Varnostna ogrožanja v Egiptu

Transcription

1 Varnostna ogrožanja v Egiptu Janja Štampfer, Branko Lobnikar Namen prispevka V prispevku analiziramo varnostne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za ali proti potovanju v Egipt. Ugotoviti želimo dejstva, s katerimi se lahko izvede ocena tveganja in stopnja ogroženosti za potencialne obiskovalce. Medtem ko se mediji osredotočajo na dogajanje v Kairu, je za varnost turistov pomembno pridobiti tudi informacije iz drugih turističnih območij, s ciljem zagotoviti primerno preventivno ukrepanje. Ozaveščenost posameznikov, ki želijo potovati v Egipt, tako predstavlja kritični element zagotavljanja varnosti celotnega potovanja. Metoda Za potrebe tega prispevka je bila aprila 2012 izvedena metoda spraševanja (strukturirani intervju) zaposlenih v Egiptu (na področju turizma). Kljub manjšemu številu udeležencev raziskave je bilo mogoče spoznati del dejavnikov, ki je površnemu opazovalcu skrit. Ugotovitve Ugotovili smo vpliv medijev na ocenjevanje varnosti v državi; dejansko stanje varnosti se razlikuje od prikazanega (mediji). Obstajajo tudi pomembne razlike med posameznimi turističnimi območji; dogodki v Šarm el Šejku so resno ogrožali varnost, a mediji so slednje dogodke pripisovali celotni državi. Kljub temu, da je v Kairu prihajalo do številnih ogrožanj, so domačini na mesto ponosni in si želijo tam živeti. Prav tako pa se izpraševanci ne čutijo odgovorni za vzdrževanje reda, miru in varnosti v državi, ob tem pa se z ravnanjem države tudi ne strinjajo, saj spremembe, ki jih je prinesla arabska pomlad leta 2011, ne vplivajo pozitivno na turizem. Omejitve raziskave Raziskava je omejena na manjše število zaposlenih v Egiptu in na turistično dejavnost, ki se izvaja v tej državi. Praktična uporabnost Rezultati raziskave imajo uporabno vrednost, saj predstavljajo vpogled v stanje ozaveščenosti posameznikov, ki bi radi v Egipt potovali ali pa se tam zaposlili. Izvirnost Izvirnost prispevka se kaže v ugotavljanju vpliva medijev na dejansko stanje varnosti države, ter posledično na potencialnih spremembah preventivnih ukrepov. Ključne besede Egipt, turizem, varnost, ogrožanja, potovanja. 1 Uvod varnost, turizem in dejavniki ogrožanja varnosti Pri opredelitvi pojma varnosti večina avtorjev varnost povezuje s svobodo, zaščito lastnih vrednot in interesov, zaznavo ogrožanj in podobno. Pojavlja se vprašanje, ali vsa zaznana ogrožanja dejansko obstajajo. Posameznik je ves čas razpet med lastno zaznavo in realnostjo grožnje; večja kot je diferenca, več časa potrebuje, da lahko dejanskost grožnje ustrezno

2 interpretira in se odloči za njeno reševanje (Podbregar in Ivanuša, 2009). Avtorja pišeta, da se posameznika določeno ogrožanje dotakne šele, ko je o njej seznanjen z zadostnimi potrebnimi informacijami; ko je soočen s konkretno grožnjo. Tedaj se pojavi potrebna po dodatnih informacijah, ki so potrebne za odločanje. Prve informacije in odgovore poiščemo v lastnih izkušnjah, na podlagi dejstev iz okolja in na podlagi nastale situacije, ob tem pa panika ni nikoli koristna (Podbregar in Ivanuša, 2009). Lincoln Chen je oblikoval pojem človekova varnost (Bajpai, 2000: 7-8);»strokovni izraz človekova varnost usmerja koncept varnosti k preživetju, dobrobiti in svobodi ljudi. Človekova varnost je cilj, končni smisel vseh prizadevanj. Druge oblike varnosti, npr. vojaška, niso končni cilji, temveč so sredstva za končni cilj, ki ga predstavlja človekova varnost«. Kanti Bajpai (2000) človekovo varnost nanaša na zaščito osebne varnosti in svobode pred neposrednim in posrednim nasiljem. Kot sredstva za zaščito varnosti navaja pospeševanje človekovega razvoja in dobro vladanje, norme na različnih področjih človekove varnosti, po potrebi pa uporabo kolektivnih sankcij ali sile (Bajpai, 2000). Posameznikova varnost je lahko ogrožena tudi na potovanjih, kjer se ljudje srečujemo z neznanimi okoliščinami. Ambrož in Mavrič (2004: 97) pravita:»turizem postaja globalno ekonomsko pomembna dejavnost, ki je hkrati zelo občutljiva na varnostne probleme. Globalno družbeno okolje, v katerem se razvija turizem, poraja vse več tveganj, s katerimi se sooča turistična industrija. Globalna tveganja sprožajo nove kompleksne varnostne probleme in izzive, ki so splet političnih, družbenih, ekoloških in psiholoških dejavnikov. Ti dejavniki določajo raven ogroženosti na globalni in lokalni ravni.