ANALIZA VSEBINE PREBAVIL PRI MEDVEDIH (Ursus arctos), ODVZETIH IZ NARAVE MED OKTOBROM IN DECEMBROM 2006
|
|
- Shon Simmons
- 7 years ago
- Views:
Transcription
1 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za biologijo ANALIZA VSEBINE PREBAVIL PRI MEDVEDIH (Ursus arctos), ODVZETIH IZ NARAVE MED OKTOBROM IN DECEMBROM 2006 POROČILO Dr. Ivan Kos, Nives Pagon, univ. dipl. biol. Skupina za ekologijo živali Ljubljana, januar 2007
2 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -1- KAZALO VSEBINE 1 UVOD 2 2 METODE DELA ANALIZA VSEBINE PREBAVIL STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV 7 3 REZULTATI SESTAVA PREHRANE BIOMASA PREHRANE 12 4 DISKUSIJA 13 5 POVZETEK 14 6 VIRI 15 7 PRILOGA 17
3 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -2-1 UVOD Rjavega medveda (Ursus arctos Linnaeus, 1758) uvrščamo v družino medvedov (Ursidae). Je največji predstavnik reda zveri (Carnivora), čokato telo doseže maso okoli 100, pa tudi preko 300 kg. Prvotno je poseljeval celotno Evropo, a so ga na večjem območju v preteklosti iztrebili. Danes je odsoten v delu Zahodne Evrope, fragmentirane populacije pa so prisotne v osrednji Evropi. Živi še v Vzhodni Evropi, Skandinaviji, na Bližnjem Vzhodu in Balkanskem polotoku. V Sloveniji je bil proti koncu 19. stoletja že zelo redek, v prvih desetletjih 20. stoletja je stalno naseljeval predvsem kočevsko - ribniške gozdove (Rog, Velika gora, Travna gora, Goteniška gora), Rakitniško planoto, Krim, Iško, Snežnik in Javornike, v petdesetih letih pa se je ponovno stalno pojavljal tudi na Nanosu in v Trnovskem gozdu (Kryštufek, 1991). Posamezne klatežke osebke so beležili severno vse do Save, v primorskem delu Julijskih Alp, nekaj celo na vzhodu Slovenije. Najbolj pogost življenjski prostor rjavega medveda so vsi tipi gozdov, in sicer tako v nižinah kot tudi v gorah. Aktiven je lahko cel dan, vendar čez dan v glavnem počiva v gostem grmičevju, resavah ipd. in je v glavnem nočna žival. So samotarski in teritorialni, a se teritoriji posameznih osebkov prekrivajo. Opazen je spolni dimorfizem. Parijo se od aprila do junija, samica skoti mladiče v zimskem brlogu decembra, januarja ali februarja. Čez zimo mirujejo in ne hibernirajo. Je vsejed, od ostalih predstavnikov zveri se loči po tem, da ima derača in meljake (zadnji trije zobje v zgornji in spodnji čeljustnici) sploščene, brez močnih in ostrih grebenov. Čeprav spada med zveri, pridobi do 95% prehranskih potreb z uživanjem rastlinske hrane (Adamič s sod., 2005, Dahle s sod., 1998, Danilov, 1983, Gilbert, 1992, Grosse s sod., 2000, Mattson s sod., 1991, Servheen, 1983, Welch, 1997). Živalska hrana večinoma sestoji iz nevretenčarjev (ose, mravlje, hrošči, deževniki) in trupel večjih živali. Spomladi in poleti večina zaužite hrane predstavljajo trave in zeli, dopolnjeno s sadjem in grmovnimi plodovi, jeseni pa še z žirom in želodom. Ker ima preprost prebavni trakt in gre večina hrane skozenj slabo prebavljene, mora medved zaužiti velike količine hrane. S tem je povezana medvedova vloga pri raznašanju rastlinskih semen tudi na večje razdalje, saj se med prebavo vrši nepopolna razgradnja hrane. Spomladi se medvedi hranijo s poganjki, popki, koreninicami in čebulicami, mladim listjem, poleti in jeseni pa z gozdnim jagodičjem (borovnice, maline, robidnice, šipek, drnulje, jerebika, črni trn), gozdnimi travami in kobulnicami ter češnjami (Krže, 1988). Razkopavajo tudi strohnele štore in debla, da najdejo hrošče in njihove ličinke, hrana so jim tudi mravlje in ose. Proti koncu poletja postaja vse pomembnejše sadje (hruške, jabolka, slive, plodovi mokovca in gloga), jeseni pa so glavna hrana drevesni plodovi (želod, žir, lešniki, orehi, kostanj) in žita (koruza, oves). Medvedi so tudi dobri ribiči. Pozimi se hranijo s poginulo divjadjo in položeno mrhovino, uplenijo tudi osebke kopitarjev, če se jim za to ponudi priložnost. Največkrat so sposobni ujeti le mlade oz. zelo stare, ranjene ali bolne živali. Hranijo se tudi z manjšimi sesalci, npr. glodavci, in ptiči. Če so pašniki neograjeni, napada tudi živino, najpogosteje ovce. V agrikulturi beležijo škodo, ki jo dela na poljščinah, predvsem jeseni na žitnih njivah, v sadovnjakih in čebelnjakih (ARSO 2005).
