa. Kot odhodke smo poleg ostalih stroškov, ki jih bomo razdelali v nadaljevanju, upoštevati tudi stroške izdelave in stroške odkupa. Strošek izdelave sestavljajo stroški materiala in stroški dela. Naloţbena ploščica, ki jo zlatarna izdela, se proda kupcu, cena se oblikuje na podlagi trenutne borzne cene zlata. Pri tej transakciji se upošteva prodajna cena kot prihodek ter strošek izdelave kot odhodek. Stanka lahko čez čas ploščico prinese nazaj v odkup in jo proda nazaj podjetju. Palica se odkupi po ceni, ki je odvisna od borzne cene in se potem proda naprej naslednjemu kupcu, kjer je prav tako upoštevana borzna cena. Pri tej drugi prodaji pa se kot odhodek ne upošteva več strošek izdelave, ampak strošek odkupa kar pomeni višino odkupne cene, po kateri je prejšnja stranka ploščico prodala nazaj zlatarni. Investicijske kovine se 24

31 O podjetju vedno prodajajo za malo višjo ceno od borzne ter odkupujejo za malo niţjo ceno pod borzno. Ali se z odkupom in potem s prodajo ustvari pozitivno ali negativno stanje je odvisno od borzne cene na dan odkupa in cene na dan prodaje. Prodaja investicijskih palic kovnice Oegussa je leta 2010 izkazala negativno stanje v višini ,44 EUR, prodaja zlatih ploščic kovnice Umicore pa pozitivno stanje v višini ,90 EUR. Tabela 7: Prihodki in odhodki prodaje naloţbenih kovin kovnice Oegussa Prihodki Prodaja zlata: ,63 EUR Prodaja srebra: ,59 EUR Skupaj: ,22 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010c. Odhodki Nabava zlata: ,72 EUR Odkup: ,50 EUR Nabava srebra: ,44 EUR Odkup srebra: ga ni bilo Skupaj: ,66 EUR Tabela 8: Prihodki in odhodki prodaje naloţbenega zlata kovnice Umicore Prihodki Prodaja: ,40 EUR Odhodki Nabava: ,00 EUR Odkup: ,50 EUR Skupaj: ,40 EUR Skupaj: ,50 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010c. Naloţbene kovine obeh omenjenih kovnic prodajajo in odkupujejo pod isto šifro artikla, zato sta postavki prodaja in prodaja iz odkupa zdruţeni kar v prodajo. Edina razlika med temi ploščicami in ploščicami Zlatarne Celje je, da tukaj pod odhodke upoštevamo stroške nabave in ne izdelave, saj jih podjetje kupuje od drugih dobaviteljev. Naloţbeni kovanci so v letu 2010 izkazali negativno stanje v višini ,98 EUR. Tabela 9: Prihodki in odhodki naloţbenih kovancev letu 2010 Prihodki Prodaja: ,85 EUR Odhodki Nabava: ,00 EUR Odkup: ,83 EUR Skupaj: ,85 EUR Skupaj: ,83 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010c. Za prodajo in odkup kovancev veljajo enaka pravila kot pri Oegussinih in Umicorjevih ploščicah. Večji odhodki kot prihodki nastajajo zaradi odkupa, kar pomeni, da se količinsko 25

32 O podjetju odkupi več ploščič kot se jih potem proda. Lahko jih odkupijo na primer decembra v enem letu in jih prodajo januarja naslednje leto. Druga moţnost pa je, da ploščice odkupijo po višji ceni kot jih potem prodajo naprej, do česar pride zaradi nihanja borzne cene. Ostali stroški, ki so skupni vsem plemenitim kovinam za prodajajo, so leta 2010 znašali ,60 EUR. Tabela 10: Skupni stroški naloţbenega programa Strošek Vrednost Plače ,55 EUR Sejmi 7.840,00 EUR Oglaševanje EUR Tiskovine 930,00 EUR Brezplačna številka 476,65 EUR Poštnine 7.600,00 EUR Potnik 1.800,00 EUR Ovojnice in tiskanje 4.801,10 EUR Mošnjički in srajčke 944,30 EUR Skupaj: ,60 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010c. K stroškom odkupa, nabave oziroma izdelave borznih ploščic in kovancev, moramo upoštevati še ostale stroške, ki nastajajo pri trgovanju s plemenitimi kovinami. Kot prvo je treba upoštevati stroške embalaţe, to so ovojnice in tiskanje certifikatov, mošnjički in srajčke. Vsakemu prodanemu naloţbenemu izdelku pripada ustrezen certifikat, ki je spravljen v ovojnici, mošnjiček, v katerem je izdelek, kovanci pa so poleg mošnjička pakirani v plastične ovitke, tako imenovane srajčke, ki ustrezajo velikosti posameznega kovanca. Te izdelke v maloprodajna mesta pošiljajo po pošti, vrednosti, ki presegajo EUR razvozi potnik, saj takšnih vrednosti ni dovoljeno pošiljati oziroma pošta ne krije vrednosti pošiljke ob morebitni izgubi. Pod marketinške aktivnosti, ki so se izvajale za naloţbeni program, spadajo udeleţevanje na sejmih, oglaševanje ter tiskanje raznih katalogov in zloţenk. Leta 2010 je bila uvedena tudi brezplačna telefonska številka, ki je na voljo strankam za različne informacije o naloţbenih kovinah. V strošek plač sta upoštevana dva zaposlena, ki delujeta v okviru naloţbenega programa. Prodaja borznih ploščic in kovancev je leta 2010 znašala ,10 EUR, vsi dodatni stroški iz tabele 10 pa ,60 EUR. Dobiček naloţbenega programa je v prejšnjem letu dosegel ,04 EUR, kar predstavlja 2,44 odstotkov celotnega dobička podjetja. Letu 2009 je Zlatarna Celje, d. d., začela proizvajati ploščice lastne izdelave, trţila pa je še zlate ploščice avstrijske kovnice Oegussa. Dobiček je v tem letu znašal ,52 EUR. Tabeli 10 in 11 prikazujeta prihodke in odhodke za omenjeno leto. 26

33 O podjetju Tabela 11: Prihodki v letu 2009 Zlatarna Celje, d. d. Oegussa Prodaja ,92 EUR ,36 EUR Nabava/Izdelava ,00 EUR ,00 EUR Odkup ,00 EUR ,00 EUR Skupaj ,36 EUR ,92 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2009b. Tabela 12: Stroški v letu 2009 Strošek Vrednost Plače ,16 EUR Sejmi 3.200,00 EUR Oglaševanje 5.000,00 EUR Tiskovine 850,00 EUR Pošta 4.300,00 EUR Potnik 950,00 EUR Mošnjički in ovojnice 2.200,60 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2009b. Leta 2008 se je Zlatarna Celje, d. d., šele začela ukvarjati s prodajo borznih ploščič. V tem letu sama še ni kovala naloţbenih palic, prav tako ni trţila srebra ter naloţbenih kovancev, ukvarjala se je samo s prodajo in odkupom Oegussinih palic. Njeno poslovanje z naloţbenimi plemenitimi kovinami je bilo še v povojih, čeprav se je prodaja izkazala za zelo uspešno. Leta 2008 so imeli ,70 EUR dobička, kar je podjetje dobro izkoristilo in začelo svoj program širiti in razvijati. Prihodki in odhodki so razdelani v tabelah 12 in 13. Tabela 13: Prihodki v letu 2008 Prodaja ,20 EUR Nabava ,34 EUR Odkup 968,00 EUR Skupaj ,86 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d.,