«nesoglasja se velikokrat pojavijo zaradi različnih osebnosti posameznikov v družbi; obstajajo situacije, kjer se kompromisi težko dosežejo in tako pride do nasilja oziroma ogrožanja varnosti. Ambrož (2002) omenja turistične tokove, zaradi katerih prihaja do srečevanja različnih kultur in političnih sistemov. Vzporedno z razvojem turizma se razvijajo pol-legalne in nelegalne dejavnosti, ki na turističnih destinacijah sprožajo kompleksne varnostne probleme (Ambrož, 2002). Deljena mnenja obstajajo tudi o odgovornosti turistične organizacije za varnost turistov. Agencija, ki je za turiste dosegljiva štiriindvajset ur na dan, ki na pozdravnih srečanjih obvešča potujoče o varnostnem stanju v državi ter odsvetuje posamezne izlete, vsekakor vpliva na večjo varnost turistov. A odgovornost organizacije je vprašljiva, kadar ni posameznikovega interesa za njegovo lastno varnost. Veliko potujočih sploh ne pride na pozdravna srečanja, pozdravna pisma s telefonsko številko ostanejo zaprta. Dobovšek (2009) opozarja, da se ljudje premalo zavedamo potrebe po samozaščitniškem ravnanju v bolj ali manj nevarnih situacijah; izogibanje nevarnim situacijam in prepoznavanje potencialnih nevarnosti je osnova odgovornega ravnanja za lastno varnost. Avtorji navajajo številne dejavnike ogrožanja v turizmu: bolezni in epidemije, naravne katastrofe, kriminal, izredne (družbene) razmere, nestabilne politične razmere, terorizem, vojne, neznano okolje, negativen odnos domačinov, kultura in običaji, nevarne živali in rastline, prevozno sredstvo (Ambrož in Mavrič, 2004; Kurež, 2011). Med naštetimi dejavniki po Kureževem (2011) mnenju kriminal predstavlja eno najresnejših groženj sodobnega turizma; McPeters in Stronge sta v študiji o povezavi med kriminaliteto in turizmom v Miamiju iz leta 1974 ugotovila, da se premoženjska kriminaliteta bistveno poveča v obdobju turistične sezone in da so v turističnih delih mesta stopnje kriminalitete višje (Brunt, Mawby in Hambly v Kurež, 2011). Še posebej izstopa organiziran kriminal; velik del dobička, ki ga ustvari organizirana kriminaliteta, se preko korupcije in pranja denarja preusmeri v legalne gospodarske dejavnosti; tu pa turizem zaradi velikega pretoka oseb, dobrin in gotovine predstavlja ranljivo področje. Avtor v nadaljevanju izpostavi trgovino z drogo, kot najbolj dobičkonosno pojavno obliko; sledi prostitucija, tihotapljenje emigrantov, kraje in tihotapljenje avtomobilov, oderuško kreditiranje, pranje denarja, ponarejanje ter ne nazadnje trgovina s človeškimi organi (Kurež, 20011). Povezava med turizmom in terorizmom je še posebej občutljiva tema; o nedavnem dogodku v Egiptu, kjer so ustrelili Francoskega državljana obstajajo nejasna dejstva o tem, ali je šlo za teroristični napad ali pa le za naključno streljanje beduinov brez cilja poškodovati naključne

3 mimoidoče; policija je prepričana o ropu, v katerem naj bi bil francoski državljan naključna žrtev; vojska pa poroča da je bil francoski državljan namerno ustreljen med ropom banke (AFP, 2012). Turizem predstavlja integralni del globalizacije (Tarlow v Kurež, 2011); terorizem pa uteleša najtemnejšo plat globalizacije. Terorizem in turizem sta povezana znotraj pojava globalizacije, in malokateri dogodek pritegne večjo medijsko pozornost kot nedolžni turisti, ki so postali žrtve terorističnih napadov. 2 Varnostna ogrožanja v Egiptu Protesti so del vsakdanjega življenja v teku egiptovske revolucije; vse od 25. Januarja 2011 se pojavljajo nemiri v Kairu ter drugih večjih krajih (Ministrstvo za zunanje zadeve 2012). Ko je 11. Februarja 2011 odstopil tedanji predsednik Mubarak, je oblast prevzela vojska, ter napovedala spremembe; a vendar je do nasilnih spopadov v Kairu, Alexandriji, Suezu in drugih mestih ponovno prišlo oktobra in novembra 2011 (Ministrstvo za zunanje zadeve v Švici, 2012). Del teh nemirov je bila tudi tragedija na nogometni tekmi februarja tega leta, kjer je bilo več kot sedemdeset smrtnih žrtev (Lufti, 2012). Minilo je malo dni, ne da bi ugasnilo življenje v Kairu sredi boja za»svobodo«. Revolucija predstavlja boj za legitimnost med parlamentom, vojsko in družbo na trgu Tahrir. Začetki revolucije so nakazovali protest proti politični, gospodarski in socialni nepravičnosti v vladi Hosnija Mubaraka (Lutfi, 2012). Do demonstracij prihaja najpogosteje ob petkih, običajno na trgu Tahrir, v predelu Maspiro ter v okolici državnih institucij, kot so ministrstva, parlament, sodišča (Ministrstvo za zunanje zadeve, 2012). Dejavniki, ki bi lahko ogrozili varnost turistov so povezani z določenimi datumi (nacionalni prazniki, razglasitev sodbe za nekdanjega predsednika Mubaraka, predsedniške volitve, ter prenos oblasti z vojaške na civilno vlado). V času volitev tako obstaja povečano tveganje, da bi prišlo do politično motiviranega nasilja ali spopadov z varnostnimi silami v Kairu in večjih mestih (Ministrstvo za zunanje zadeve v Švici, 2012).Vse to so okoliščine, ki so državi nove, zato je nemogoče predvidevati varnostno stanje ob takšnih državnih spremembah. V kolikor se tujci zadržujejo v hotelskih kompleksih, do prevelikih tveganj skoraj ne bi moglo priti; če pa je na takšen način dosežen namen potovanja oziroma počitnic, pa je prav tako vprašljivo. Po poročanjih slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve (2012) se je povečalo število primerov, ko protestniki blokirajo ceste, ne samo na območju Sinaja, temveč tudi v zgornjem Egiptu ter med Luxorjem in Hurgado. Občasno prihaja do uličnih blokad nezadovoljnih