4 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -3- Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami v več pogledih svojstveno stanje biodiverzitete in s tem v povezavi tudi svojstvene dileme glede varstva populacij in upravljanja z njimi. Prav s tem razlogom bi bilo potrebno ekološke in naravovarstvene težave reševati s pomočjo rezultatov naših lastnih podatkov o diverziteti in populacijah samih. Svojstvene združbe na slovenskem ozemlju namreč zahtevajo posebno proučevanje in pravilno interpretacijo, zato ekoloških zaključkov ne moremo prenašati iz raziskav drugih evropskih držav. V Sloveniji se tudi zaradi njene majhne površine ozemlja srečujemo s težavami upravljanja s populacijami velikih vrst sesalcev, predvsem populacij velikih zveri. Človekova poselitev ne omogoča, da bi imeli obsežne površine neprekinjenega prostora za velike zveri, zato smo se morali in se še vedno učimo sobivanja z njimi. Le tako jih bomo namreč uspeli obdržati v naših ekosistemih. Rjavi medved je krovna vrsta naših gozdov, s čimer ima pomembno mesto ne samo v ekoloških, temveč tudi v naravovarstvenih pogledih. Z varstvom medvedovega življenjskega prostora varujemo tudi življenjske prostore velikega števila drugih vrst. Zaradi njegove velike vloge v gozdnih in drugih ekosistemih ga je večina evropskih držav uvrstila na sezname prioritetnih vrst proučevanja in je predmet pomembnih strategij in konvencij med državami. Medved je po mnogoterih izkušnjah zelo prilagodljiva vrsta. Kaže se, da se lahko z veliko stopnjo prilagodi človekovi rabi prostora in njenemu spreminjanju. Medved je tudi naša pomembna kulturna in naravna dediščina, zato je pomembno raziskati, v kakšni meri lahko ta vrsta preživi v naši poseljeni pokrajini. Zaključki projekta Medved v Sloveniji (zaključno poročilo, ur. Petra Kaczensky), zaključenega leta 2000, so pokazali, da se je medved v precejšnji meri prilagodil pokrajini, poseljeni z ljudmi. Avtorji ugotavljajo, da je nočna aktivnost medvedov v veliki meri povezana z izogibanjem ljudi in da se mladiči ter mladi medvedi takega obnašanja naučijo šele s svojimi negativnimi izkušnjami. S slednjo ugotovitvijo je povezano dejstvo, da je variabilnost v obnašanju med posameznimi osebki velika. Iz tega tudi izhaja, da so medvedi prilagodili svoje prehranjevanje razmeram v prostoru in da tudi tu obstaja precejšnja variabilnost med posameznimi osebki. Študija odvisnosti obnašanja rjavih medvedov na Aljaski od uvedbe turizma na tistem območju je pokazala, da je populacija tamkajšnjih medvedov izrazito spremenila obnašanje zaradi prisotnosti ljudi (Rode in sod., 2006). Med drugim so se spremenili tudi vzorci prehranjevanja, in sicer bodisi z manjšim časom hranjenja in s tem manjšim privzemom hrane bodisi z iskanjem alternativnih virov hrane. Prav tako so ugotovili razlike v obnašanju med starostnimi razredi in spoloma, saj so bili posamezni osebki različno občutljivi na prisotnosti ljudi. Rjavi medved je oportunistični omnivor. Izrablja lahko široko paleto različnih vrst hrane, zato se glede prehrane prilagaja klimatskim razmeram, habitatnemu tipu in človekovi rabi prostora. Zato je ključnega pomena, da poznamo značilnosti prostora, ki ga medved izrablja, če hočemo pravilno interpretirati opazovanja. Dobršen del aktivnosti medveda pripada iskanju hrane in hranjenju. Sposoben se je preusmeriti na različne prehranske vire v okolju, med drugim odvisno tudi od prehranske ponudbe v okolju. Natančno poznavanje prehrane medveda nam omogoča sledenje aktivnosti osebkov glede na značilnosti prostora na določenem območju. Lokacije z bogatimi viri hrane za medveda pomenijo potencialno prostor, kjer se bo medved zadrževal veliko časa. Glede na