34 O podjetju Tabela 14: Stroški v letu 2008 Strošek Vrednost Plače ,16 EUR Sejmi 2.880,00 EUR Oglaševanje 5.630,00 EUR Tiskovine 380,00 EUR Pošta 4.560,00 EUR Potnik 540,00 EUR Mošnjički 450,00 EUR Vir: Zlatarna Celje, d. d., Zaradi odkupa teţko primerjamo porast povpraševanja z dobičkom. Najbolj realno nam bo povečanje prodaje od leta 2008 do 2010 prikazal Graf 2, v katerem je prikazana prodaja zlatih borznih ploščic v gramih. Graf 2: Pregled prodaje v gramih Pregled prodaje v gramih Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2008, 2009b, 2010c. Iz grafa je dobro razvidno, da je prodaja iz leta 2008 v letu 2010 porasla za gramov, kar znaša 518,4 odstotka. Leta 2011 je bilo do konca marca prodanih ţe ,20 gramov in če se bo prodaja tako nadaljevala, lahko pričakujemo 150-odstotno povečanje prodaje v letu 2011, glede na leto Iz predstavljenih podatkov lahko povzamemo, da podjetje posluje zelo uspešno, tako v celoti kot na področju naloţbenega programa. V prejšnjem letu je naloţbeni program imel ,04 EUR dobička, kar predstavlja 2,44-odstotni deleţ v celotnem dobičku. Ljudje se vedno bolj zavedajo pozitivnih učinkov varčevanja v zlatu, zato se čedalje bolj odločajo za korak v to smer, kar je tudi razvidno iz našega grafa. Glede na dobljene podatke lahko sklepamo, da bo prodaja leta 2011 presegla prodajo iz leta 2010, kar pomeni, da bo realizacija večja in prav 28

35 O podjetju tako dobiček. S porastom dobička bo tudi podjetje poslovalo bolje, čeprav ima ţe sedaj zavidljive prilive. Dobiček Zlatarne Celje, d. d., je realno večji od navedenega, saj se podjetje loteva velikih projektov, kot je na primer gradnja hotela v Ljubljani, kar je povzročilo velike odlive v investicije Analiza konkurence na področju investicijskega zlata in srebra Konkurenca je poslovno ravnanje s ponudniki na trgu oziroma označba za trţno tekmovanje med več ponudniki. Razumeti jo moramo kot prizadevanje dveh podjetij ali več, da istočasno, na istem ali podobnem področju doseţejo isti, številčno omejen cilj. Konkurenca lahko označuje tudi nosilce konkurenčnih aktivnosti, proces izvajanja konkurenčnih aktivnosti pa je konkuriranje (Dubrovski, 2006, str. 99). Konkurenčni izdelek je izdelek, po katerem ima povečano povpraševanje nasprotni učinek na obseg povpraševanje po drugem izdelku. Najpomembnejši dejavniki, ki opredeljujejo njegovo konkurenčnost so cena (prodajni pogoji), kakovost, dobavljivost (v času in prostoru) in marketinške aktivnosti, namenjene temu izdelku. Povezanost vseh naštetih dejavnikov konkurenčnosti sestavlja agregatno konkurenčnost posameznega izdelka na trgu (Dubrovski, 2006, str ). Organizacija na področju borznega zlata in srebra trenutno deluje samo na domačem trgu, kjer ima tri večje konkurente. Elementum je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in odkupom naloţbenega zlata in srebra. Ustanovljeno je bilo leta Njihovo poslovanje poteka posredno, in sicer preko posrednikov in pogodbenih partnerjev, pri katerih se je predhodno treba najaviti. Poleg odkupa in prodaje oblikujejo različne informativne portale o plemenitih kovinah, organizirajo dogodke, kot so različni kongresi o naloţbenih kovinah. V ponudbi imajo zlate in srebrne palice belgijske kovnice Umicore s statusom Good Delivery. Odkupujejo le tiste ploščice, ki so bile kupljene pri njih. Razpoloţljivi apoeni v zlatu: 1 g, 2,5 g, 5 g, 10 g, 20 g, 31,10 g (1 unča), 50 g, 100 g, 250 g, 500 g, g. Razpoloţljivi apoeni v srebru: 10 g, 20g, 31,10 g (1 unča), 50 g, 100 g, 250 g, 500 g, g, g, g. (Elementum, 2009) Elementumu lahko štejemo kot slabost, da ima neučinkovito spletno stran, saj na njej ni aktualnih prodajnih in odkupnih cen. Za vsako informacijo jih je treba poklicati po telefonu ali jim pisati na elektronski naslov. Tudi poslovanje preko posrednikov ni najbolj učinkovito, saj nimajo določenega delovnega časa, kar pomeni, da jih ni v pisarni brez predhodne najave. Podjetje prav tako nima dolgoletne tradicije in je v Sloveniji dokaj nepoznano, njihova 29

36 O podjetju ponudba pa je omejena samo na kovnico Umicore. Za stranke tudi ni pozitivno, da odkupujejo le tiste ploščice, ki so bile kupljene pri njih. Kot prednost organizacije lahko omenimo, da ima pester izbor apoenov v srebru, pri zlatu pa od manjših ploščic ponuja še 2,5-gramske. Druţba Moro je bila ustanovljena leta 1993 in ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo trgovanja z naloţbenimi kovinami. Prodajajo zlate, srebrne, platinaste in paladijeve palice švicarske kovnice Argor Heraeus s certifikatom Good Delivery ter veliko vrst naloţbenih kovancev, tako zlatih kot srebrnih. Nakup je moţno opraviti preko spleta ali na sedeţu podjetja v Ljubljani, dvig je moţen samo v Ljubljani. Odkup lahko opravite ob predhodnem naročilu na sedeţu podjetja. Odkupujejo večino naloţbenih kovin, različnih kovnic, med drugimi tudi od Zlatarne Celje. Vsakodnevno ponujajo različne akcije, kjer ponudijo boljšo ceno za količinski nakup določenega izdelka (Moro, b. l.). Razpoloţljivi apoeni v zlatu: 1 g, 2,5 g, 5 g, 10 g, 20 g, 31,10 g (1 unča), 50 g, 100 g, 250 g, 500 g, 1.000g. Razpoloţljivi apoeni v srebru: g, g. Razpoloţljivi apoeni v paladiju: 31,10 g (1 unča), 50 g, 100 g, 500 g. Razpoloţljivi apoeni v platini: 100 g, 500 g. Naloţbeni kovanci (Moro, b. l.): o dunajski filharmoniki (zlato in srebro): 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča; o dukat enkratni (zlato in srebro): 3,49 g; o dukat štirikratni (zlato in srebro): 13,96 g; o kanadski javorjev list (zlato, srebro, platina in paladij): 1/20 unče, 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča; o avstralski kenguru (zlato): 1/20 unče, 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča, 2 unči, 10 unč, g; o lunin koledar (zlato in srebro): 1/20 unče, 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča, 2 unči, 10 unč; o ameriški orel (zlato in srebro): 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča; o ameriški bizon (zlato): 1 unča o britanija Velike Britanije (zlato in srebro): 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča; o juţnoafriški krugerand (zlato): 1/20, 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča; o kitajski panda (zlato in srebro): 1/20, 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča. Za slabost bi Moru lahko šteli, da izdelke lahko prevzamemo samo v Ljubljani, za njihov odkup pa se je treba najaviti. 30