delavcev, s težnjo po višjem plačilu. Prav tako so v mesecu aprilu 2012 v Hurghadi in Šarm el Šejku nastopile težave z gorivom; po prepričanju domačinov naj bi se vlada poigrala z njimi, saj so se bližale volitve, vojska pa jim je hotela pokazati svojo moč, s katero lahko zaustavijo cisterne goriva, namenjene proti turističnim letoviščem. Ob že omenjenih dejavnikih, pa varnostna ogrožanja v Egiptu po podatkih slovenskega ter švicarskega ministrstva za zunanje zadeve (2012) predstavljajo še naslednje razsežnosti: - Trgovina s prepovedanimi drogami; možnost»podtaknjene«droge; - Potapljanje, izleti; priporoča se posvet pri Egiptovski zbornici za potapljaške in vodne športe ter izbira potapljaške organizacije s tradicijo in izkušnjami; nevarnost predstavljajo nekvalificirane potapljaške šole. V začetku februarja 2012 je ob obali Hurghade turistična podmornica trčila v koralni greben, v nesreči je umrl zakonski par in njun otrok (V.L., 2012). Mediji niso izpostavili dejstva, da je na dan nesreče vreme za izlet s podmornico bilo tvegano, in da so kvalificirane organizacije v veliki večini odpovedale izlete za ta dan. V primeru onesnaženega morja (ostanki hrani) se ni dobro zadrževati v morju, saj lahko pride do napada morskega psa, kot se je to zgodilo v Sharmu leta 2010 (Sherwood, 2010); - sosedski nemiri na Bližnjem vzhodu; nenehni ulični protesti v Gazi in Siriji ter trenja med muslimani in kristjani. Varnostne razmere na meji z Gazo so nestabilne; prisotnost policije in vojske je zelo omejena, prav tako prihaja do nasprotij med policijo, vojsko in beduini. Previdnost

4 ni odveč na meji z Izraelom in Jordanijo, saj je septembra 2011 na tem območju prišlo do streljanja, v katerem so bili ubiti pripadniki mejne straže; - minska polja; v posameznih predelih države še vedno niso ustrezno označena (Sinai, nerazvita obalna območja Rdečega morja, puščava zahodno od kraja El Alamein, ter obmejna območja s Sudanom in Libijo); - cestni promet; kljub temu, da so ceste relativno dobro urejene, je promet nevaren. Na avtocesti med Kairom in Aleksandrijo pogosto prihaja do nesreč s smrtnimi posledicami (neprilagojena hitrost, neupoštevanje prometnih predpisov). Če je le mogoče, se je dobro izogniti dolgim potem s taksijem ali mini avtobusi čez državo; daljša potovanja ponoči pa se popolnoma odsvetujejo; - izleti v puščavo; manj so tvegani, kadar se izvajajo v skupinah (več terenskih vozil hkrati); navigacijski sistem, dodatna voda ter hrana so življenjskega pomena za varne izlete; - nepisana pravila, katerih neupoštevanje lahko vodi v nevarno tveganje; pravila oblačenja v skladu z domačo kulturo, prepovedano je fotografiranje uniformiranih uslužbencev, vojaških ter javnih objektov (letališča, železniške postaje). Prav tako ni dovoljeno izven zakonsko sobivanje (tujec/domačin). Egipt leži na potresnem območju; ozaveščenost, kako ravnati v primeru potresa ni nikoli odveč; - zdravstveni dejavniki kot dejavniki ogrožanja; izven turističnih območij je zdravstvena oskrba skromna. V mnogih državah prav tako veljajo posebni predpisi za transport določenih zdravil (npr. metadon ali zdravila za duševne bolnike), zato je potrebno ugotoviti, ali je obvezno obvestiti pristojne organe v primeru transporta posameznih zdravil (Ministrstvo za zunanje zadeve v Švici, 2012; Ministrstvo za zunanje zadeve v Sloveniji, 2012). 2.1 Sinajski polotok in kriminalne združbe kot dejavnik ogrožanja varnosti Zgodovina sinajskega polotoka sega leta nazaj, turistična dejavnost je porinila beduine globoko v puščavo, zato dandanes zahtevajo odškodnino za zemljo, ki bi jim naj pripadala (Sherwood, 2012). V vsakdanjem življenju pa se opazi, da tudi domačini omejujejo beduine; hotelirji jih ne želijo v svoji bližini; celo ženskam (beduinkam) ni dovoljeno opravljati preprosta dela za nizko plačilo, kot je prodaja ležalnikov na plaži. Mednarodne hotelske verige skušajo upravljati z denarjem, ki je produkt turistične dejavnosti, na tak način da denar ne pride v roke domačinov (Sherwood, 2012). Največjo tveganje za nevarnost predstavlja predvsem, a ne zgolj, notranjost Sinajskega polotoka, kjer so po poročanju Švicarskega ministrstva za zunanje zadeve (2012) odkrili orožje. Obenem pa tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve (2012) odsvetuje vsa potovanja na območje severnega dela Sinajskega polotoka ter uporabo ceste med Suezom in Tabo; a sam obisk mesta Suez in Taba ter uporabo ceste, ki vodi iz mesta Taba na tamkajšnje letališče, naj ne bi predstavljalo tveganja. Februarja in marca 2012 je na jugu Sinajskem polotoku prišlo do ugrabitev tujih turistov in turističnih vodičev s strani oboroženih plemen, in sicer na cestah med Nuvejbo, Dahabom in Sv. Katarino (Ministrstvo za zunanje zadeve, 2012; Sherwood, 2012); vsi ugrabljenci so bili v nekaj urah izpuščeni in nepoškodovani. Na severu Sinaja je dejavnost drugačna; ponavljajoči se bombni napadi s plinovodom, tihotapljenje ljudi, orožij ter