DIGITALNA FOTOGRAFIJA

Transcription

1 Tečaj DIGITALNA FOTOGRAFIJA Branko Benčin Krško, december 2009 Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje , razvojne prioritete: " Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja ", prednostne usmeritve: " Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja."

2 1. Uvod Razširjenost, vsestranska uporaba digitalne fotografije, cene Ali je potrebno poznati podrobnosti? Dober fotograf lahko tudi z navadnim kompaktnim fotoaparatom posname dosti boljšo sliko, če dobro pozna njegovo delovanje. Digitalna temnica Digitalna fotografija ponuja več možnosti kot klasična. Kar je bilo včasih v domeni profesionalnih fotografov in oblikovalcev, lahko zdaj naredimo sami. Dobro sliko naredi fotograf ne pa fotoaparat Prvovrstni fotoaparat ali izboren motiv še ne naredita dobre slike. Pogosto je motiv pred nami videti čaroben, ko pa doma pogledamo posnetke, so obupno slabi. Dobra slika nastane le takrat, ko se fotograf ne osredotoči na motiv, ampak najprej upošteva slikovne prvine. Te so pravilna izbira formata slike, pravilna osvetlitev, upoštevanje kompozicije, dobra postavitev poudarkov in izkoriščanje učinkov perspektive. Prva naloga fotografa je obvladovanje fotoaparata. Vsak fotoaparat zase je specifična naprava, katero najbolje obvladamo, če upoštevamo navodilo za delo z njim. Fotografu naj bi bilo rokovanje s fotoaparatom rutina, ne pa da se namesto osredotočenja na motiv in sliko ukvarja s tehniko. Drugo področje je obvladovanje motiva, torej kadriranje, izkoriščanje svetlobnih pogojev, osvetljevanje, postavljanje perspektive, izločanje motečih elementov in podobne spretnosti. Temu pomaga poznavanje slikovnih pravil in nasveti izkušenih fotografov. Cilj učenja je torej izdelava dobre slike, ne glede na to, ali nam jo je uspelo posneti tako v naravi ali pa smo jo morali obdelati. K izdelavi dobre slike največ pripomore analiza napak. Obstojnost fotografij Digitalni posnetek je obstojen, dokler smo sposobni hraniti datoteko. 2

3 10 največjih prednosti digitalnih fotoaparatov Takojšni ogled posnetkov - To je verjetno največja prednost digitalnih fotoaparatov. Takoj vidimo morebitne tehnične pa tudi kompozicijske pomanjkljivost in lahko posnetek ponovimo z drugimi nastavitvami. S takojšno analizo posnetka se najhitreje naučimo dobro fotografirati. Ni stroškov za film - Ni nam potrebno varčevati s posnetki in pri večjem številu posnetih fotografij je tudi več dobrih. Priročna velikost glede na svojo velikost imajo digitalni fotoaparati velike zmogljivosti in lahko jih imamo vedno pri roki. Enostavno rokovanje osnovno rokovanje z vključeno avtomatiko je zelo enostavno, če pa želimo več, imamo na razpolago veliko možnosti, odvisno od modela. Ustvarjalna svoboda ustvarjanje se ne konča s pritiskom na sprožilec, saj imamo možnost obdelati fotografijo na računalniku. Ogled fotografij na TV zaslonu če nimamo pri roki računalnika, si fotografije lahko ogledamo na TV zaslonu. Snemanje videa s fotoaparatom sicer ne bomo nadomestili videokamere, lahko pa zanimive dogodke ovekovečimo tudi v filmski obliki. Enostavno tiskanje če rabimo sliko takoj, jo natisnemo doma na tiskalniku in ni potrebno čakati, da nam jo razvijejo v fotolaboratoriju. Pošiljanje fotografij po e-pošti če hočemo prijateljem pokazati fotografije, jih lahko pošljemo takoj, ko jih prenesemo na računalnik in nam ni treba čakati razvijanje v fotolaboratoriju. Pregledno arhiviranje Veliko enostavnejše je shranjevanje velikega števila fotografij, zavzame manj prostora in lažje jih je najti. 3