37 O podjetju Prednost podjetja je v tem, da ima Moro najdaljšo tradicijo na tem področju v Sloveniji in je na domačem trgu tudi dobro poznano. Njihova spletna stran je učinkovita in dodelana, saj je na njej moč pridobiti vse potrebne informacije od aktualnih cen do izdelkov, ki jih ponujajo ter postopka nakupa in prodaje. Za stranke so tudi zanimivi akcijski izdelki, ki jih ponujajo. Imajo tudi zelo širok prodajni nabor, ki pritegne kupce, saj ponujajo vse plemenite kovine in veliko vrst naloţbenih kovancev. Abanka je edina banka v Sloveniji, ki ponuja in odkupuje naloţbeno zlato. Ustanovljena je bila leta 1955 kot podruţnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Leta 2002 se je zdruţila z Banko Vipa, d. d., in se poimenovala Abanka Vipa, d. d. V svojem ponudbenem paketu ima zlate palice kovnic Valcambi (Švica), Umicor (Belgija) in Argor Heraeus (Švica), vse s certifikatom Good Delivery. Nakup borznega zlata je moţen v sedmih glavnih enotah Abanke v večjih mestih po Sloveniji, prodaja pa je moţna le na sedeţu podjetja v Ljubljani. V odkup jemljejo le tiste ploščice, ki jih prodajajo in še to samo od svojih odjemalcev/poslovnih partnerjev (Abanka, b. l.). Razpoloţljivi apoeni Valcambi: 1 g, 2,5 g, 10 g, 20 g, 31,10 g, 50 g, 100 g, 250 g, 500 g, g. Razpoloţljivi apoeni Umicore: 1 g, 2,5 g, 10 g, 20 g, 31,10 g, 50 g, 100 g, 250 g, 500 g, g. Razpoloţljivi apoeni Argor Heraeus: 1 g, 10 g, 20 g, 31,10 g, 50 g, 100 g, 250 g, 500 g, g. Naloţbeni kovanci (Abanka, b. l.): o dunajski filharmoniki (zlato): 1/10 unče, 1/4 unče, 1/2 unče, 1 unča. Slabost je, da na spletni stani nimajo odkupnih cen ter da je odkup mogoče opraviti samo v Ljubljani na sedeţu Abanke. Nabor izdelkov je dokaj ozek, saj ponujajo samo naloţbeno zlato. Prav tako jim lahko za slabost štejemo, da z zlatom lahko trgujejo samo stranke, ki imajo pri njih ţe odprt račun, sklenjen depozit oziroma z njimi ţe na kakršen koli način poslujejo. Prednost je, da imajo vse tri kovnice, ki jih ponujajo certifikat Good Delivery. Na spletni strani lahko zasledimo aktualne prodajne cene Primerjava cen izdelkov Z Zlatarno Celje in njenimi konkurenti bomo primerjali prodajne in odkupne cene naloţbenega zlata in srebra, ki so prikazane v Tabelah 14, 15, 16 in 17. Vse cene za zlato so bile pridobljene , ob 10:30, cene za srebro pa , ob 11:00. 31

38 O podjetju Tabela 15: Prodajne in odkupne cene Zlatarne Celje Ponudnik Apoen Prodajna cena (EUR) Odkupna cena (EUR) Dobavni rok Zlatarna Celje 10 g 360,00 320, dni 20 g 708,20 641, g (srebro) Vir: Zlatarna Celje, 2010d. 31,10 g 1.078,00 997,69 50 g 1.708, , g 3.404, , ,00 807,00 Tabela 16: Prodajne in odkupne cene druţbe Moro Ponudnik Apoen Prodajna cena (EUR) Odkupna cena (EUR) Dobavni rok Moro 10 g 357,66 327, dni 20 g 702,42 654,47 Vir: Moro, b. l. 31,10 g 1.073, ,99 50 g 1.694, , g 3.372, , g (srebro) 1.156,31 868,08 Tabela 17: Prodajne in odkupne cene Elementuma Ponudnik Apoen Prodajna cena (EUR) Odkupna cena (EUR) Dobavni rok Elementum 10 g 360,30 320, dni 20 g 711,60 640, g (srebro) Vir: Elementum, ,10 g 1.073,84 998,67 50 g 1.718, , g 3.413, , ,50 858,50 32

39 O podjetju Tabela 18: Prodajne in odkupne cene Abanke Ponudnik Apoen Prodajna cena (EUR) Odkupna cena (EUR) Dobavni rok Abanka 10 g 362,00 Ni znana 2 14 dni 20 g 706,00 Ni znana Vir: Abanka, b. l. 31,10 g 1.078,00 Ni znana 50 g 1.713,00 Ni znana 100 g 3.402,00 Ni znana g (srebro) Ne ponujajo Ne ponujajo Realno gledano je druţba Moro največji konkurent Zlatarni Celje, saj ji konkurira tako s prodajnimi cenami kot z odkupnimi, dobavnimi roki, raznolikim naborom izdelkov, učinkovito spletno stranjo ter z daljšo tradicijo na področju plemenitih naloţbenih kovin. Podjetje pa se zaveda, da ne sme podcenjevati nobene konkurence, zato spremlja dejanja vseh omenjenih organizacij in se trudi biti vedno korak pred njimi. Nihče na slovenskem trgu za zdaj ne ponuja takšne ali vsaj podobne storitve, kot je Zlati korak in v tem je videla Zlatarna Celje, d. d., trţno nišo, kar pomeni priloţnost za povečanje dobička in prepoznavnosti. Zlatarna Celje, d. d., se zaveda, da je za podjetja v današnjem času pomembno spremljati konkurenco in se nenehno truditi biti boljši ter ponujati vedno nove izdelke. Vedno večji pomen na trgu pa pridobivajo storitve, ki so lahko tudi del izdelkov in v tem je organizacija videla velik potencial, ki ga je tudi uspešno izkoristila in trgu ponudila ţe obstoječo obliko varčevanja v naloţbeno zlato, ki jo je modernizirala in pribliţala ljudem. 33

40 Priprava in realizacija projekta 4 PRIPRAVA IN REALIZACIJA PROJEKTA 4.1 Opis projekta Zamisel za novo storitev imenovano Zlati korak je nastala zaradi mnoţičnega porasta investiranja v naloţbeno zlato. V primerjavi z zadnjimi leti pa je vrtoglavo zrasla tudi cena zlata, kar je mnogim naredilo to obliko investicije nedostopno. Tako se je Zlatarna Celje, d. d., odločila, da zlato kot obliko naloţbe spet pribliţa širši mnoţici ljudi. Namen nove storitve je, da lahko stranka z manjšimi mesečnimi vplačili, lahko bi tudi rekli z obročnim plačevanjem, investira v naloţbeno zlato. Stroški odprtja računa Zlati korak znašajo 25 EUR, to pa so edini stroški, ki jih mora stranka kriti. Varčevalec lahko sam določa višino zneska (minimalni znesek je 40 EUR), ki ga bo vplačeval in ta znesek lahko pri naslednjih vplačilih tudi poljubno spreminja. Vplačevanja na račun so moţna preko neposredne bremenitve 8., 18. ali 28. v mesecu ter prek obrazca BN-02, kjer se stranka sama odloča o višini zneska in času nakazila. Moţno je tudi nakazovanje prek neposredne bremenitve s določenim zneskom ter datumom in hkrati tudi poljubno nakazovanje preko obrazca BN-02. Za znesek, ki ga uporabnik nakaţe na račun, mu Zlatarna Celje, d. d., kupi protivrednost v zlatu. Fiksiranje cen poteka vsak delavnik ob uri. Za vsa vplačila, ki so bila vplačana do 9.00 ure istega dne, se določi višina cene zlata po objavljeni prodajni ceni ob uri. V kolikor je nakazilo izvedeno po 9.00 uri, se višina cene določa naslednji dan. Višina cene za gram je odvisna od borzne cene in višine vplačila. V Tabeli 18 lahko zasledimo gibanje cene na gram pri vplačilu Zlati korak. Cena je odvisna od borzne cene in višine opravljenega nakazila. Vsi spodnji podatki so veljali Tabela 19: Cenik za gram zlata za vplačilo Zlati korak Vplačilo Od 40 EUR do 349,99 EUR Od 350 EUR do 599,99 EUR Od 600 EUR do 999,99 EUR Od EUR do 1.499,99 EUR Nad EUR Vir: Zlati korak, Cena 36,60 EUR 35,90 EUR 35,60 EUR 35,30 EUR 34,90 EUR Preseţek vplačila stranki ostane na računu in se upošteva pri naslednjem vplačilu. Ob vsakem vplačilu dobi stranka v nekaj dneh obvestilo o stanju na računu na elektronsko pošto (račun vodijo v gramih) in/ali po navadni pošti na dom. Varčevalci niso vezani na pogostost vplačil. Najdaljše obdobje mirovanja je šest mesecev, kar pomeni, da stranko po šestih mesecih mirovanja obvestijo, da je treba ploščice bodisi prodati Zlatarni Celje bodisi izvesti naslednje vplačilo. Najmanjša naloţbena ploščica, ki jo je mogoče prevzeti je 10 gramov. Če ima 34