prepovedanih drog. Čezmejno tihotapljenje je dobilo razsežnosti prave industrije; orožje in blago gredo v Gazo, marihuana in pribežniki pa v Izrael (Sherwood, 2012). Skupno je v preteklih mesecih prišlo do zajetja večjega števila talcev. Beduini so po poročanju angleških medijev (Sherwood, 2012; Guardian.co.uk, 2012) ugrabili kar 19 egiptovskih obmejnih stražarjev, 25 kitajskih delavcev, dva turista ZDA, tri korejske turiste (med obiskom samostana Svete Katerine). Talce so po nekaj dneh nepoškodovane izpustili. V Šarm el Šejku je bil francoski turist ustreljen, med oboroženim ropom januarja 2012 pa so bili še štirje turisti ranjeni (Sherwood, 2012). Napadi so se izvršili v času, ko je bilo aretiranih več beduinov zaradi trgovine s prepovedanimi drogami ter ropov; zato so

5 njihova plemena v zamenjavo za izpustitev talcev zahtevali prost izhod posameznih pripadnikov njihovih plemen iz zapora (Guardian.co.uk, 212). Revolucija je imela na vedenje beduinov velik vpliv, saj je vlada v obdobju Mubarakove vladavine beduinom predstavljala veliko avtoriteto, po Mubarakovem padcu pa se čutijo svobodne in si želijo pridobiti Sinajski polotok nazaj, ob tem pa policije večinoma ne upoštevajo (Sherwood, 2012). Leta 2009 je vlada v Egiptu na polotoku Sinaj pridržala 49 posameznikov, ki so bili obtoženi, da so člani Hezbolahove celice za izvajanje napadov v Egiptu (May, 2009). V nadaljevanju članek pojasnjuje obtožbo, ki bi lahko prinesla dodatne dokaze o sodelovanju med islamističnimi skupinami, kot so Hezbollah, Hamas in Muslimanska bratovščina. Istega leta je vsak, ki je v Egiptu preživel vsaj nekaj ur, občutil osredotočenost države v varnostne ukrepe. Policija je nadzorovala vsak kotiček, vojska pa je strogo opravljala nadzor na kontrolnih točkah. Pogosto pa je varnost služila kot izgovor, zakaj se politične reforme sprejemajo tako počasi, na kar se je skliceval predvsem Hosni Mubarak. Nestanovitne varnostne razmere bi naj dokazovale, da država potrebuje močno oblast in vojsko. Mubaraku so kritizirali predvsem zlorabo nevarnosti; neobstoječe grožnje je uporabljal kot opravičilo, da vlada z železno roko (May, 2009). Velja se osredotočiti še na posamezne kriminalne združbe, katere predstavljajo ogrožanje varnosti v Egiptu (May, 2009): - Muslimanska bratovščina; ustanovljena leta Sčasoma je postala vodilni glas za ustanovitev islamske države, z bombnimi napadi in atentati so predstavljali grožnjo egiptovski vladi (najprej za monarhijo in kasneje za republiko). Bratovščina je bila v zadnjih letih na volitvah silno uspešna, obvladujejo kar dvajset odstotkov sedežev v parlamentu. Vlada pa je proti njenim članom sprožila aretacije, sprejeli so tudi zakon, s katerim so nameravali izločiti skupino iz predsedniških volitev v letu 2011; - Gama'a al Islamiyya predstavlja del skupine (radikalni borci), ki se je ločila od Bratovščine, ko so se le ti odločili za politično legitimnost leta Pobili so turiste v letu 1990, prav tako tudi leta 1997 (ubitih 62 ljudi v Luxorju). Eden izmed njihovih vodij je bil aretiran v povezavi z 11. Septembrom 2001; - Beduini; divja plemena, ki živijo v puščavi Sinaj. Dolgo so uživali veliko mero avtonomije v državi. Mubarakova vlada si je v zadnjih letih prizadevala upočasniti prepovedano trgovino z drogami in orožjem, zato pojavljali še konflikti znotraj plemena beduinov. Beduini so bili prav tako odgovorni za bombni napad leta 2005 v Šarm el Šejku, v katerem je umrlo 80 ljudi. Naslednje leto je bilo v priljubljenem turističnem mestu Dahab ubitih več kot 20 ljudi. -»Rogue«; domača teroristična skupina, ki izvaja napade na nižji stopnji. Njihova imena zavajajo; po napadu v Kairu leta 2005 (april) so bili v zvezi z bombnimi napadi aretirani določeni posamezniki, a odgovornost je prevzelo nekaj drugih, katerih imena so bila policiji oz. državi nepoznana (domnevno brez kriminalne preteklosti). Verodostojnih dokazov, da je bila v ozadju organizirana teroristična skupina, ni bilo. Podoben primer je bil februarja 2009, ko je eksplodirala bomba na trgu Khan el Khalili (umrla je Francozinja); - teroristična skupina Hezbollah je relativno nova, a ima mednarodne razsežnosti (May, 2009). Zastavlja se vprašanje, s kolikšno mero se čuti prisotnost terorističnih skupin v vsakdanjem življenju. Veliko je odvisno od časa in kraja; ljudje se običajno odpravijo na počitnice za teden dni, dva tedna, že redkeje pa za tri tedne. Za domačine in tudi za sezonske delavce potemtakem obstaja drugačno merilo; dodaten vpliv lahko imajo tudi množični mediji. 2.2 Mediji Mediji imajo pomembno vlogo; povezujejo voditelje in aktiviste političnega dogajanja z navadnimi državljani. Stowe Boyd (v Mainwaring, 2011) poudarja pomen povečane gostote širjenja informacij (kolikokrat se ljudje srečajo z informacijami) in gostote čustvovanja (ko posamezniki izkušnje drugih vzamejo za svoja doživetja); na podlagi tega pride do večje verjetnosti, da se ljudje revoluciji aktivno pridružijo.