4 Fotoaparat Anatomija digitalnega fotoaparata Ohišje Od oblike in velikosti ohišja je odvisno, kako dobro bomo fotoaparat prijeli v roke, od njegove kakovosti pa, kako dobro bo njegovo elektronsko drobovje zavarovano pred prahom, vlago in drugimi nevšečnostmi. Objektiv Objektiv je iz leč sestavljena optična naprava, ki sliko preslika na svetlobno občutljivo tipalo. Objektivom s spremenljivo goriščno razdaljo pravimo zoom. Poznamo pa tudi objektive z nespremenljivo goriščno razdaljo. Kompaktni fotoaparati imajo objektiv vgrajen v ohišje, pri zrcalno-refleksnih aparatih pa lahko objektive menjamo. Iskalo Iskalo je majhno okence, v katerem fotograf vidi to, kar skozi objektiv vidi tipalo fotoaparata in kar bo po pritisku na sprožilec na posnetku. Zaslon LCD Večina digitalnih fotoaparatov ima na zadnjem delu ohišja zaslon LCD, s katerim lahko pregledujemo že narejene posnetke, izbiramo različne nastavitve, med fotografiranjem pa ga lahko uporabljamo namesto iskala. Svetlobno občutljivo tipalo Svetlobno občutljivo tipalo je elektronsko vezje z množico svetlobno občutljivih elementov, ki svetlobno sliko spremeni v digitalni zapis. Je torej to, kar je bil pri klasičnih fotoaparatih film. Osrednji procesor in druga elektronika Poleg tipala je v fotoaparatu še druga elektronika, ki skrbi za pravilno osvetlitev, ostrenje, različne druge nastavitve in shranjevanje posnetkov. Sprožilec Najpomembnejša in ponavadi tudi največja tipka na fotoaparatu je sprožilec. S pritiskom nanj posnamemo fotografijo. Krmilne tipke Na ohišju fotoaparata so poleg sprožilca še druge tipke, s katerimi izbiramo različne nastavitve. Ker so pri različnih modelih različne, se jim ne bomo posebej posvečali. Vse o njih boste našli v priročniku vašega fotoaparata. Pomnilniška kartica Posnete digitalne fotografije so shranjene na pomnilniški kartici ali v vgrajenem pomnilniku. Bliskavica Večina digitalnih fotoaparatov ima vgrajeno bliskavico. 4

5 Baterija ali akumulator Časi, ko so fotoaparati delovali brez baterij, so že zdavnaj minili. Digitalni fotoaparati uporabljajo baterije standardne velikosti (največkrat AA, NiMH) ali po meri narejene akumulatorje. Kako deluje fotoaparat Slika nastane v fotoaparatu na zadnji strani ohišja, kjer se posname na film oziroma senzor. Svetloba, ki se odbije od osvetljenega motiva, se skozi objektiv preslika na odmično zrcalo. To odbije žarke preko pentaprizme v iskalo. Sliko vidimo v iskalu pravilno in tako veliko kot bo posneta na filmu ali senzorju. V trenutku, ko pritisnemo na sprožilec, se zrcalo odmakne navzgor. Odpre se zaklop, obrnjena slika pade na film ali senzor. V času, ko je zaklop odprt, se mora na film ali senzor pretočiti toliko svetlobe, da je ta pravilno osvetljen. Količino svetlobe ne regulira samo čas osvetlitve, ampak jo spreminja tudi odprtina zaslonke. Z zapiranjem zaslonke sicer zgubljamo prepotrebno svetlobo, vendar pridobivamo večjo globinsko ostrino. Slika nastane tako, da svetloba za kratek čas osvetli film ali senzor. Količino svetlobe se nastavi z časom osvetlitve in odprtino zaslonke. Pri kompaktnih fotoaparatih nimamo zrcala in prizme. Svetloba pada direktno na senzor in jo vidimo na LCD zaslonu. Vse operacije izvaja elektronika. Zaklop je lahko elektromehanski ali elektronski. Mehanski je loputa ali zavesa, ki se za določen čas odpre in spusti svetlobo na tipalo. Elektronski deluje tako, da op pritisku na sprožilec aparat določen čas zbira svetlobne podatke in tako posname fotografijo. 5

6 Delitev digitalnih fotoaparatov: (Aparati na telefonih, urah ) - Enostavnejši kompaktni fotoaparati (+ majhni, lahki, poceni, - počasni, slabša kvaliteta fotografije) - Večji zahtevnejši kompaktni fotoaparati (+ lahki, ne rabijo dodatnih objektivov, - počasni) - Zrcalno-refleksni ljubiteljski fotoaparati (+ nudijo vrč možnosti kot kompaktni, so hitrejši, - višja cena, dodatni objektivi, čiščenje senzorja) - Zrcalno-refleksni profesionalni fotoaparati (+ nudijo maksimalne možnosti, hitri, - zelo dragi) (Studijski aparati z digitalnim zadkom) Zaslonka Zaslonka je odprtina, ki jo oblikujejo tanke lamele, nameščene med lečami v objektivu. Lamele premika mehanizem, ki ga krmili elektronika. Lamele so oblikovane tako, da zaslonko oblikujejo v šesterokotnik. Zaslonkina odprtina je razmerje med pravo, fizično odprtino zaslonke, in goriščnico. Če hočemo, da se količina svetlobe, ki pada skozi zaslonko, podvoji ali razpolovi, jo odpremo ali zapremo za eno zaslonkino vrednost. Na primer, če vzamemo zaslonkino razmerje 1:2, prepolovimo količino svetlobe, če zapremo zaslonko na 1:4. Zaslonka je odprtina, s katero reguliramo količino svetlobe, ki pade na film ali tipalo. 6