41 Priprava in realizacija projekta stranka privarčevanih pet gramov in ţeli zaključiti račun, ima dve moţnosti. Prva je, da proda teh pet gramov Zlatarni Celje, d.d., ali da doplača potrebno vsoto do 10 gramov ploščice, ki jo lahko potem prevzame. Vsa doplačila ali izplačila so oblikovana glede na borzno ceno, ki je veljavna na dan izvedbe. Poglejmo si še praktičen primer. Naročnik vplača na račun Zlati korak 50 EUR, kupi se mu protivrednost v zlatu, kar na omenjeni dan znaša en gram (po 36,60 EUR). Na računu mu ostane 13,40 EUR. Isti naročnik se čez dva dni odloči za novo vplačilo (predpostavljamo, da je cena ostala nespremenjena) in nakaţe novih 26,60 EUR. Stranki podjetje izvede transakcijo, saj je ţe imela na računu 13,40 EUR, kar skupaj znaša 40 EUR in torej zadošča minimalnemu vplačilu. Avans za naslednje vplačilo je sedaj 3,40 EUR. Stranka lahko vse te podatke zasledi na izpisu, ki ga prejme po vsaki opravljeni transakciji. K storitvi Zlati korak lahko pristopijo vsi klienti, stari nad 16 let. Pogodbo lahko podpišejo tudi drţavljani Evropske unije in Hrvati, ki pa morajo pogodbo podaljšati vsakih 12 mesecev. 4.2 Objektni in namenski cilji Podjetje mora pred zagonom projekta jasno definirati objektne ter namenske cilje, ki pokrivajo objektne. V Tabelah 19 in 20 so definirani cilji, ki si jih je zastavila Zlatarna Celje, d. d., pred načrtovanjem projekta. Tabela 20: Namenski cilji Cilj Opis cilja Strategija, ki jo uresničuje namenski cilj C N1 Začeti trţiti novo storitev do oktobra leta 2010 in biti s tem prvi na trgu. C N2 Dopolniti obstoječi nabor in z njim zadovoljiti potrebe potrošnikov. C N3 Povečati prodajo zlatih naloţbenih ploščic za 15 odstotkov do konca leta C N4 Doseganje povečanja skupnega dobička do konca leta 2011 za pet odstotkov. Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010a. Biti inovativen na področju izdelkov ter storitev. Uvedba strateškega marketinga za analiziranje potreb kupcev in trga. Uvedba nove storitve. Povečanje ugleda blagovne znamke in njene prepoznavnosti. 35

42 Priprava in realizacija projekta Tabela 21: Objektni cilji Cilj Opis cilja Pokriti namenski cilji (v prehodni tabeli) C O1 Izoblikovanje ideje in poslovnega načrta za novo storitev C N1 ter predstavitev le-tega upravi. C O2 Začetek poslovanja. C N1, C N3 C O3 Novo in izvirno propagandno gradivo ter novi načini C N2 trţenja. C O4 Spremljanje in analiziranje poslovanja. C N3, C N4 Vir: Zlatarna Celje, d. d., 2010a. Namenski cilji, ki jih organizacija ţeli zadovoljiti z uvedbo projekta varčevanja v naloţbeno zlato z večkratnimi vplačili, so naslednji. Poglavitni namenski cilj Zlatarne Celje, d. d., je bil, da začne trţiti novo storitev do oktobra leta 2010, kar ji je tudi uspelo, ter z uvedbo te storitve postati prvi na domačem trgu. S tem so si ustvarili konkurenčne prednosti pred ostalimi tekmeci, s katerimi se podjetje sooča na trgu. Strategija, ki uresničuje ta namenski cilj, je biti inovativen na področju izdelkov in storitev, ki jih podjetje ponuja. Za Zlatarno Celje je izjemnega pomena zadovoljevanje potreb kupcev s celovito ponudbo, tako da je to drugi od namenskih ciljev, ki ga bo podjetje uresničevalo z uvedbo strateškega marketinga za analiziranje potreb kupcev in trga. Le z ustreznimi raziskavami in analizami, ki jih oblikuje strateški marketing, lahko organizacija uvede učinkovite spremembe, v tem primeru ustrezno dopolni svojo ponudbo, da z njo zadovolji pričakovanja in ţelje odjemalcev na trgu. Namen vsake organizacije je seveda ustvarjanje dobička. Zlatarna Celje si v tem primeru prizadeva povečanje skupnega dobička za pet odstotkov, in sicer do konca tega leta, saj je pozitivno poslovanje njen najvišji cilj. V povečanju dobička pa podjetje vidi sredstva, ki bodo omogočila njegovo rast in razvoj. Zlatarna Celje cilja tudi na povečanje prodaje lastnih borznih ploščic za 15 odstotkov, prav tako do konca leta Strategija, ki uresničuje oba navedena namenska cilja, je uvedba nove storitve Zlati korak ter povečanje ugleda in prepoznavnosti blagovne znamke. Da je podjetje lahko začelo trţiti novo storitev, so morali odgovorni najprej izoblikovati poslovni načrt in ga podrobno razdelanega pokazati upravi, kar je tudi eden od objektnih ciljev, ki pokrivajo namenske. V samem poslovnem načrtu je bilo treba analizirati stroške, poiskati sodelavce, predstaviti mogoče omejitve in podobno. Uspešna uvedba nove storitve je veliko odvisna od propagandnega gradiva ter novih in zanimivih načinov trţenja z namenom, da privabi čim več ljudi. Zadnji objektni cilj, ki igra pomembno vlogo pri spremljanju zastavljene prodaje in dobička, je spremljanje in analiziranje poslovanja. Brez teh aktivnosti ne moremo ovrednotiti, ali naš 36

43 Priprava in realizacija projekta namenski cilj zadovoljuje ţelena pričakovanja ali ne. Seveda mora biti analiza narejena korektno, uporabljene morajo biti točne informacije, saj so samo tako podatki lahko verodostojni. 4.3 Faze projekta Snovanje projekta Ideja za uvedbo storitve, ki omogoča nakup zlatih investicijskih ploščic z moţnostjo večkratnih vplačil, je nastala na podlagi povečanega porasta povpraševanja po omenjenemu produktu. Ţe pri analizi obstoječega povpraševanja smo prišli do zaključka, da se je prodaja naloţbenega programa iz leta v leto večala. Rasla pa je tudi cena zlata na borzi, zato je podjetje začelo z razvojem nove storitve, s katero bo povečalo svoj dobiček in hkrati takšno obliko varčevanja pribliţalo širši populaciji, ki bi jim bila drugače investicija v zlato nedostopna. V prvi fazi snovanja projekta je bila potrebna uvedba projektnega tima s štirimi člani, ki na zahtevo uprave prihajajo iz različnih področij. Dva iz naloţbenega programa, eden iz marketinga in prokurist podjetja. Za projektnega vodjo so zaposlili nov kader, ki pa ga ne moremo šteti samo k stroškom tega projekta, saj njegova funkcija zajema vodenje vseh projektov, ki jih bodo še izvajali v Zlatarni Celje, d. d. Ime za novo storitev varčevanja v zlatu so izbirali na podlagi delavnice»brain storming«, kjer so lahko sodelovali vsi zaposleni in prispevali svoje ideje za novo ime. Med vsemi prispelimi predlogi je projektni tim izbral imena, ki so prišla v oţji izbor. Med temi imeni so izbrali najprimernejšega, torej takega, ki bi najbolje ustrezal novi storitvi. Izbrano ime je bilo Zlati korak. Oblikoval se je tudi slogan, ki se glasi: Naredite prvi korak. Zlati korak. Naloga projektnega tima je bila opredeliti storitev, ki smo jo ţe opisali in določiti ostale pogoje, ki se nanašajo na varčevanje. Minimalni znesek v višini 40 EUR je bil izbran zato, ker ustreza nakupu vsaj enega grama zlata. Če bi se vrednost nakazanega zneska zaokroţevala na več decimalk, bi nastale teţave, saj so po zakonu davka na dodano vrednost oproščene samo tiste ploščice, ki jih izdelujejo. V našem primeru so razpoloţljivi apoeni Zlatarne Celje en gram, 10 gramov, 20, 50, 100 in 250 gramov. Iz računa Zlati korak je mogoče dvigniti samo ploščice Zlatarne Celje. Preostanek sredstev, ki se ne more več zaokroţiti na gram natančno, se varčevalcu prenese naprej kot akontacijo za naslednji nakup. V tej fazi je bil tudi oblikovan izpis, ki ga stranka prejme po navadni in/ali po elektronski pošti, ob vsaki opravljeni transakciji. Izpis vsebuje podatke o starem oziroma predhodnem stanju na računu, o novem stanju in številu apoenov, ki jih ima stranka privarčevane. Novo stanje zajema informacije o višini vplačila, kolikšna je bila cena za gram na dan vplačila, koliko gramov je stranka kupila za nakazano vsoto in koliko gotovine se ji prenese naprej. 37