5 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -4- pričujočo analizo so taka mesta npr. hrastovi sestoji, kjer medved dobi želod, sadna drevesa, travnate površine bodisi v gozdu ali na njegovem robu, kostanjeva drevesa ipd. Pri tem gre za povezljivost informacij o prostoru in uporabo stalnih mest za prečkanje prometne infrastrukture, nemalokrat je na takih mestih bodisi opažen s strani ljudi bodisi žrtev prometa. Posamezni osebki se tako tudi naučijo povezovati naselja z viri hrane. Žir je priljubljena hrana, kalorično bogata, ampak jo je v izobilju samo vsakih nekaj let (Roehring, 1991). Koruza je dostopna na krmiščih za kopitarje vse leto, kar medvedi s pridom uporabljajo. Mrhovino polagajo lovci na nekatera mesta, tako da predstavlja tudi ta lahko dostopno hrano za medveda. Spomladi medvedi najpogosteje uživajo zelene dele vegetacije (Große in sod., 2000). Posebnost dinarskega prostora je tudi ta, da medvedi poleti pogosto razkopavajo osirje in mravljišča, ki predstavljajo pomemben vir proteinske hrane. Jeseni se medvedi, tudi zaradi hiperfagije, ko je letni privzem hrane največji, pogosto hranijo s hrano, bogato z ogljikovimi hidrati, kot sta koruza in sadje. Po analizah Großejeve in sodelavcev (2000) medvedi pozimi dobijo polovico suhe mase hrane na krmiščih in mrhoviščih, in sicer s koruzo in kravjimi ter konjskimi ostanki, dobršen delež predstavlja tudi srnjad in jelenjad, ki jo medved najde poginjeno, ubito ali obnemoglo v gozdu. Terenske izkušnje kažejo tudi na posebnost v združbah dinarskega prostora, saj medved relativno pogosto najde ostanke plena risa ali volka (Blažič, 1997, Krofel, 2006). Če naj s politiko ohranjanja viabilne in donorske populacije medveda v Sloveniji poskušamo ustrezno nadzorovati številčnost populacije in zmanjšati konflikte s človekom in njegovim premoženjem, moramo med drugim poznati tudi način življenja naše medvedje populacije in njihovo izrabo prostora. Če imajo medvedi na razpolago dovolj druge hrane, plenijo mladiče jelenjadi in srnjadi ali odrasle osebke relativno redko ali pa sploh ne (Große in sod., 2000). Medved npr. porabi bistveno manj časa, da najde kolonijo mravelj, kot pa da najde mrhovino v gozdu ali sam upleni odraslega parklarja (Große in sod., 2000). Tudi gozdno jagodičevje in žir ne predstavljajo zanesljivega vira hrane, saj prihaja do nihanj med leti, v nasprotju z rastlinjem in žuželkami, kot so mravlje in ose. Na podlagi preiskave vsebine prebavil petnajst medvedov, odvzetih iz narave v drugem lovnem obdobju leta 2006, t.j. od 1. oktobra do 31. decembra 2006 (Priloga 1), smo podali seznam prehrane medvedov tega območja v navedeni sezoni in biomaso ter delež pojavljanj posameznega tipa hrane v medvedjih prebavilih. Pot hrane skozi prebavilo je odvisna od tipa hrane, koeksistence in zgradbe (Robbin, 1993). Povprečni čas potovanja hrane preko prebavil je bil pri črnem medvedu 10 ur.