7 Objektiv Objektiv je oko fotoaparata. Je iz leč sestavljena optična naprava, ki sliko iz narave preslika na film ali tipalo fotoaparata. Ima že stoletno tradicijo, vendar se nenehno razvija, predvsem pa se zadnje čase v njega vgrajuje vse več elektronike. Večina digitalnih fotoaparatov ima objektiv vgrajen v ohišje fotoaparata in ga ne moremo zamenjati. Zahtevnejši ljubitelji in poklicni fotografi pa se raje odločajo za fotoaparate z izmenljivimi objektivi. To jim omogoča več ustvarjalne svobode, saj lahko uporabijo objektiv, ki najbolj ustreza motivu, ki ga slikajo. Pri objektivu je pogosto edini podatek, s katerim se hvali proizvajalec, tisti o večkratniku zooma. Največ fotoaparatov ima tri ali štirikratni zoom, poznamo pa tudi dosti večje, do dvajsetkratnega. Podatek označuje večkratnik razpona goriščne razdalje objektiva. Če ima objektiv trikratni zoom, je goriščna razdalja v ozkokotni legi trikrat večja od goriščne razdalje v širokokotni legi. Od goriščne razdalje objektiva je odvisen njegov zorni oziroma vidni kot. Ali preprosteje, koliko pokrajine bomo ujeli v objektiv ali kako blizu oziroma daleč bojo videti predmeti na fotografiji. Zorni kot ni odvisen samo od goriščne razdalje, ampak tudi od velikosti tipala. Pri fotoaparatih lajka formata pravimo 50 milimetrskemu objektivu normalni objektiv, ker ima zorni kor enak kot človeško oko. Objektivi z manjšo goriščno razdaljo so širokokotni, objektivi z večjo pa teleobjektivi. Pri fotoaparatih z manjšim tipalom pa dobimo faktor, s katerim množimo goriščno razdaljo. Svetlobna jakost objektiva poenostavljeno pomeni, pri kakšni svetlobi bomo še lahko slikali brez bliskavice. Številčno jo izrazimo z največjo zaslonko objektiva. Digitalni zoom je povečevanje osrednjega dela fotografije, pri čemer pa izgubljamo kakovost. Na tipalo mora svetloba pasti čim bolj pravokotno. 7

8 Proces digitalne fotografije Digitalni postopek lahko primerjamo s klasičnim. Zelo hitro ugotovimo, da je bolj kompliciran, vendar prinaša več koristi. Prednost digitalnega postopka je v večjem nadzoru nad sliko med fotografiranjem in možnost kasnejše obdelave. Digitalni zapis slike je številčni zapis matematičnih vrednosti vseh barvnih točk v sliki. Klasični film vsebuje drobna zrna foto-senzibilnih materialov, ki po osvetlitvi in razvitju filma definirajo sliko na dvodimenzionalni površini v obliki drobnih zrn ustreznih barv. Fotografski film uporablja metodo negativa, digitalna fotografija pa pozitivni matematični model elektronskega zapisa. 8

9 Pika (pixel) Najmanjši del slike je pika (pixel). To je definicija barvne (in s tem tudi tonske) vrednosti neke najmanjše površine slike. Pika nima oblike ali velikosti. Velikost pike definira šele število pik v neki dimenziji slike. V naravi pojem ločljivosti ne obstaja. Svetloba lahko riše neskončno majhne detajle, vendar jih naše oko loči le do desetinke milimetra natančno. Ločljivost pomeni torej najmanjšo površino, v kateri oko ali naprava ne loči več kot enega detajla. Senzor ali tipalo Sliko v digitalnem fotoaparatu zapiše senzor. Ta je sestavljen iz velikega števila fotocelic, ki spremenijo svetlobni signal v električni impulz. Ta se zapiše v digitalni obliki kot enotna barvna vrednost za vsako fotocelico posebej. Če sliko povečamo, je jasno vidna mreža posameznih pik. 9

10 Električni signal se zapiše s pomočjo AD-konverterja v tako-imenovan RAW zapis, ki se mora pred uporabo pretvoriti v tako obliko, da ga prepoznajo programi za obdelavo slik. Mikroskopski posnetek senzorja. RGB barvni princip RGB barvni princip je zapis neke barve z vrednostmi treh komponent: rdeče, zelene in modre. Z mešanjem modre in zelene dobimo azurno barvo, z modro in rdečo dobimo purpurno, z zeleno in rdečo pa rumeno bravo Če približate lupo vašem zaslonu, boste videli, da je površina sestavljena iz drobnih rdečih, zelenih in modrih pikic. Z intenziteto teh treh pik lahko ekran prikaže vse barve v območju barvnega prostora ekrana. Digitalni šum Digitalni šum na digitalni fotografiji je videti podobno kot zrnatost na klasični fotografiji. Nastane zaradi nepopolnosti svetlobno občutljivih elementov tipala. Večji je pri manjših tipalih kot pri večjih. Zelo se poveča z nastavljeno večjo občutljivostjo tipala. Večji je tudi pri višji delovni temperaturi tipala. Bolj ga opazimo na večjih povečavah. 10