6 Družbeni in politični nemiri vplivajo na upad turističnega povpraševanja. V kolikor takšne informacije preidejo v množične medije, lahko negativno vplivajo na določeno destinacijo, tudi v primeru, ko za turiste realna grožnja varnosti ne obstaja. Jakost negativnega učinka, ki ga povzročijo množični mediji pa je v veliki meri odvisna od sposobnosti kriznega managementa (Kurež, 2011). Dober krizni management lahko do neke mere prepreči nastanek krize, hkrati pa vključuje strategije za soočanje z nepredvidenimi dogodki, na katere je nemogoče ali težko vplivati (Faulkner v Kurež, 2011). Delovanje medijev je zaznamovala revolucija, informativni vpliv pa imajo tudi blogerji. V Egiptu je približno blogerjev, ki o različnih temah (družbeno življenje, politika, literatura) pišejo tako v arabskem kot tudi v angleškem jeziku (Scobey, 2012). Njihovi prispevki zajemajo tako brutalno nasilje policistov kot tudi nasprotovanje razlikam med moškim ter ženskim spolom. Blogerje se ocenjuje kot posameznike, stare med 20 in 35 let; okoli 30 % jih piše o političnih temah, njihove prispevke spremljajo študenti, novinarji, navadni državljani, aktivisti (Scobey, 2012). Po revoluciji se medijem priznava večja vloga trženja; ker so tuji mediji širili percepcijo nevarnosti in negotovosti, so lokalni mediji želeli spremeniti način svojega dela (Interactegypt, 2012). Potekale so delavnice na temo elektronskega trženja, strategij, spletne identitete z ozirom na analizo točnega dejanskega stanja in določitvijo ciljev; praktično usposabljanje pa je zajemalo tudi spoznavanje družabnega omrežja Facebook in Twitter (Interactegypt, 2012). Z novimi razsežnostmi lahko lokalni mediji podajo poglobljene podatke o dogajanju v državi; na družbeno priljubljenih omrežjih in spletnih dnevnikih se dandanes nahajajo najrazličnejše informacije, ki pa niso zanemarljivega pomena. Bolje je določene informacije jemati resno, jih preveriti, in kritično analizirati, kot jih povsem ignorirati. 3 Uporabljena metoda Izvedena je bila metoda spraševanja (strukturirani intervju). V raziskavi je sodelovalo petnajst posameznikov, zaposlenih na področju turizma v Egiptu. Gre tako za državljane Egipta kot za državljane posameznih držav Evrope. Izpraševancem se je zagotovila tajnost. Kljub manjšemu številu udeležencev je bilo mogoče spoznati nove razsežnosti. Raziskava je omejena na zaposlene v Egiptu, in ne omogoča posplošitev, temveč pripomore k globljemu razumevanju varnostnih ogrožanj. Rezultati raziskave imajo uporabno vrednost, saj predstavljajo vpogled v stanje ozaveščenosti tako tujcev kot domačinov. 4 Predstavitev in interpretacija rezultatov Prvi sklop vprašanj se je nanašal na Hurgado; izpraševanci smatrajo Hurgado za relativno varno počitniško destinacijo. Izpraševanci pojasnjujejo, da je 90% prebivalcev Hurghade zaposlenih v turizmu. Prizadevajo si, da so turisti zadovoljni, se počutijo varne, in se želijo vrniti v Hurgado. Zaposleni so motivirani tudi zaradi zaslužka. Prevladuje prepričanje, da je revolucija interni problem, zgoščen na območju Kaira. Naslednji razlog, zakaj se Hurgada smatra za varno, je velikost letovišča; Hurgada ni velika, kar bi naj zagotavljalo večjo varnost, ker je s tem omogočen boljši nadzor mesta. Izpraševanci so poudarjali, da ni razlike med Hurgado in drugimi počitniškimi cilji po svetu; Hurgada je prav toliko nevarna ali varna kot druge destinacije. Medtem ko izpraševanci smatrajo Hurgado za dokaj varno območje, pa se pri Šarm el Šejku porajajo dvomi glede zagotavljanja varnosti. Izpraševanci so pojasnili, da v Šarm el Šejku že od lanske arabske pomladi prihaja do množičnih napadov beduinov. Pozimi, leta 2012 je prišlo do strelskih obračunov, posilstev, ugrabitev, katerih žrtve so bili turisti. Rešitev za nastalo situacijo vidijo izpraševanci v novi vladi. Na večjem udaru je Šarm el Šejk tudi zaradi geografske lege;

7 celotno območje Sharma obkrožajo beduini, na razmere Sinajskega polotoka pa dodatno vplivajo nemiri sosednjih držav (Izrael, Gaza). Izpraševanci arabske narodnosti niso skrivali navdušenja nad Kairom; nevarno bi se bilo zadrževati po njihovem mnenju v Kairu le v času volitev. Priporočajo organizirane izlete z vodiči, saj se na tak način vsi skupaj izognejo kriznim žariščem, kjer bi lahko prišlo do nemirov. Nihče izmed izpraševancev ni doživel slabe izkušnje, ko so v času med januarjem 2012 ter aprilom 2012 obiskali Kairo. Kjer se nahajajo kulturne znamenitosti, tam dodatno skrbita za varnost policija in vojska (poostreni nadzori). Zato bi se bilo nevarno izključiti iz skupine. Posameznikova varnost je lahko ogrožena na ozkih ulicah, v onesnaženih mestnih predelih, kjer se zadržujejo brezdomci (imajo svoje lastne zakone, na katere policija nima vpliva). Nevarno bi se bilo približati demonstracijam. Spet