6 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -5-2 METODE DELA 2.1 ANALIZA VSEBINE PREBAVIL Za analizo prehrane smo uporabili vsebine želodcev in črev. Ločeno smo izprali vsebino želodca in vsebino črevesa pri vsakem osebku. Vsebin različnih delov črevesa nismo ločevali, ker pri medvedih ni očitne zunanje anatomske diferenciacije med tankim in debelim črevesom, poleg tega je pri njih odsotno tudi slepo črevo. Izolirana prebavna organa smo stehtali, dolžino črevesa tudi izmerili z merilnim trakom. Nato smo organa v ločenih banjicah prerezali in izpraznili, notranjo stran sprali z vodo in ju prazna ponovno stehtali. Ko smo maso izpraznjenega organa odšteli od mase polnega organa, smo dobili podatek o sveži masi vsebine želodca in črevesa. Zabeležili smo morebitno različno vsebino v zgornjem in spodnjem delu želodca ter v črevesu. Prav tako smo spotoma odstranjevali morebitne parazite in jih shranjevali v 96% etanol. Slika 1: Ko izoliramo in stehtamo želodec, ga prerežemo, izpraznimo ter speremo pod curkom vode. Na sliki je prerezan prazen medvedji želodec z notranje strani, lahko razločimo fundusni (desna stran) in pilorični del (leva stran). Vhod požiralnika je na desni strani slike, izhod dvanajstnika pa na levi. Foto: Andreja Slameršek
7 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -6- Slika 2: Vzdolžno prerezan in razgrnjen del izpraznjene črevesne cevi rjavega medveda z notranje strani. Foto: Andreja Slameršek Vsebini iz želodca in črevesa smo nato ločeno spirali pod curkom vode skozi dvoje sit. Mreža večjega sita je imela kvadratne odprtine s stranico 3 mm, manjšega pa 0,2 mm. Vsebino organov, ki je ostala na sitih, smo preložili v plastično vrečko, ustrezno označili in bodisi zamrznili do nadaljnjega postopka bodisi takoj pričeli z analizo vsebine. Ostanke hrane smo preiskali makroskopsko, po potrebi smo opravili tudi mikroskopsko identifikacijo. Sistematsko razvrščanje ostankov hrane, predvsem rastlinskega materiala, smo izvedli do nivoja, kjer smo določen fragment tkiva še z gotovostjo uvrstili v določen takson. Po končani kvalitativni analizi vsebine, smo le-to pripravili tudi za kvantitativno analizo. Vsebino smo stresli na aluminijasto folijo in jo stehtali. Zatem smo jo sušili v sušilniku na 105 C do konstantne mase, navadno je to pomenilo od nekaj dni do enega tedna, odvisno od vrste in količine hrane. Po sušenju smo jo ponovno stehtali in tako dobili suho maso vsebine želodca ali črevesa. Če je bilo v vsebini enega organa prisotnih več tipov hrane, smo jih sortirali in stehtali ter posušili vsak tip hrane posebej, da smo lahko ocenili delež posameznega tipa hrane v prehrani medveda. V primeru da je bila vsebina prebavil že precej prebavljena in ni bilo več mogoče sortirati posameznih fragmentov hrane med seboj (navadno je to veljalo za vsebino črev ali pa glede na različno kombinacijo zaužitih vrst hrane in količino prisotne sluzi v lumnu prebavil), smo vizuelno ocenili delež vsakega tipa hrane v vsebini organa in nato posušili celotno vsebino skupaj. Ko smo ta delež pomnožili s suho maso celotne vsebine, smo dobili suho maso posameznega tipa hrane. V nekaterih primerih je bilo vsebine prebavil preveč za sušenje, zato smo posušili le določen delež vsebine in kasneje preračunali suho maso na celotno maso vsebine.