11 2. Uporaba fotoaparata Ostrina Naloga objektiva je preslikava slike iz narave na tipalo. Predmet, ki ga slikamo, bo na tipalu oster, kadar je objektiv točno v določeni oddaljenosti od tipala. Če spreminjamo oddaljenost predmeta, moramo spremeniti tudi oddaljenost objektiva od tipala. Temu pravimo ostrenje ali fokusiranje. Navadno nam ostri kar elektronika v fotoaparatu, lahko pa ostrimo tudi ročno. Globinska ostrina Ker vsi predmeti na fotografiji niso enako oddaljeni od objektiva, lahko teoretično izostrimo samo na določeni oddaljenosti. Ker pa tipalo in naše oko ne vidita tako natančno, pravimo, da je na fotografiji oster določen pas. Temu pravimo globinska ostrina. Globinska ostrina je področje v katerem bodo predmeti zadovoljivo ostri. Odvisna je od goriščne razdalje objektiva, oddaljenosti predmetov ter uporabljene zaslonke. Krajša kot je goriščna razdalja, bolj kot so predmeti oddaljeni in bolj kot je zaslonka zaprta, večja je globinska ostrina. Pri zajemanju slike, mora na tipalo pasti določena količina svetlobe za pravilno osvetlitev. Ker je svetloba v različnih pogojih zelo različne jakosti, to reguliramo z zapiranjem zaslonke in časom odprtega zaklopa. 11

12 Občutljivost tipala Koliko svetlobe mora pasti na tipalo za pravilno osvetlitev je odvisno od občutljivosti tipala. Enako kot pri filmih je pri tipalih enota mednarodnega standarda za določanje občutljivosti ISO (Intrnational Standards Association). Stare enote DIN (Deutche Industrie Norm) in ASA (American Standard Association). ISO = ASA Pri filmih se je občutljivost gibala med 50 in 800 ISO. Pri digitalnih fotoaparatih je občutljivost nastavljiva vrednost in se lahko nastavi med 100 ali 200 ISO in navzgor med 1600 in ISO. Pri večji občutljivosti tipala se poveča šum na posnetku. Programi nastavitve osvetlitve Današnji fotoaparati nam omogočajo popolno avtomatiko pri nastavitvi osvetlitve. Ker pa ta avtomatika ne ve, kaj mi hočemo doseči na določenem posnetku, nam aparat nudi več možnosti, da sami določimo, kako bo posnetek osvetljen, kakšna bo globinska ostrina ter ali bojo gibajoči predmeti zamrznjeni, ali bo z zabrisom še vidno gibanje. Kreativni programi Manual - ročne nastavitve: Ko svetlomer izmeri jakost svetlobe, lahko z ročnimi nastavitvami časa in zaslonke nastavimo pravo vrednost osvetlitve, kar nam kaže indikator v iskalu ali zaslonu. Razmerje ene in druge nastavitve prilagodimo potrebam za določen posnetek. Av prioriteta zaslonke (Apature value) Polovična avtomatika - tu nastavimo želeno zaslonko, aparat pa nam za določeno svetlobo nastavi potreben čas osvetlitve. Tv prioritete časa (Time value) Polovična avtomatika - tu nastavimo želeni čas, aparat pa nam za določeno svetlobo nastavi potrebno zaslonko. P program Glede na izmerjeno svetlobo, aparat nastavlja čas osvetlitve in zaslonko po programu, ki je odvisen od goriščne razdalje objektiva. Občutljivost tipala nastavimo ročno in po potrebi vključimo bliskavico. Zelena (popolna) avtomatika Pri tem programu fotoaparat sam nastavi vse: zaslonko, čas, ISO in po potrebi vključi bliskavico. 12

13 Namenski programi Če nočemo preveč razmišljati o potrebnih nastavitvah v določeni situaciji, uporabljamo namenske programe. Ti sami nastavijo vse potrebno za določen efekt. Portret Da dobimo npr. oster obraz in zamegljeno ozadje, nam aparat nastavi čim bolj odprto zaslonko in krajši čas. Pomaga pa tudi daljša goriščnica objektiva. Paziti pa moramo na točno ostrenje pri portretu na oko. Landcsape - pokrajina Ravno obratno kot pri portretu, aparat nastavi čim bolj zaprto zaslonko, da dobimo čim večjo globinsko ostrino. Čas je pa temu primerno daljši. Večji globinski ostrini pomaga tudi širokokotni objektiv. Makro bližinski posnetki Aparat nastavi primerno razmerje časa in zaslonke za čim boljši bližinski posnetek. Pri kompaktnih fotoaparatih pa temu prilagodi tudi objektiv. Športna fotografija Aparat nastavi čim krajši čas zaklopa, da zamrzne gibanje na posnetku ter prilagodi ostale nastavitve (stalno ostrenje, več zaporednih posnetkov). Nočni portret Aparat bo prilagodil čas svetlobi ozadja in z bliskavico primerno osvetlil objekt. Po navadi je potrebno fotografirati s stojalom, ker je čas predolg za fotografiranje iz roke. Lahko uporabimo tudi samosprožilec na aparatu. Izključena bliskavica Ta program uporabimo, kjer je prepovedano fotografiranje z bliskavico. Uporabimo ga tudi, ko hočemo na fotografiji imeti ambijent, kot ga vidimo (tabor. ogenj) ali pa bliskavica ni smiselna, ker je objekt fotografiranja predaleč. Pri vseh primerih navadno rabimo stojalo. 13