44 Priprava in realizacija projekta Za zahteve Zlatega koraka je bila potrebna uvedba nove računalniške rešitve, torej je bilo treba opredeliti zahteve, ki naj bi jih nova računalniška aplikacija vsebovala. Pri aplikaciji je bilo treba upoštevati razdelitev na več modulov, kot so šifranti, stranke, poročila, administracija, obračuni in drugo. Naslednji korak je bilo ovrednotenje zbranih ponudb izvajalcev za programiranje. Kriteriji, po katerih je projektni tim izbral izvajalca, so bili: o kakovostna izdelava, ki mora vsebovati vse opredeljene zahteve, o točna izdelava, kar pomeni izvedba programa v postavljenih rokih, o vzdrţevanje, pri čemer je pomembno odpravljanje napak, o programiranje zakonskih sprememb, s čimer mislimo na sprotno spreminjanje in dodajanje zakonov, o cena. Podjetje se zaveda, da kakovostna izdelava ni vedno tudi najcenejša, zato so med obema zahtevama poiskali ustrezno razmerje, ki je ustrezalo podjetju Priprava storitve Na tem mestu je bilo treba doreči pravne formalnosti s pravnimi strokovnjaki, oblikovati pogodbo za stranke ter po členih razdelati splošne pogoje poslovanja. Pogodbo Zlati korak lahko izpolnijo vsi drţavljani Evropske unije in drţavljani Hrvaške. Pri podpisnikih pogodbe, ki ne prihajajo iz Slovenije, je treba pogodbo obnavljati vsakih 12 mesecev. V primeru da se stranka odloči za plačevanje prek neposredne bremenitve, mora izpolniti poseben obrazec, na katerega vnese svoje podatke, številko transakcijskega računa in izbere datum plačila, ki je lahko 8., 18. ali 28. v mesecu. Vsi ti podatki morajo biti prav tako izpolnjeni za pooblaščenca, imetnika transakcijskega računa, če ne gre za isto osebo kot je dolţnik. Trajnik na banki stranki odpre Zlatarna Celje. Vsak varčevalec prejme tudi kopijo splošnih pogojev, v katerih so navedena pravila poslovanja, obveznosti podjetja do varčevalca in obratno. Na pravnih posvetih z odvetnikom je bilo tudi dorečeno, kaj se zgodi z zlatom, ki ga imajo stranke privarčevanega, če gre podjetje v stečaj. Imetnik računa Zlati korak ima izločitveno pravico, kar pomeni, da ima upnik v stečajnem postopku pravico uveljavljati lastninsko pravico na stečajni masi. Na njegovo zahtevo se iz stečajne mase izločijo stvari, ki niso last dolţnika. (Študent info, b. l.) 38

45 Priprava in realizacija projekta Pred uvedbo storitve je bilo potrebno posodobiti obstoječo spletno stran in jo dopolniti s podatki o Zlatem koraku. Ti podatki so: o aktualne cene za gram zlata glede na višino vplačila, o kratek opis, o postopek prodaje zlata, o postopek nakupa zlata, o obrazec za naročilo pogodbe na dom, ki jo lahko stranka potrdi v kateri koli poslovalnici Testiranje in zagon projekta Vse zgoraj omenjena faze so se dodelale in zaključile pred začetkom izvajanja projekta. Na tem mestu so pripravili mape za potencialne stranke s pogodbami, splošnimi pogoji, obrazci za neposredno bremenitev, vzorci poloţnice za večkratna vplačila BN-02 in seznami vseh maloprodajnih mest v Sloveniji. Prodajalne so dobile točna navodila v zvezi s pogoji pristopa in podpisom pogodb, da bodo potencialne stranke natančno informirane pred samim zagonom. Natisnili so tudi zloţenke s kratko predstavitvijo, pomembnimi informacijami ter kontaktnimi številkami. Sledilo je testno obdobje. Varčevanje v investicijsko zlato z večkratnimi vplačili Zlati korak je bilo prvič predstavljeno septembra 2010 na Mednarodnem obrtnem sejmu Celje, kjer se je potencialnim strankam predstavila nova storitev, ki bo na voljo in njene prednosti. Spremljali so, kako se stranke odzivajo na novo storitev, kako jo sprejemajo, torej ali jim je všeč ali ne. Zainteresirani obiskovalci so lahko izpolnili informativni obrazec, na katerega so zapisali kontaktne podatke, da so lahko prejeli pogodbe. Dvotedensko obdobje med sejmom oktobra 2010 je bil čas zbiranja povratnih informacij od trgovk, ki so obveščale stranke na maloprodajnih mestih ter zbirale informacije po telefonu in elektronski pošti, kamor so se stranke obrnile v primeru vprašanj. Po vseh zbranih informacijah je projektni tim presodil, da je nova storitev relativno dobro sprejeta na trgu in so začeli z izvajanjem Marketinške aktivnosti Marketinške aktivnosti so se izvajale ţe med vmesnimi fazami. Oblikovali so zloţenke in kataloge, jih natisnili in poslali v maloprodajna mesta. Oblikovali so tudi reklamna sporočila in članke za revije, ki jih izdaja podjetje ter za ostale pomembnejše medije, kot so časopisi, revije, internetni, televizijski in radijski oglasi. Za potrebe trţenja je bila osnovana informacijska točka. Info točka je prenosljiva konstrukcija, ki jo bodo postavljali na različne lokacije, najpogosteje v trgovske centre, kjer bodo informirali ljudi in tam bo tudi mogoče podpisati pogodbo. Za promocijska darila pri 39

46 Priprava in realizacija projekta podpisu pogodbe na info točki so izdelali reklamne USB-ključke v obliki zlate palice in natisnili bone za 25 EUR, ki so unovčljivi v kateri koli poslovalnici Zlatarne Celje po Sloveniji. Stranka si lahko sama izbere, katero darilo ţeli prejeti. Za potrebe info točke so najeli študente, ki bodo potovali skupaj z njo po Sloveniji in trţili storitev Zlati korak. Tudi za študente so uvedli stimulacijske nagrade, ki so bile odvisne od števila podpisanih pogodb vsakega posameznega študenta. Do 21. junija 2010 je bila aktualna nagradna igra, v kateri so lahko sodelovali vsi, ki so podpisali pogodbo Zlati korak do tega datuma. Prve tri nagrade so borzne ploščice po 10 gramov, pet in en gram ter še ostale tolaţilne nagrade, kot so USB-ključki in darilni boni. Zlatarna Celje, d. d., se bo v tem in naslednjih letih udeleţevala tudi različnih sejmov, kot so Mednarodni obrtni sejem Celje, zbirateljski sejem Collecta v Ljubljani, Finančni sejem v Ljubljani in drugi, kjer bo trţila borzne ploščice, naloţbene kovance in storitev Zlati korak Analiza Zlatega koraka Cilj projekta Zlati korak, ki ga je določila uprava, je podpisanih pogodb do konca leta Trenutno stanje je 600 podpisanih pogodb, s čimer so se ţe pokrili vsi do sedaj nastali stroški, povezani z uvedbo novega projekta. Omenili smo ţe tudi, da se storitev trţi z info točko, pri čemer nastajajo vedno novi stroški. Narejeni so bili izračuni, da se vsi stroški ene info točke (dnevne postavitve) pokrijejo s tremi podpisanimi pogodbami. Do sedaj je bilo izvedenih 13 info točk podpisnih pa 55 pogodb, kar znaša dobre štiri pogodbe na eno info točko, torej so bile tudi te stroškovno pokrite. Info točke so se izvajale v manjših centrih, sedaj pa prehajajo na vedno večje. Načrtuje se, da se bo na eni info točki lahko podpisalo vsaj šest pogodb na dan, kar znaša 24 pogodb na konec tedna (četrtek, petek, sobota). Glede na obisk je lahko info točka tudi daljši ali krajši čas na eni lokaciji. Pogodbe se lahko podpisujejo tudi v poslovalnicah Zlatarne Celje. Podatki za leto 2011 kaţejo, da je bilo do prodanih ,20 gramov naloţbenega zlata, od tega ,00 gramov prek Zlatega koraka, kar znaša 13,86 odstotka celotne prodaje ploščic Zlatarne Celje. Napoved je, da se bo ta odstotek do konca leta za malenkost še povečal in tako dosegel napovedanih 15 odstotkov. Iz spodnjih tabel je razvidno število podpisanih pogodb po regijah (Tabela 21) in starostna skupina podpisnikov (Tabela 22). 40