8 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -7- Slika 3: Primer posušene vsebine prebavil medvedov. Levo so dvokaličniške zeli iz želodca, desno pa trave iz črevesa. Foto: Nives Pagon Pri kvantitativni oceni posameznega tipa hrane v prebavilih smo zanemarili delce rastlinskih tkiv, ki so se v vsebini pojavili le slučajno in jih medved po naši oceni ni aktivno iskal in zaužil. Navadno so bile to smrekove in jelove iglice, odpadlo drevesno listje in podobni rastlinski deli, ki jih je medved zaužil, medtem ko se je hranil na glavnem viru hrane. Te fragmente smo posušili zraven ostale hrane. V splošnem to pomeni, da smo iz ocene prehrane izločili ostanke v sledeh, ki so predstavljali nekako manj kot 2% vsebine. 2.2 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV Deleže posameznih tipov hrane v prehrani medvedov smo izrazili kot deleže biomase in kot deleže pojavljanj posameznega tipa hrane. Realnejšo sliko o prehrani namreč dobimo šele z upoštevanjem obeh deležev, saj lahko v posameznih primerih samo na podlagi rezultatov o biomasi napačno ocenimo pomembnost posameznega tipa hrane za medvede. Če je npr. en velik medved zaužil veliko enega tipa hrane, nam bo podatek o deležu zaužite biomase zakril pomembnost drugega vira, ki ga zaužijejo medvedi le v majhnih količinah, a ga v prebavilih najdemo zelo pogosto. a) Deleže posameznih tipov hrane v prehrani medvedov smo izrazili kot deleže biomase določenega tipa hrane glede na vso biomaso hrane v vseh želodcih oz. črevih: (suha masa tipa hrane x) x 100 % biomase = vsota suhih mas vseh tipov hrane v vseh želodcih oz. črevih
9 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -8- b) Izračunali smo še frekvenco pojavljanja (frequency of occurence) in delež pojavljanj (percent occurence) posameznega tipa hrane (Baker in sod., 1993): frekvenca pojavljanja = število želodcev oz. črev, v katerih se pojavlja tip hrane x število vseh želodcev oz. črev delež pojavljanj = število želodcev oz. črev, v katerih se pojavlja tip hrane x skupno število pojavljanj vseh tipov hrane v želodcih oz. črevih Podatke smo obdelali s programom Microsoft Office Excel.
10 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -9-3 REZULTATI 3.1 SESTAVA PREHRANE Po pregledu vsebin 15 želodcev in 13 črev rjavega medveda smo sestavili naslednji seznam tipov hrane, s katerimi so se prehranjevali medvedi, odvzeti iz narave jeseni 2006: - želod, - kostanj, - oreh, - jabolka, - hruške, - slive, - trave (Poaceae), - dvokaličniške zeli, - gliva Melanogaster broomeanus Berk. (1843), - odpadlo bukovo listje, - koruza, - hrustančno, kostno in vezivno tkivo mrhovine ter - kuhinjski odpadki. V vsebini posameznega osebka se je nahajal bodisi samo en tip hrane bodisi več, največ pa smo našteli pet tipov hrane skupaj v posameznem prebavnem organu. Najbolj problematičen za določanje in sortiranje je bil zelen rastlinski material gozdne podrasti oz. travniškega rastlinja. Ločili smo enokaličnice (v naših primerih samo družina trav Poaceae) od dvokaličnic, nadaljnje uvrščanje fragmentov dvokaličniških zelišč gozdne podrasti pa je bilo negotovo. Koder smo v vsebini prebavil našli celotne lističe rastlinja, smo lahko ugotovili vrstno pripadnost zelišča ali ga uvrstili do taksona družine. Pogosto so se v prebavilih tako pojavljale kobulnice (Apiaceae) in nebinovke (Asteraceae). Do vrste smo v redkih primerih lahko določili navadno regačico (Aegopodium podagraria), ki ima rastišča ob poteh, med grmovjem in na ostalih senčnatih krajih. Zelo redko smo zabeležili prisotnost ustnatic (Lamiaceae) in grmovnice razkrečene kozje češnje (Rhamnus saxatilis). Osebek, ki se je hranil z gospodinjskimi odpadki, je imel v želodcu prisoten tudi žajbelj (Salvia officinalis). Kuhinjske odpadke smo zabeležili samo v enem želodcu (Tabela 1), in sicer so bili to papirnati serveti, kosi čajne vrečke, kos plastične vreče za smeti, zmes kruha oz. testa in pol zobotrebca. Samo v tem želodcu smo našli tudi olupke sliv in njihove koščice, zato ne izključujemo možnosti, da je medved tudi te našel v smeteh. V drugem osebku pa smo v želodcu našli aluminijast ovitek od zavojčka cepiva proti steklini, ki smo jo prav tako uvrstili kar v kategorijo smeti. Najpogostejša hrana v prebavilih odstreljenih medvedov je bila želod, trava, jabolka in dvokaličniška zelišča (Tabela 1 in 2). Želod in trave smo ugotovili v 33% analiziranih želodcev, zelišča pri 27%, koruzo, jabolka, glive in mrhovino pa v 20% želodcev (Tabela 1). Večje količine trave smo našli v 54% črev (Tabela 2), jabolka v 39%, želod in zelišča pa v 31% črev. Najredkeje smo v želodcih našli kostanj, hruške in slive, le po en primer je bil takšen (7%). V črevih so bili najredkeje prisotni orehi, odpadli drevesni listi, glive in mrhovina (le v 8% črev).