14 Avtomatsko ostrenje Ostrenje pri fotoaparatu deluje na principu iskanja največjega kontrasta. Ko pritisnemo sprožilec do polovice, nam fotoaparat izostri sliko, nato pritisnemo do konca in naredimo posnetek. Aparatu moramo dati nekaj časa,da sliko izostri, kajti če smo prehitri, so slike neostre. V nekaterih primerih avtomatsko ostrenje povsem odpove, zato moramo ostriti ročno. To se zgodi, če hočemo slikati skozi mrežo, ravno enobarvno površino, pri preslabi svetlobi ali močni protisvetlobi. Težave pa imamo tudi pri hitro premikajočih se objektih ter pri makro fotografiji. Ročno ostrimi tudi, če se moramo zelo hitro odzvati. V tem primeru izostrimo na določeno točko in čakamo najugodnejšo priložnost za posnetek. Delovanje elektronskega svetlomera Z nastavitvijo različnih načinov merjenja svetlobe posredno vplivamo na določitev ekspozicije. Vrednosti, ki jih na posameznih segmentih izmeri svetlomer, se lahko upoštevajo kot povpreček osvetlitve cele slike, lahko se upoštevajo kot meritev sredinske cone slike, lahko pa določimo točko katera je referenčna osvetlitev motiva. Večpodročni način merjenja svetlobe je najboljši približek naravni osvetlitvi, ki izračuna povpreček vrednosti na skoraj celotni površini slike. Središčno merjenje upošteva meritev svetlobe v centralnem delu. Uporabno, kadar je veliko ozadja, ki dosti odstopa. Točkovno merjenje svetlobe upošteva za nastavitev ekspozicije meritev svetlobe v centralni točki. Biti moramo previdni, ker lahko osvetlitev slike zelo odstopa. Centralno-obtežna meritev je zelo uporabna, ker najbolj upošteva centralni del slike, gleda pa tudi celoto. Fleksibilna točka je pomožna rešitev, kjer točkovno meritev določimo ročno, ali jo aparat določi sam. 14

15 Nastavitev beline Svetloba, ki jo oddaja sonce je opoldne bela, zjutraj in zvečer pa bol rumena. Umetni izvori svetlobe imajo različne odtenke barve. Človeško oko se prilagaja svetlobi in samo določi belino. Barvno temperaturo merimo v Kelvinih (K). Pri klasičnih fotoaparatih smo imeli filme za naravno svetlobo (fotografiranje zunaj) in za umetno svetlobo (žarnice z nitko). Pri digitalnih aparatih pa moramo nastaviti belino. Navadno imamo nastavljeno na avtomatsko določanje beline, če pa nas to ne zadovoljuje, ima aparat pripravljenih več drugih možnosti. Vpliv velikosti senzorja Pri klasičnih fotoaparatih imamo negativ lajka formata 24 x 36 mm. Pri digitalnih fotoaparatih pa je tolikšna velikost senzorja samo pri najdražjih profesionalnih zrcalno-refleksnih aparatih. Amaterski zrcalno-refleksni aparati imajo manjše senzorje (faktor povečave 1,6). Kompaktni fotoaparati imajo še manjše senzorje. Ker tu ne menjamo objektivov nas to toliko ne zanima, saj je objektiv že prilagojen velikosti senzorja. Manjši senzorji so načeloma manj kvalitetni, imajo pa določene prednosti, to so nižja cena ter večja globinska ostrina, kar lahko izkoristimo pri makro fotografiji. Histogram Histogram je grafični prikaz vrednosti, ki jih v sliki analizira program. Proces poteka tako, da program prešteje enake barvne vrednosti, jih razvrsti po teh vrednostih in prikaže v obliki diagrama. Za določanje pravilne osvetlitve je dobro imeti na LCD zaslonu pri predogledu slik vključen histogram, seveda če nam fotoaparat to omogoča. S histogramom si pomagamo tudi, ko na računalniku nastavljamo pravilno osvetlite fotografije. Velikost digitalne slike, formati Kot smo že povedali, je digitalna slika sestavljena iz pik. Za vsako piko posebej mora fotoaparat zapisati vse tri barve (RGB red, blue, green) in svetlobo. Tak neobdelan ali surov zapis imenujemo RAW format. Ta je navadno zelo velik, zato že v aparatu procesor to sliko obdela in pretvori v stisnjen format, ki je običajno JPG format. 15

16 Obdelan nestisnjen format je lahko tudi TIFF format. JPG format ima različne stopnje stiskanja in te stopnje navadno nastavljamo na aparatu. Bolj ko sliko stisnemo, več izgubimo na kvaliteti slike. Slika se v aparatu shrani na spominsko kartico, ki je določene velikosti. Glede na velikost spominske kartice in števila slik, ki jih nameravamo posneti, si nastavimo stopnjo stiskanja JPG formata. Poznamo več vrst ali oblik spominskih kartic: CF (Compact Flash), SD (Secure Digital), MicroSD, MS (Memory Stick), xd (Olympus), MMC (Multi Media Card) in druge. Najbolj razširjeni in najcenejši glede na kapaciteto sta CF in SD. Dodatni pribor Baterije, stojala, čitalci kartic, zunanje bliskavice Napake objektiva Leče, ki sestavljajo objektiv niso idealne in imajo napake. Da te napake čim bolj zmanjšamo, so objektivi sestavljeni iz več leč, ki so sestavljene v skupine. Poglejmo nekaj napak: distorzija, vinjetenje, kromatična aberacija, sferična aberacija, astigmatizem. Optične napake leč povzročijo bolj ali manj vidne napake v sliki. Kvaliteta leč in objektiva je neposredno povezana s ceno te optike. Izbira digitalnega fotoaparata Preden pa se spustimo v podrobnosti, je dobro vedeti, za kaj bomo fotoaparat rabili. Zato je prav, da se najprej vprašamo: - kakšna bo zahtevana končna kvaliteta in velikost slike - iz kakšne razdalje in v kakšnih pogojih bomo večinoma fotografirali - kako hitro bomo fotografirali in koliko spretni bomo - navsezadnje pa tudi, koliko opreme smo pripravljeni nositi s seboj. Ni nujno, da večje število pik pomeni tudi boljšo kvaliteto slike. Na to vpliva tudi kvaliteta optike, AD-konverterja, programske opreme in drugih naprav fotoaparata. 16