drugim izpraševancem, pa se zdi varnost v Kairu vprašljiva, ne glede na lastne pozitivne izkušnje ob obisku glavnega mesta. Zaradi pomanjkanja policijskih sil je prišlo do porasta kriminalitete, prebivalci so si pridobili orožje ter ustanovili zasebne straže v stanovanjskih naseljih. V nadaljevanju se je intervju osredotočil na dejavnike tveganja, ki po mnenju izpraševancev predstavljajo nevarnost v Egiptu. Izmed vseh dejavnikov, kot največje ogrožanje izstopajo beduini (predvsem zaradi svojega»nemodernega«načina razmišljanja; oko za oko, zob za zob). Svoje pravice skušajo uveljavljati z nasiljem. Za posameznega izpraševanca pa največje tveganje za varnost predstavlja cestni promet, kjer prevladuje pravilo močnejšega; prednost si domačini kar izsilijo, pravila skoraj ne obstajajo. Četudi»smrtonosno«vožnjo opazuje policija, ukrepov ni. Dejavnik tveganja predstavlja tudi nestabilna vlada, nesodelovanje med vojsko, policijo ter politiko, vedno manjši ugled policije ter mladi, ki so se pravkar izšolali in so neuspešni pri iskanju zaposlitve; tudi njim policija ne predstavlja nobene avtoritete, veliko jih zaide v kriminal. Zanimivo je bilo, ko je posamezen izpraševanec izpostavil taksije ter»tok tok«javne avtobuse kot dejavnik tveganja; po njegovem mnenju je veliko varneje koristiti prevoz s hotelskimi avtobusi. Kot nevarne predele države so izpraševanci izpostavili puščavo; predvsem v smislu zadrževanja v puščavi v večerno nočnih urah brez vodenih izletov. Nevarni predeli so tudi območja, kjer je že prišlo do spopadov med protestniki in policijo.. Zelo nevarno območje izpraševancem predstavlja severni del Sinajskega polotoka ter puščava v smeri Libije, prav tako glavna cesta med Kairom in Luxorjem zaradi kaotičnega prometa in cestnih blokad beduinov. Varnost v državi je po mnenju izpraševancev odvisna od kontrolnih točk, katere vojska in policija izvajata na javnih cestah. Veliko naj bi bilo odvisno od lastne dejavnosti; kako se posameznik prilagodi arabski kulturi ter pravilom obnašanja in oblačenja. Izpraševanci odsvetujejo zadrževanje izven hotelskih kompleksov v primeru vinjenosti in priporočajo poznavanje telefonskih številk, na katere se lahko posameznik obrne v kriznih situacijah; telefonska številka turistične organizacije ni izključujoča, saj veliko tujcev ne govori tujega jezika. Varnost je prav tako odvisna od policijskega nadzora, ki pa slabi; zato prihaja do manjših kaznivih dejanj, predvsem ropov. Eden izmed novejših varnostnih ukrepov je ponovna vožnja v konvoju, ki bo zagotovila večjo varnost pri izletih v Luxor ali Kairo. Izpraševanci, ki so evropske narodnosti, menijo, da tujec težko vpliva na odpravo ogrožanj, saj je varnost skupaj z revolucijo interni problem države. Za odpravo ali zmanjšanje dejavnikov ogrožanja varnosti, se svetuje večjo prisotnost in vidnost policije ter vojske. V kolikor se tujci ne nastanijo v hotelu, se jim priporoča nastanitev na gosto poseljenih območjih. Takšna naselja imajo pogosto vratarja, ki nadzoruje posamezno zgradbo. To pomeni manjšo tveganje za napad beduinov. Bivanje v hotelu je po mnenju izpraševancev varno, saj imajo vsi hoteli dobro organiziran sistem varovanja; pred vsakim hotelom so zapornice ter oboroženi varnostniki. V hotel tako naj ne bi vstopil nihče, ki ni gost tega hotela. Glede razlik med dejavniki tveganja za tujce in domačine, se izpraševanci v glavnem strinjajo, da do konfliktov med domačini in tujci ne prihaja pogosto, v kolikor do tega pride je razlog nepoznavanje kulture. Izpostavil se je izpraševanec evropske narodnosti, ki v Egiptu na področju

8 turizma dela že 15 let, pa je v tem obdobju doživel konflikt le z voznikom taksija, sicer pa nikoli ni imel težav. O vlogi policije, vojske ter politike in njihovem medsebojnem sodelovanju so izpraševanci znali povedati, da so med njimi nenehna nasprotovanja, sam vpliv ter ugled policije se je po revoluciji leta 2011 strahovito zmanjšal, moč je po njihovem mnenju ohranila le turistična policija. Politiki po mnenju izpraševancev niso vredni zaupanja, saj nimajo izdelanega jasnega političnega načrta z opredeljenimi cilji. Policija zaradi strahu pred državljani nastopa množično, deluje samovoljno. Nihče izmed izpraševancev si ne upa predvidevati, kakšno bo stanje v državi po volitvah, ko bo izvoljen nov predsednik in bo vojska prisiljena predati oblast. Začetki nove vladavine so zato varnostno vprašljivi. Prav tako je prebivalstvo v zadnjem času spoznalo, da država brez policije ne more delovati, le da bi se moral spremeniti odnos; tako odnos policije do prebivalcev, kot odnos prebivalstva do policije. V nadaljevanju je sledila tema o vlogi medijev. Izpraševanci so povedali, da v širšo javnost ni prišlo veliko dogodkov, ki so se zgodili v Egiptu. Tuji mediji o tem niso veliko poročali; hkrati