11 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -10- Tabela 1: Prehrana rjavega medveda (Ursus arctos), ugotovljena na podlagi analize vsebine 15 želodcev, prikazano kot frekvenca pojavljanj (delež pojavljanj posameznega tipa hrane glede na skupno število analiziranih želodcev). VRSTA HRANE ŠTEVILO POJAVLJANJ FREKVENCA POJAVLJANJ [%] želod 5 33,3 trave 5 33,3 dvokaličnice 4 26,7 koruza 3 20,0 jabolka 3 20,0 glive 3 20,0 mrhovina 3 20,0 kuhinjski odpadki 2 13,3 kostanj 1 6,7 hruške 1 6,7 slive 1 6,7 Skupaj število pojavljanj: 31 Skupaj hrana rastlinskega izvora: 26 Skupaj hrana živalskega izvora: 3 Skupaj hrana, posledica odmetavanja s strani človeka: 2 Tabela 2: Prehrana rjavega medveda (Ursus arctos), ugotovljena na podlagi analize vsebine 13 črev, prikazano kot frekvenca pojavljanj (delež pojavljanj posameznega tipa hrane glede na skupno število analiziranih črev). VRSTA HRANE ŠTEVILO POJAVLJANJ FREKVENCA POJAVLJANJ [%] trave 7 53,8 jabolka 5 38,5 želod 4 30,8 dvokaličnice 4 30,8 koruza 3 23,1 hruške 3 23,1 kostanj 2 15,4 oreh 1 7,7 odpadlo bukovo listje 1 7,7 mrhovina 1 7,7 glive 1 7,7 Skupaj število pojavljanj: 32 Skupaj hrana rastlinskega izvora: 31 Skupaj hrana živalskega izvora: 1 3 medvedi od 15-ih (20%) so imeli v prebavilih ostanke mrhovine. V enem primeru je šlo za kose hrustančnega in vezivnega tkiva ter koščene fragmente, v drugih dveh pa za kos kože. Eden od teh je bila koža z dlako koze (balkanske).
12 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -11- Kar pri osmih medvedih (53,3%) smo v prebavilih ugotovili tudi prisotnost hipogejne glive Melanogaster broomeanus, ki ima sveža močan in sladek vonj po suhem sadju. V petih primerih je bila prisotna v zelo majhnih količinah, zato smo njen delež zanemarili, precej pa je je bilo v treh primerih (20% medvedov) (Tabela 1). Iste rezultate, kot smo jih prikazali v tabelah 1 in 2, lahko prikažemo tudi kot delež posameznega tipa hrane od celotnega seštevka vseh pojavljanj vseh tipov hrane v vseh analiziranih prebavilih (Sliki 4 in 5). Odstotek posameznega tipa hrane je tu seveda nižji, saj je večina medvedov imela v prebavilih več kot en tip hrane. 3,2 3,2 3,2 16,1 6,5 želod trave dvokaličnice 9,7 koruza 16,1 mrhovina jabolka glive kuhinjski odpadki 9,7 kostanj hruške slive 9,7 12,9 9,7 Slika 4: Sestava prehrane v želodcih 15-ih rjavih medvedov (Ursus arctos), odvzetih jeseni 2006, prikazano kot odstotek pojavljanj posameznega tipa hrane izmed skupnega števila vseh pojavljanj. 3,1 3,1 3,1 3,1 21,9 6,3 trave jabolka želod dvokaličnice 9,4 koruza hruške kostanj 9,4 15,6 oreh odpadlo bukovo listje mrhovina glive 12,5 12,5
13 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -12- Slika 5: Sestava prehrane v črevesju 13-ih rjavih medvedov (Ursus arctos), odvzetih jeseni 2006, prikazano kot odstotek pojavljanj posameznega tipa hrane izmed skupnega števila vseh pojavljanj. 3.2 BIOMASA PREHRANE Suhe mase posameznih tipov hrane v 15-ih medvedjih želodcih so bile razporejene neenakomerno. Kar 68% celotne biomase hrane v želodcih je predstavljal želod, 17% trave, 9% pa koruza, vseh ostalih osem tipov hrane je predstavljalo vsak po 1,5% ali manj (Slika 6). Precej biomase želoda je odpadlo na dva osebka, ki sta imela želodec povsem napolnjen s tem plodom. Najnižjo biomaso so imele v želodcih glive, slive, jabolka, mrhovina in kuhinjski odpadki. 17% 9% 68% želod trave koruza kostanj hruške dvokaličnice kuhinjski odpadki mrhovina jabolka slive glive Slika 6: Delež biomase [%] posameznega tipa hrane v želodcih 15-ih rjavih medvedov (Ursus arctos), odvzetih jeseni 2006 V črevih je biomasa želoda predstavljala 25% vse biomase hrane v črevih, 18% je odpadlo na kostanj, 16% na koruzo, po 13% pa na jabolka in trave. Najnižjo biomaso v črevih so predstavljale glive, mrhovina, odpadlo bukovo listje in orehi.