17 Pri izbiri gledamo: ceno, število pik, vrsta objektiva, preverjen proizvajalec. Objektiv pri izbiri dig. fotoaparata Običajni fotoaparati imajo 3 do 4-kratni zoom s sorazmerno dobro optiko. Če ima fotoaparat zoom s širokim razponom, ja dobro pregledati teste in poskusne fotografije, da ne bomo kasneje razočarani nad neostrino in aberacijami. Napake so vidne tudi pri profesionalnih fotoaparatih, ki imajo večji razpon zooma. Meja povečave, kjer se pojavijo očitne napake, je odvisna od več faktorjev, iz primerjav pa lahko rečemo, da se vidne napake začnejo pojavljati pri razponih, večjih od 1:5. Objektiv fotoaparata je oko v svet. To oko naj bo dobro, sicer bomo ostali napol slepi. 17

18 3. Kako biti boljši Male skrivnosti dobrega fotografa: - Spoznajte svoj fotoaparat - Pred pritiskom na sprožilec premislite - Naredite izbor, pokažite samo dobre fotografije - Vaja dela mojstra - Zgledujte se po mojstrih Male skrivnosti dobre fotografije: - Motiv (mora biti zanimiv, premišljen) - Kompozicija (zlati rez, pravilo tretjin, manj je več, perspektiva) - Svetloba (barva, smer, trdota) - Barve (komplementarne, tole hladne) Fotoaparat v roke - Ljudje in portreti (poziranje, vsakdanja opravila, kompozicija svetloba barve, kot objektiva, portretna avtomatika, rdeče oči, naravna svetloba, silhueta, odbojniki) - Otroci (fotoaparat v višini njihovih oči, potrpežljivost, hitrost, prog. candle ) - Pokrajine (perfektnost, svetloba, položaj, vreme, letni časi, landscape, stvari v ospredju, sončni vzhod in zahod, panorame) - Šport (kratek čas gibanje, višji ISO, športna avtomatika, navidezna hitrost, bliskavica, ostrenje, hitro slikanje) - Živali (potrpežljivost, poznavanje navad, kletke, ostre oči, teleobjektiv, stojalo, utišajte aparat, bodite obzirni) - Na morju (avtomatika za plažo, sonce, kontrasti, dosvstljevanje fill-in, nebo, vodoravno obzorje, polarizacijski filter, vodotesno ohišje) - V gorah in na snegu (snežna avtomatika snow, +2EV, spot merjenje, UV in polarizacijski filter, mraz baterije rosenje) - Arhitektura (perspektiva, detajli, nenavadni zorni koti, zvečer, vodometi) - V muzeju in cerkvi (Ali lahko fotografirate?, candle, velik ISO, stabilizacija slike, barva svetlobe, okna) - Na koncertu (izkoristimo odrsko razsvetljavo) - Ognjemet (dolg osvetlitveni čas 1s, stojalo, kraj, avtomatika fireworks, izklop bliskavice, mali ISO, ročna ostrina neskončno, sreča) - Bližinska (Makro) fotografija (ročni preklop na rožico, makro objektivi, predleče, mala globinska ostrina, zaprta zaslonka, ostre oči, dodatne ali obročaste bliskavice - Z bliskavico ali brez (ročni vklop in izklop, rdeče oči, prva in druga zavesa, zunanja bliskavica, domet = vodilno število / zaslonka) - Svetlo v svetlem, temno v temnem (High-key, Low-key) - Črno bela fotografija (aparat ali računalnik) - Video (nastavitve, velikost kartice, montaža aparat ali računalnik) 18