47 Priprava in realizacija projekta Tabela 22: Podpisane pogodbe glede na regijo, na dan Regija Število podpisanih Deleţ pogodb Ljubljana z okolico (Ljubljana, Grosuplje, Domţale, Jesenice, % Kranj, Kamnik) Štajerska (Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, % Ptuj, Velenje) Primorska (Koper, Postojna, Portoroţ, Idrija, Ajdovščina, % Nova Gorica) Dolenjska (Novo mesto) 32 6 % Info točke 48 9 % Skupaj % Vir: Zlatarna Celje, d. d., Tabela 23: Podpisane pogodbe glede na starostno skupino, na dan Starostna skupina Število podpisanih pogodb Deleţ 0 19 let 4 1 % let 44 8 % let % let % let % let % Nad 70 let 19 3 % Podjetja 1 0 % Ni podatka 10 2 % Vir: Zlatarna Celje, d. d., Največ pogodb so uporabniki podpisali na maloprodajnih mestih v ljubljanski regiji, na drugem mestu so maloprodajna mesta v štajerski regiji, na tretjem pa primorska regija. Prek info točk so uporabniki največ pogodb podpisali v Mariboru. Iz tabele je razvidno, da se za podpis pogodbe Zlati korak odloči največ ljudi starih med 30 in 39 let, kar predstavlja 28 odstotkov vseh sklenjenih pogodb. 4.4 Izboljšave V današnjem času je za vsa podjetja pomembno, da nenehno delajo na razvoju in izboljšavah. Tudi za Zlatarno Celje je bistveno, da usmeri svojo energijo v uvedbo novih izdelkov oziroma storitev. Ţe na začetku diplomske naloge smo izvedeli, da je za novo storitev pomembno, koliko jo porabniki dojemajo kot novo, kar pomeni, da lahko ţe majhne spremembe poţanjejo 41

48 Priprava in realizacija projekta uspeh. V nadaljevanju bomo podjetju ponudili nekaj namigov, ki bi storitev naredili še bolj zanimivo. Čas je za ljudi vedno bolj dragocen, kar pomeni, da ga večina ne zapravlja rada po nepotrebnem. To je tudi eden od razlogov za razmah svetovnega spleta in z njim spletnega bančništva, ki je zelo posodobil in pospešil plačevanje poloţnic in drugih transakcij. Vsak posameznik lahko plačuje poloţnice iz domačega naslanjača in pri tem ne rabi stati v vrstah na banki, pošti in drugih ustanovah. Prednost je tudi ta, da je stanje na računu vidno v vsakem trenutku samo s prijavo v račun. Zaradi razmaha spletnega poslovanja bi bilo tudi Zlati korak smiselno uvesti v spletni obliki. Oblikoval bi se spletni račun, do katerega bi stranke lahko dostopale z uporabniškim imenom in geslom ter obliko varne povezave, kot so na primer spletni certifikati. Stranka bi na tem računu imela dva podračuna. Eden bi bil v gramih, drugi pa v denarju. Na ta gotovinski podračun bi stranka lahko naloţila poljubno vsoto s svojega transakcijskega računa, s katero bi potem kupovala grame. Vsakokrat, ko bi stranka ţelela opraviti nakup, bi samo prenesla ţeleno vsoto iz gotovinskega računa na račun, kjer ima zlato in bi se ji po veljavni ceni kupili grami glede na nakazan znesek, nato bi se ti grami prišteli na račun v zlatu. Stranka bi s prijavo v račun spremljala trenutno stanje ter aktualne prodajne in nakupne cene. Nakup bi lahko opravila v vsakem trenutku (v okviru delovnega časa borze ter delovanja centra za nakazovanje), transakcija pa bi se izvršila v nekaj minutah. To bi naredilo proces bolj aţuren, saj se pri obstoječi storitvi transakcije nakazane po 22 uri izvedejo naslednji dan, v vmesnem času pa se lahko stanje na borzi spremeni. Varčevalec bi si torej zagotovil trenutno borzno ceno. Prek te spletne aplikacije bi se lahko imetniki računa odločili tudi za prodajo zlata. V tem primeru bi bilo treba izpolniti poseben obrazec, ki bi se s potrditvijo avtomatsko poslal na center za Zlati korak, ki bi v nekaj dneh posredoval ploščice v izbrano trgovino. Stranka bi obvestilo o dvigu lahko zasledila na spletni aplikaciji ali na elektronski pošti. Prednosti takšnega poslovanja bi bile: nakup pri niţji ceni, hitra izvedba, ustavitev izgube ter aktualne cene v ţivo. To bi storitev moderniziralo. V razmahu je tudi povpraševanje po naloţbenem srebru. Če lahko verjamemo strokovnjakom, je srebro močno podcenjeno, saj ga je na svetu dosti manj kot zlata, cena pa je veliko niţja. Srebro se poleg nakita in podobnih izdelkov uporablja še v industriji, zato se napovedi nagibajo k temu, da bo te kovine zmanjkalo prej kot zlata, cena pa bo do takrat naraščala. Zanimiva za Zlatarno Celje bi bila uvedba takšnega računa tudi v srebru. V viziji Zlatarne Celje smo zasledili, da se nagiba tudi k izdelovanju srebrni borznih ploščic, zato ne bi bilo teţav pri izdaji. Edina razlika med srebrnim in zlatim računom bi bila ta, da je na naloţbeno srebro 20-odstotni davek na dodano vrednost, ki bi se upošteval ob vsakem vplačilu. Podrobno bi veljajo preučiti moţnost, da za Zlatarno Celje, d. d., novo storitev trţijo tudi pogodbeni partnerji. Takšni partnerji bi lahko bili zavarovalniški agenti, ki imajo po večini ţe pridobljene stranke. Zlati korak bi lahko ponujali kot dodatno varčevanje, ki predstavlja zaščito proti inflaciji in zagotavlja vrednost premoţenju. Za pogodbene partnerje bi bilo treba določiti kvote in provizijo glede na število podpisanih pogodb. Lahko bi se določilo tudi 42