pa so posamezni dogodki predstavljali glavno temo pogovora med prebivalci; omenjali so jih tudi lokalni mediji. Lokalni mediji so po mnenju izpraševancev bolj nevtralni, tuji pa pogosto simpatizirajo z določeno skupino (muslimani, kristjani, vojska, svet poslovnežev). Namen tujih medijev je v primerjavi z lokalnimi pogosto gola propaganda, o čemer je prepričanih več izpraševancev, zato tuji mediji velikokrat niso dosledni; primer tega je ugrabitev na jugozahodnem delu Sinajskega polotoka, kjer so tuji mediji poročali, da se je ugrabitev zgodila v bližini Assuana. Veliko potujočih je zato odpovedalo križarjenje po reki Nil. Tuji mediji so nemire iz Šarm el Šejka prenesli tudi na Hurgado, čeprav med njima leži Rdeče morje, in si letovišči po geografski legi nista blizu. Lokalni mediji so ciljno usmerjeni, z željo po obvladovanju prebivalstva; ne sme pa se pozabiti, da v Egiptu ni svobode tiska, poročila medijev temu dejstvu ustrezajo, opozarjajo izpraševanci. Izpraševanci arabske narodnosti so pojasnili, da tuji mediji ne poročajo zmeraj v okviru resnice; pogosto pretiravajo in ne pojasnijo določenih dogodkov, na primer nikoli ne pišejo o tem, kako posamezne dogodke doživljajo domačini. O vlogi kriznega managementa imajo izpraševanci deljena mnenja; pogosto krizni management ni stacioniran na območju kriznega dogajanja, velikokrat ni niti zunanjih terenskih sodelavcev. Odločitve torej izhajajo iz teorije, ne iz prakse. Najboljše rešitve bi lahko krizni management sprejemal le iz središča dogajanja; le tam se lahko krizna situacija realno oceni, in nato s pomočjo oddaljene centrale analizira. Preventivna dejavnost naj bi bila po predlogih izpraševancev osredotočena predvsem na zbiranje informacij preko različnih virov že pred potovanjem v državo; informacije naj bodo tako politične, kulturne kot geografske narave, saj se posamezna območja države med seboj razlikujejo (predvsem mentaliteta prebivalstva). Izpraševanci so izpostavili nekaj zelo pomembnih preventivnih ukrepov, Ministrstvo za zunanje zadeve (2012) pa priporoča tudi pridobitev potovalnega in zdravstvenega zavarovanja ter opis storitev, katere so vključene v zavarovanje. 5 Razprava in zaključek Dobovšek (2009) poudarja, da varnostno okolje in iz njega izhajajoči viri tveganja in ogrožanja neposredno vplivajo na turizem, globalne turistične tokove in priljubljenost turističnih destinacij. V kolikor želijo države doseči in ohranjati pozitivne trende rasti turistične dejavnosti, morajo varnostna tveganja in ogrožanja upravljati (Dobovšek, 2009). Kako, in če, lahko varnost države zagotovi varnost njenih prebivalcev, pa lahko ugotovimo s pomočjo strateškega managementa. Strateški managmenet določa smoter planiranja z jasnostjo in enotnostjo ciljev, ter okvir odločanja in doseganja ciljev (Podbregar, 2012). Avtor v nadaljevanju ločuje med strateškimi (kaj ukreniti), taktičnimi (kako in kdaj ukrepati) in operativnimi (storiti sedaj) odločitvami. Z drugimi besedami, analiziramo, kje smo sedaj, kam želimo priti in kako bomo do tja prišli. Ali lahko krizni management, ki nima neposrednega stika s krizno situacijo na posamezni destinaciji, sprejema

9 dobre ukrepe, je težko z gotovostjo trditi. Podbregar (2012) poudarja, da se strategija razvija preko avtonomne dejavnosti. Ker se krizna situacija po definiciji Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur.l., št. 27/2010) opredeljuje kot stanje, v katerem so ogrožene temeljne družbene vrednote, prevladuje negotovost in kratek čas za možnost ukrepanja, se bi za uspešno delovanje v prihodnosti moral razviti sistem kriznega upravljanja za obvladovanje različnih varnostnih področij (Podbregar in Tičar, 2009). V praksi tako obstajajo sistemi kriznega upravljanja za splošna področja; ni pa vnaprej pripravljenih sistemov za točno določena varnostna področja na točno določenih turističnih destinacijah. Ob analiziranju dejavnikov, ki najbolj ogrožajo varnost v Egiptu, smo prišli do zaključka, da najbolj izstopa Sinajski polotok, na katerem prihaja do nepredvidenih in nevarnih dejanj beduinov. Drugo največjo nevarnost predstavlja zadrževanje v bližini vladnih ustanov ter na krajih, kjer je prihajalo do protestov. Naslednja izstopajoča nevarnost je cestno prometni režim (veliko domačinov nima vozniškega dovoljenja), ki se ne izboljša niti ob nadzoru policije, ki kontrole izvaja sredi krožnih krožišč brez opozorilnih znakov. Obstaja možnost naleta, prav tako na posameznih odsekih obstaja možnost manjših nesreč, saj se veliko vozil vozi v nasprotno smer po enosmernih cestah, kjer je predpisana hitrost 90 km/h. Domačini ponoči redko uporabljajo luči na vozilih. Veliko cest je poškodovanih, brez ustrezno označene prometne signalizacije. Ključno vprašanje, ki se pojavlja pri potovanju v tujino je, kako