19 4. Računalnik Arhiviranje fotografij Vsaka digitalna fotografija je, vsaj dokler je ne natisnemo na papir, računalniška datoteka. Je neke vrste digitalni negativ. To je izvirnik fotografije, na katerega moramo paziti. Za začetek moramo te datoteke prenesti s spominske kartice, kajti na njej prej ali slej zmanjka prostora in če hočemo narediti prostor za nove posnetke, moramo datoteke s fotografijami prenesti na drug, trajnejši nosilec. Fotografije najprej prenesemo na disk in takoj naredimo varnostno kopijo na CD ali DVD. Disk se lahko pokvari in smo naenkrat ob ves fotografski arhiv. Fotografije s spominske kartice prenašamo sproti na disk, da imamo vedno pripravljenega čim več prostora na kartici, ali da jih s kartice pomotoma ne izbrišemo. Šele ko preverimo, da so fotografije na CD-ju ali DVD-ju zbrišemo (formatiramo) spominsko kartico. Fotoaparat priključimo preko USB kabla na računalnik. Slike lahko prenašamo s programom, ki smo ga dobili s fotoaparatom in smo ga prej namestili ali z raziskovalcem, ki je že na računalniku. Lahko jih spravimo v mapo moje slike ali si naredimo novo mapo. Slike lahko prenesemo tudi z bralnikom spominskih kartic. Fotografije zapečemo na CD z programom, ki smo ga dobili z aparatom, z programom, ki je namenjen za pečenje diskov (Nero), ali kar z raziskovalcem. Za shranjevanje fotografij kupimo boljše CD-je, ker so trajnejši (Verbatim). Če nam je nekaj zelo važnega, posnamemo na dva CD-ja, če se eden pokvari, imamo še drugega. Dobro pa je, da jih vsakih nekaj let presnamemo na nove nosilce. CD-je dobro označimo, da vemo kaj je na njih in nam ni treba predolgo iskati, ko nekaj rabimo. Shranjujemo jih na sobni temperaturi in v temi. Na aparatu nastavimo kontinuirano štetje fotografij, da jih nimamo preveč enako označenih. Preimenujemo lahko imena fotografij, vendar če jih je veliko je bolj enostavno poimenovati mape. Fotografije na disku sproti shranjujemo v označene mape, da se nam jih preveč ne nabere in se nam vse zmešajo. Te mape pa je najbolje shranjevati v skupne mape po letnicah. Uporabljajte logične oznake in vedno v istem stilu, da jih lažje najdete tudi z iskalnikom. 19

20 Programi za pregledovanje in obdelavo fotografij Najbolj znan program za obdelavo fotografij je Photoshop CS, ki ga uporabljajo profesionalci. Je pa dosti bolj enostavnih programov, ki so tudi brezplačni in jih lahko snamemo z interneta. Najbolj znan je Picasa 3 ( ), so pa tudi drugi: XnView, ( ), Pixia ( ). Poznamo pa tudi spletne aplikacije za obdelavo fotografij, za katere ne rabimo drugega kot spletni pregledovalnik. To so Sumo Paint ( ), Pixlr ( ), PhotoFunia ( ) in drugi. Osnovni program, ki je na vsakem računalniku je raziskovalec. Z njim lahko prenašamo fotografije iz digitalnega fotoaparata na računalnik, omogoča pa nam tudi pregled fotografij, če nastavimo pogled na sličice ali filmski trak. Z njim si tudi urejamo fotografije po mapah. Navadno imamo fotografije v JPG formatu. Pri shranjevanju nastavimo najmanjše stiskanje, da nam ostane čim boljša kvaliteta. 20

21 XnView Je enostaven brezplačen program za pregledovanje in manjše popravke fotografij, ki deluje tudi v slovenskem jeziku. Naložimo si ga z interneta s spletne strani Naložimo datoteko XnView-win-full.exe, ker ta verzija vsebuje več jezikov, tudi slovenskega. Pri inštalaciji nam ponudi slovenski jezik in to potrdimo. Pozneje lahko nastavimo jezik: Orodja (Tools), Izbire (Options), Interface, Jezik (Language). Pregledovanje: Prebrskaj Videz: Pogled, Lega (tretja od zgoraj); Nastavitve: Orodja, Izbire, Sličica, Širina = Višina = 98 General, Tipkovnica/miška Komande: Obrni, Zavrti, Nova mapa, Preimenuj, Izbriši, Sortiraj Podatki o sliki: Preview, Properties, Histogram, Exif, Kategorije Označeno sliko odpremo z ikono Odpri ali dvokliknemo na sličico. Z ikono startamo Slide Show (Samodejna projekcija), z nastavitvami nastavimo čas prikaza slike. Ikona Celoten zaslon ali tipka F na tipkovnici nam prikaže sliko čez celo stran. Obdelava Obrnemo sliko: Obrni - polni kot, Zavrti - obračanje strani. Popravimo: izrez: označimo in Loči (desna tipka, Nastavi razmerje izbora, nastavi velikost izbora) nastavirve: Svetlost, Kontrast, Gama, Ravnotežje barv rdeče oči: Remove red eye Zadnjo spremembo lahko razveljavimo z ikono Razveljavi. Še več popravkov lahko naredimo preko menija: Slika, Nastavi, Levels, Shadow/Highlight; Odtenek, Zasičenost, Svetlost; Zavrti, Ročno; Spremeni velikost, Velikost platna; Dodaj besedilo, Watermark. Filter, Effects; Orodja, Ustvari panoramo, Shrani, Shrani kot 21