49 Priprava in realizacija projekta testno obdobje nekaj mesecev, kjer bi se videlo, ali takšna oblika trţenja dosega zastavljene standarde ali ne. Slovenski trg je dokaj majhen in omejen, zato je za zlatarno smiselno, da razširi svoje poslovanje izven meja domačega trga. Omenili smo, da ima podjetje franšize tudi v Bolgariji, zato bi bilo mogoče smiselno začeti s trţenjem borznih ploščic in Zlatega koraka na tem trgu, kjer je podjetje ţe znano. Vse drţave v Evropski uniji so oproščene davka na dodano vrednost za naloţbeno zlato, zato bi bila najprimernejša drţava Bolgarija. Na listi za vstop v EU pa sta tudi Hrvaška in Makedonija, kjer Zlatarna Celje ţe posluje. Za prodor na tuji trg z naloţbenim srebrom bi se splačalo preučiti evropske drţave, kjer je davek na srebro nizek. V Sloveniji znaša davek na srebro 20 odstotkov, medtem ko je v Nemčiji in na Nizozemskem samo sedem odstotkov, v Belgiji pa celo šest. To je bilo samo nekaj moţnih rešitev, ki pa bi jih podjetje pred uvedbo moralo podrobno analizirati, preučiti prednosti in slabosti, stroškovno ovrednotiti ter podrobno preučiti tuje trge. 4.5 Odgovori na raziskovalna vprašanja in ovrednotenje hipoteze Na začetku diplomskega dela smo si zastavili naslednjo hipotezo, da je za uspešno načrtovanje in izvedbo novega projekta je potreben skrben in sistematičen pristop. Vsi strokovnjaki, ki smo jih navedli pri razčlenjevanju projekta, se strinjajo, da je pri načrtovanju vsakega projekta potrebna doslednost, natančnost in sistematičnost, tako pri njegovem snovanju kot uvajanju na trg. Dober projekt je tisti, ki ima jasno zastavljene cilje in učinkovito zasnovan načrt za izvedbo. Ugotovili smo, da je bilo treba pri uvedbi nove storitve investiranja v naloţbeno zlato, ki jo je izvedla Zlatarna Celje, upoštevati začrtane smernice ter biti natančen pri načrtovanju in izvajanju projekta. S sistematičnim pristopom pri uvedbi novega projekta je podjetje doseglo, da je bilo njegovo vpeljevanje na trg učinkovito ter opravljeno z minimalnimi napakami, kar je zajezilo morebitne dodatne stroške. Prvo raziskovalno vprašanje, ki smo ga navedli je ali ima vlaganje v investicijsko zlato preko trajnika in večkratnih vplačil, kot inovativna oblika investiranja, širok trţni potencial. Pri raziskovanju in podajanju teoretične podlage smo ugotovili, da takšna ali vsaj podobna oblika naloţbe v Sloveniji do sedaj še ni obstajala. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da podjetje z novo storitvijo nastopa na omejenem trgu, imenovanem trţna niša. To pomeni, da je bila uvedba nove storitve za organizacijo tvegana naloţba, saj je bilo vprašljivo, kako se bodo porabniki na trgu odzvali nanjo. Glede na obstoječe poslovanje smo zaključili, da je bil Zlati korak uspešno vpeljan na trg ter dobro sprejet pri porabnikih, kar nas pripelje do sklepa, da ima takšna oblika širok trţni potencial. Na trgu je povpraševanje po tej storitvi, prav tako na splošno raste povpraševanju po zlatu, konkurence pa v trţni niši ni. 43

50 Priprava in realizacija projekta Zadnje raziskovalno vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, je ali lahko nova ponudba na področju investicijskega bančništva v prihodnosti občutno prispeva k povečanju dobička Zlatarne Celje, d. d. Z analizo obstoječega naloţbenega programa smo ugotovili, da je le-ta leta 2010 znašala 2,44 odstotka celotnega dobička. Iz dobljenih podatkov lahko tudi sklepamo, da se bo ta odstotek do konca leta 2011 še povečal. Analize so pokazale, da je nova storitev imenovana Zlati korak do konca marca 2011 ţe prispevala k povečanju realizacije prodaje naloţbenega zlata za 13,86 odstotka. Napoved je, da bo ta odstotek do konca leta presegel napovedanih 15 odstotkov, iz česar lahko zaključimo, da se bo celotni dobiček podjetja na koncu tega leta občutno povečal. Nova storitev je dobičkonosna, sedaj je potrebno le še učinkovito obvladovanje in predvidevanje s strani podjetja, da bo storitev takšna tudi ostala. 44

51 Sklep 5 SKLEP V diplomskem delu sem se osredotočila na zlato kot naloţbeno kovino ter preučila prednosti varčevanja v to plemenito kovino. Ker cena zlata na borzi v zadnjih letih nevzdrţno raste, je takšna oblika varčevanja postala nedostopna marsikateremu drţavljanu. Zlatarna Celje se z naloţbenim zlatom ukvarja od leta 2008 in je obstoječe razmere na trgu izkoristila kot priloţnost za uvedbo nove storitve investiranja v naloţbeno zlato, ki omogoča porabnikom vplačevanje po korakih, z manjšimi vplačili. Cilj podjetja je torej bil pritegniti čim širšo populacijo in s tem povečati prodajo zlatih naloţbenih ploščic in s tem posledično tudi dobiček ob koncu leta Zlati korak je storitev, ki omogoča večkratna vplačila prek neposredne bremenitve, trajnika ali s poloţnicami. Vplačniku se za nakazani znesek kupi protivrednost v zlatu. Varčevalci niso vezani na višino zneska, pogostost vplačevanja in tudi ne na dobo varčevanja. Prednost Zlatega koraka je, da je dostopen širši populaciji ter omogoča brezplačno hrambo zlatih ploščic v sefih podjetja. Lastnik računa lahko privarčevane apoene v vsakem trenutku prevzame v kateri koli poslovalnici Zlatarne Celje, d. d., v Sloveniji. Pred razčlenitvijo projekta ob uvedbi nove storitve smo morali preučiti teoretično podlago s snovanjem projekta, uvedbo nove storitve, naloţbenega zlata, računov v zlatu ter opredeliti pojem trţne niše. V začetnem poglavju smo podrobno razdelali definicijo projekta ter razčlenili posamezne faze od načrta do vpeljave projekta. Opredelili smo pojem storitve in se podrobneje posvetili pojmu nove storitve. Očrtali smo tudi zgodovinski razvoj zlata, njegovo funkcijo danes ter njegovo definicijo. Pomembno je bilo, da razdelamo pojem računa v zlatu, saj še najbolje opiše in opredeli našo novo storitev. Da bomo razumeli, kako z novo storitvijo nastopa podjetje na trgu, smo opisali ozek trţni segment, imenovan trţna niša. V tem sklopu smo še ovrednotili namen in cilje diplomskega dela, predpostavke, hipoteze, raziskovalna vprašanja in omejitve ter opredelili metodologijo, ki smo jo uporabili pri raziskovanju in navajanju podatkov. V tretjem poglavju smo predstavili podjetje, kratek pregled njegove zgodovine ter sedanje poslovanje in njegovo analizo. Predstavili in preučili smo konkurenco, s katero se Zlatarna Celje, d. d., srečuje na trgu ter analizirali poslovanje naloţbenega programa. Četrto poglavje je namenjeno novemu projektu. V njem lahko zasledimo opis nove storitve, namenske in objektne cilje projekta ter podrobno razčlenjene faze. Podali smo tudi analizo Zlatega koraka in moţne izboljšave, ki bi lahko bile koristne za kasnejše poslovanje podjetja. Poglavje se zaključi z odgovori na raziskovalna vprašanja in ovrednotenjem hipoteze. Namen diplomskega dela je bil preučiti literaturo in dobljene rezultate prenesti na specifičen primer, torej uvedbo nove storitve. Cilj dela je bil dobljene podatke ovrednotiti in jih ustrezno zaključiti v smiselno celoto. Namen in cilj sta bila doseţena učinkovito po pričakovanjih, saj 45