zmanjšati varnostna ogrožanja. Aktualne študije (Zeutschel, 2012) prikazujejo podatke, da le tretjina podjetij razpolaga z informaciji o tuji deželi, kamor pošlje zaposlene. Le 11% podjetij pa pripravlja za svoje zaposlene izobraževanja na temo potovanj in kriznih žarišč (Zeutschel, 2012). Preventivna dejavnost potujočih ne more biti odvisna le od zbiranja informacij v množičnih medijih, saj se velikokrat dejansko stanje varnosti precej razlikuje od prikazanega. Vredno bi bilo razmisliti o organizacijah kriznega managementa, ki bi imele sedež na ogroženi destinaciji; z načeli strateškega managementa bi pridobivali informacije od zaposlenih v turizmu, lokalnega prebivalstva, lokalnih medijev, in podobno. Ob upoštevanju dejstva, da stoodstotne varnosti ne moremo doseči, varnost lahko definiramo kot»majhno verjetnost, da bodo pridobljene vrednote ogrožene«(baldwin, 1997: 13). Majhna verjetnost za ogroženost bi se tako vzpostavila z ustreznimi obveščevalni službami in kriznim managementom. Minister za turizem, Mounir Fakhry Abdel Nour, pričakuje da se bo po izvolitvi nove vlade povečalo število turistov v Egiptu v primerjavi z lanskim letom (MENA, 2012); leta 2011 je v Egipt prišlo 9.8 milijonov turistov, leto prej pa jih je bilo kar 14.7 milijonov (Guardian.co.uk, 2012). Minister pravi, da so turisti v glavnem nenaklonjeni izletom v Kairo, veliko pa se jih odloči za izlet v Luxor. Prav tako poudarja pomembnost turizma za lokalno ekonomijo; turistična dejavnost zaposluje okoli 4 milijone ljudi, lansko leto pa je predstavljala 11.3% bruto domačega proizvoda (MENA, 2012). Glede na dolgoročne posledice, ki jih imajo nemiri v Egiptu, in glede na nepredvidljivo sliko državne varnosti v obdobju nove vlade, je težko pričakovati, da se bo število potovanj v Egipt naglo povečalo. Četudi prihaja nova pomlad, sta pretekli dve arabski pomladi pustili svoj pečat. 6 Literatura AFP. (2012). French tourist killed in shooting in Šarm el Šejk. Egypt Independent. Članek je dobljen na Ambrož, M. (2002). Percepcija kakovosti varnosti turistične destinacije. Varstvoslovje, 4 (1), Ambrož, M. in Mavrič, M. (2004). Varnost kot motiv za turistično potovanje. Varstvoslovje, 6 (3),

10 Bajpai, K. (2000). Human Security: Concept and Measurement. Kroc Institute Occasional Paper No. 19; OP:1, University of Notre Dame. Notre Dame, Indiana. Članek dobljen na Baldwin, D.A. (1995). Security studies and the end of the cold war. World Politics, 48, Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta. Ljubljana, Fakulteta za varnostne vede. Guardian.co.uk. (2012). American tourists kidnapped by gunmen in Egypt. The Guardian. Članek je dobljen na Interactegypt. (2012). Social Media, the tool to solving Tourism Crisis in Egypt. The Blog for Digital Revolutionaries in Egypt and around the World. Članek je dobljen na Kurež, B. (2011). Sodobno varnostno okolje in turizem. Varstvoslovje, 13 (3), Članek je dobljen na 07_Kurez.pdf Lutfi, I. (2012). Egypt's politicians are still under the spell of the military. The Guardian. Članek je dobljen na Mainwaring, S. (2011). Exactly what role did social media play in the Egyptian revolutin?. The We First blog. Članek je dobljen na May, T. (2009). Security watch Egypt: Another threat emerges. Global post. Članek je dobljen 2.4. na MENA. (2012). Arab spring costs region 7 million tourists. Egypt Independent. Članek dobljen na million-tourists-2011 Ministrstvo za zunanje zadeve. (2012). Egipt. Članek je dobljen na Ministrstvo za zunanje zadeve v Švici. (2012). Reisehinweise Ägypten. Članek je dobljen na Podbregar, I. (2012). Strateški management. Literatura je dobljena na iztokpodbregar.si/wp-content/uploads/.../strateski-management.ppt Podbregar, I. in Ivanuša, T, (2009). Pandemija z vidika zaznavanja, komuniciranja in informiranja. Pandemija: upravljanja in obvladovanje omejitve gibanja. Ljubljana, Zavod za varnostne strategije pri Univerzi Maribor, 1-4. Podbregar, I. in Tičar, B. (2009). Povzetek obstoječe krizne zakonodaje v Republiki Sloveniji. Pandemija: upravljanje in obvladovanje omejitve gibanja. Ljubljana, Zavod za varnostne strategije pri Univerzi Maribor, Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, št.27/2010. Scobey. (2012). US Embassy Cables: Egypt's bloggers take on key role as political activists. The Guardian. Članek je dobljen na Sherwood, H. (2010). Sharm el Sheikh tourist killed in new shark attack. The Guardian. Članek je dobljen na Sherwood, H. (2012). Sinai explodes into violence after years of chronic poverty and alienation. The Guardian. Članek je dobljen na:

11 V.L. (2012). Podmornica trčila v koralni greben, med mrtvimi tudi otrok. 24ur.com. Članek je dobljen na Zeutschel, B. (2012). Internationales-Reise Sicherheitsmanagement. Global Competence Forum. Članek je dobljen na