22 Pixlr To je spletna aplikacija za obdelavo fotografij, za katero ne rabimo drugega kot spletni pregledovalnik. Najdemo ga na naslovu Nastavimo lahko jezik slovenščina. Namizje Na desni strani imamo tri okvirčke in sicer: Navigator na njemu vidimo celotno sliko ter označen del slike, ki ga vidimo v glavnem oknu. Z drsnikom lahko večamo ali manjšamo pogled na glavnem oknu zumiramo. Okence zraven drsnika nam prikazuje % povečave. Plasti - Layers na njem vidimo plasti slike ter z njimi upravljamo, če sliko urejamo z plastmi. Zgodovina - History to okno nam prikazuje vse korake, ki smo jih napravili pri urejanju fotografije. Če nismo zadovoljni z določenimi koraki, se lahko vrnemo nekaj korakov nazaj in začnemo znova. 22

23 Orodja Na levi strani zaslona imamo okvirček z orodji. Če pridržimo kazalec miške nekaj trenutkov na določenem orodju, se nam izpiše ime orodja. V oklepaju je bližnjica za izbiro orodja na tipkovnici. Ko izberemo orodje, imamo v zgornji vrstici možnost dodatnih nastavitev za to orodje. Orodja so: Označevanje - Marque tool (M) orodje za pravilno pravokotno označevanje ali izbiranje. Če izberemo del slike, se vsi popravki izvedejo samo na tem delu. Premikanje - Move tool (V) orodje za premikanje označenih stvari. Prosto izbiranje - Lasso tool (L) orodje za ročno, nepravilno označevanje ali izbiranje. Obrezovanje - Crop tool (C) orodje za obrezovanje slike. Potegnemo po diagonali dela slike, ki ga želimo izrezati in dobimo okvirček z označenimi tretjinami slike, da lažje določimo zlati rez. Na vogalih okvirčka popravljamo velikost, z držanjem okvirčka ga lahko prestavljamo. Z dvoklikom v okvirček izrežemo označeni del slike. Mehki izbor - Wand tool (W) avtomatsko označevanje določene površine. V zgornji vrstici določimo toleranco izbora. Kloniranje - Clone stamp tool (S) orodje za kloniranje določenega dela slike. Največ ga uporabljamo za popravilo napak na fotografiji. Z Ctrl+klik določimo točko, katero želimo klonirati. Svinčnik - Pencil tool orodje za prostoročno risanje po fotografiji. Radirka - Eraser tool (E) orodje za brisanje. Čopič - Brush tool (B) orodje za prostoročno risanje po fotografiji. Prelivanje - Gradient tool orodje za izdelavo prehodov. Zapolnjevanje - Paint bucket tool (G) orodje za zalivanje z barvo. Zabris - Blur tool (R) orodje za zabris robov. Izostritev - Sharpen tool (Y) orodje za ostrenje. Razmaži - Smudge tool (U) orodje za razmazanje barve. Goba - Sponge tool (P) orodje za povečanje ali zmanjšanje zasičenja. Posvetli - Dodge tool (O) orodje za posvetlitev. Zažgi - Burn tool (N) orodje za potemnitev. Zmanjšanje rdečih oči - Red eye reduction tool orodje za odpravo rdečih oči. Risanje - Drawing tool orodje za risanje pravilnih oblik. Napihni - Bloat tool (A) orodje za povečanje. Vščipni - Pinch toll (K) orodje za zmanjšanje. Izbira barve - Colorpicker tool (I) orodje za zajemanje barve na fotografiji. Tekst - Type tool (T) orodje ta pisanje na fotografijo. Premik - Hand tool (H) orodje za premikanje fotografije. Dobimo ga pri vsakem orodju z pritiskom na»persledek«. Lupa - Zoom tool (Z) približevanje, povečanje fotografije. Zmanjšamo z drsnikom v oknu Navigator. Določi barvo ospredja / ozadja - Set foreground / background color nastavitev barve za orodja za risanje. 23

24 Obdelava fotografij: Odpri sliko z računalnika Datoteka Uredi: Razveljavi, Izreži, Kopiraj, Prilepi (bližnjice) Slika: Velikost slike spreminjamo velikost slike Velikost platna dodajamo prazen prostor okoli slike Zasukaj Prezrcali Plast Prilagodi: Svetlost in kontrast Obarvanost in zasičenost Nivoji barv Krivulje barv Sivine sliko pretvorimo v sivinsko črno-belo Negativ naredimo negativ slike Prag sliko pretvorimo v črno belo in določimo prag črnine Posteriziraj obarvamo sliko Filter: Zabriši Izostri Šum dodamo šum v sliko Razpršenost efekt razpršenosti Črte dodamo črte (stara TV) Dvobarvni tisk star časopis Pikseliraj povečamo pike piksle Popikaj naredimo kroge Valovanje navpično valovanje Kalejdoskop napravimo kolejdoskop Zamik fokusa simuliramo majhno globinsko ostrino Zameglitev robov zatemnitev ali obarvanje robov Pastele obarvamo z barvami Stara fotografija ČB obarvana Medprocesno razvijanje efekt temnice Umetniški poster trobarvni tisk Temperaturni zemljevid infrardeča kamera Poišči robove napravi risbo Izboči napravi relief Pogled: nastavitve Jezik: nastavimo jezik Pomoč: pomoč preko spleta 24

25 Literatura Nikolaj Pečenko: Digitalna fotografija, Ljubljana 2005 Matjaž Intihar: e-fotografija, Ljubljana