52 Sklep smo lahko neomejeno dostopali do ustrezne literature in potrebnih podatkov. Ţeleli smo tudi preučiti obstoječe primere, ki so podobni našemu, kar pa nam ni uspelo. Storitev Zlati korak je v Sloveniji novost, kar pomeni, da ni bilo na voljo nič informacij, ki bi nam lahko koristile pri snovanju, prav tako ni bilo podatkov moč pridobiti iz tujih virov, zato smo praktične smernice izpeljali iz naših analiz in predvidevanj. Na začetku dela smo si zastavili hipotezo, ki se glasi, da je za uspešno načrtovanje in izvedbo novega projekta potreben skrben in sistematičen pristop. S preučitvijo teoretične podlage v povezavi s praktičnim delom smo hipotezo lahko potrdili, saj je sistematičen pristop po mnenju vseh navedenih avtorjev ključnega pomena za uspešno vpeljevanje novega projekta. Ustrezno izvedeno zaporedje faz povečuje moţnosti za uspeh izvedbe. Ali ima vlaganje v investicijsko zlato prek trajnika in večkratnih vplačil kot inovativna oblika investiranja širok trţni potencial? To je bilo naše prvo raziskovalno vprašanje, na katerega smo odgovorili pritrdilno. Med raziskavo smo ugotovili, da podjetje z novo storitvijo nastopa v trţni niši, kar pomeni, da deluje brez konkurence. Drugi podatek, ki podpira trditev širokega trţnega potenciala je, da smo z analizo prodaje borznega zlata prikazali ogromno povečanje povpraševanja za to plemenito kovino v zadnjih letih. Od leta 2008 do 2010 se je omenjena prodaja povečala za malo manj kot 520 odstotkov, kar je ogromno. Zadnje raziskovalno vprašanje je bilo, ali lahko nova ponudba na področju investicijskega bančništva v prihodnosti občutno prispeva k povečanju dobička Zlatarne Celje, d. d. Analiza poslovanja je pokazala, da naloţbeni program predstavlja 2,44 odstotka celotnega dobička podjetja leta 2010, za leto 2011 pa glede na sedanje podatke pričakujemo rast tega deleţa. Zlati korak v tem letu ţe predstavlja slabih 15 odstotkov realizacije prodaje naloţbenih kovin in tudi tukaj do konca leta pričakujejo povišanje deleţa. Iz predstavljenih podatkov lahko tudi na to vprašanje odgovorimo pritrdilno, kar pomeni, da bo Zlati korak povečal dobiček Zlatarne Celje, d. d., na koncu leta V delu smo ugotovili, da je bila uvedba projekta za podjetje dokaj nezahtevna zaradi učinkovitega predhodnega poslovanja z naloţbenim zlato ter uspešnim predhodnim načrtovanjem projekta. Tako kot navajajo številni avtorji, smo tudi sami ugotovili, da je za uspešno izvedbo projekta potreben dober načrt in strokovno usposobljen tim, ki projekt vodi od začetka do konca ter sproti odpravlja napake. Prišli smo tudi do spoznanja, da čeprav je podjetje učinkovito predstavilo novo storitev na trgu, mora ţe zdaj načrtovati nove projekte, saj se trg nenehno spreminja in s tem se spreminjajo tudi njegove potrebe. Zlatarna Celje, d. d., je uveljavljena blagovna znamka, ki z več kot 160-letno tradicijo še vedno prevladuje na domačem trgu. Podjetje se zaveda, da je treba nenehno izboljševati svoje produkte in nadgrajevati nabor produktov, saj le tako lahko ostane na samem vrhu. Sloves organizacije, da zna prisluhniti in ustreči potrebam odjemalcev, je bil tudi z uvedbo novega projekta, investiranja v naloţbeno zlato z večkratnimi vplačili, potrjen. 46

53 6 VIRI IN LITERATURA 1. Abanka. (b.l.). Pridobljeno 2. aprila 2011, 2. About.com. (b.l.). Pridobljeno 28. marca 2011, marketing/g/nichemarket.htm 3. Biloslavo, R. (2006). Strateški management in management spreminjanja. Koper: Fakulteta za management. 4. Dubrovski, D. (2006). Management mednarodnega spreminjanja. Koper: Fakulteta za management. 5. Dubrovski, D. (2007). Privlačnost in zahtevnost iskanja in oskrbovanja trţnih niš. Naše gospodarstvo-revija za aktualna gospodarska vprašanja, 53(3 4), str Elementum. (2009). Pridobljeno 2. aprila 2011, 7. Fortič, H. (2004). Sodobno gospodarstvo Slovenije: učbenik. Ljubljana: DZS. 8. Habjančič D. & Ušaj T. (1998). Osnove trženja. Ljubljana: I & S Aladin. 9. Hauc, A. (2007). Projektni management. Ljubljana: GV zaloţba. 10. Hladin, N. (2008). Razvoj nove storitve s pomočjo conjoin analize. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 11. Ivanko, Š. (1996). Upravni praktikum I. (metodološki seminar). Ljubljana: Visoka upravna šola. 12. Jerovšek, A. (1991). Delnice: analize, strategije, špekulacije, davki. Ljubljana: First. 13. Jesenek, M. (2003). Vodnik za preračunljivo investiranje. Velenje: Pozoj. 14. Kerzner, H. (2006). Project management: case studies. Zdruţene drţave Amerike: John Wiley & Sons, Inc. 15. Kostolany, A. (2006). Kaj bo z borzo? Ljubljana: Soleco. 16. Kotler, P. (2000). Marketing Management. London: Prentice Hall International. 47

54 17. Kotler, P. (1994). Marketing Management Trženjsko upravljanje. London: Prentice Hall Internacional. 18. Meţa, B. (2009). Analiza in diagnoza lastnih resursov in mikrookolja primer indrustrijskega programa Zlatarne Celje, d.d. (diplomska naloga). Maribor: EPF. 19. Mishkin, F.S. (2001). The Economics of Money, Banking and Financial Markets, sixt edition. ZDA: Frederic S. Mishkin. 20. Moro I. & Kandus B. (2010). Zlato, naložba življenja strokovna monografija. Ljubljana: Delo. 21. Moro. (b.l.). Pridobljeno 2. aprila 2011, Müller, J. (2007). Generacija zlato: oplemenitite svoje premoženje in prihranke z vlaganjem v žlahtne kovine. Trţič: Učila International, Šenčur: Elementum. 23. Potočnik, V. (2004). Trženje storitev. Ljubljana: GV zaloţba. 24. Rozman, R. & Stare, A. (2008). Projektni management ali ravnateljevanje projekta. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 25. Slana, M. (2006). Investicijski procesi in vodenje projektov, seminarsko gradivo za strokovne izpite. Ljubljana: Inţenirska zbornica Slovenije IZS. 26. Snoj, B. (1998). Management storitev. Koper: Visoka šola za management. 27. Študent-info. (b.l.). Pridobljeno 3. aprila 2011, _OygyZmO_pdpp-insolvecastecaj_nar.ppt 28. Tavčar, M. I. (2000). Evropski marketing storitev. Marketing magazin, 20(236), str Tavčar, M. I. (2009). Management in organizacija 1: Sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnost interesov. Koper: Fakulteta za management. 30. Tavčar, M. I. (1994). Trţenje ekspertnih storitev poslovni in etični vidiki. Uporabna informatika, 2(2), str Vaš svetovalec. (b.l.). Pridobljeno 25. marca 2011, com/good-delivery.html 48

55 32. Wikipedia. (2001). Pridobljeno 28. marca 2011, Niche_market 33. World Gold Council. (2011). Pridobljeno 9. marca 2011, org/investment/statistics/prices/average_annual_gold_prices_since_1900/ 34. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Uradni list RS št. 117/ Zlatarna Celje, d. d. (2008). Letno poročilo Zlatarna Celje, d. d., Celje: Zlatarna Celje, d. d. 36. Zlatarna Celje, d. d. (2009a). Naložbeno zlato in druge naložbene kovine. Celje: Zlatarna Celje, d. d. 37. Zlatarna Celje, d. d. (2009b). Letno poročilo Zlatarna Celje, d. d Celje: Zlatarna Celje, d. d. 38. Zlatarna Celje, d. d. (2010a). Interna publikacija Zlatarna Celje, d. d., Celje: Zlatarna Celje, d. d. 39. Zlatarna Celje, d. d. (2010b). Kadrovska poročila Zlatarna Celje, d. d., Celje: Zlatarna Celje, d. d. 40. Zlatarna Celje, d. d. (2010c). Letno poročilo Zlatarna Celje, d. d Celje: Zlatarna Celje, d. d. 41. Zlatarna Celje, d. d. (2010d). Pridobljeno 9. marca 2011, /nav2.asp?id_podrocje=3 42. Zlatarna Celje, d. d. (2011). Interna publikacija Zlatarna Celje, d. d., Celje: Zlatarna Celje, d. d. 43. Zlati korak. (2011). Pridobljeno 6. marec 2011, Ţurga, G. (2004). Projektni menedžment kot del menedžmenta v javni upravi. Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede. 49