14 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -13-3% 2% 1% 1% 13% 13% 8% 25% 18% želod kostanj koruza jabolka trave dvokaličnice hruške oreh odpadlo bukovo listje mrhovina glive 16% Slika 7: Delež biomase [%] posameznega tipa hrane v črevih 13-ih rjavih medvedov (Ursus arctos), odvzetih jeseni DISKUSIJA Prehrana rjavega medveda, ugotovljena v tej analizi, je odražala tedanjo naravno prehransko ponudbo na območju, od koder prihajajo odvzeti medvedje. Lansko jesen je obilno obrodil hrast, posledica česar je bil velik delež biomase želoda v prehrani medvedov. Predhodne preliminarne analize iztrebkov medvedov (Kovačič in Škraban, 2006; Resnik in Stopinšek, 2006) so pokazale, da so iztrebki v jeseni 2004 pogosto vsebovali žir, ni bilo pa nič želoda ali kostanja. V tej raziskavi v prebavilih nismo zasledili nič žira, saj je lani bukev zelo slabo obrodila. Omenjena pregleda iztrebkov sta tudi pokazala, da je sadje pogosta hrana medvedov; v pričujoči analizi so bila jabolka prisotna v 20% pregledanih želodcev, hruške pa v 23% pregledanih črevih. Analiza iztrebkov medvedov (Resnik in Stopinšek, 2006) je razen naštetih razlik pokazala zelo podobno sestave prehrane medvedov: poleg trav, ostankov sadja, žira, vejic, ostankov kosti, koruze, dlak, vejic in listja so zaradi analize vzorcev iz ostalih sezon zabeležili še prisotnost hroščev in njihovih ličink, os in robidnic. Na nekaterih območjih je v poletnem obdobju lahko beljakovinsko bogata hrana v osirjih in mravljiščih odločilnega pomena za medveda (Große in sod., 2000, LIFE 2005). V naši analizi prisotnosti mravelj nismo zasledili, verjetno zaradi majhnega števila pregledanih vzorcev in jesenskega termina jemanja vzorcev. Majhen delež pojavljanja hrane živalskega izvora v analiziranih prebavilih v primerjavi z rastlinsko hrano je bil med drugim tudi posledica odsotnosti nevretenčarjev v vzorcu. Po lastnih izkušnjah s terena ugotavljamo, da predstavljajo sicer ose in mravlje ter druge žuželke dokaj pogost vir hrane za medveda. Zanimiva je prisotnost glive v prebavilih, ki je je bilo po biomasi le do 0,3%, po odstotku pojavljanja pa celo 10%. Doslej je v analizah prehrane niso eksplicitno omenjali, verjetno
15 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -14- zato, ker se v prebavilih že precej prebavi in v iztrebkih ne prepoznamo več strukture glivnega tkiva. Vzorec 15-ih medvedov iz enega samega letnega obdobja ne predstavlja reprezentativnega vzorca. Ker se medved prehranjuje v skladu s sezonsko ponudbo hrane v gozdnem ekosistemu (Große in sod., 2000), bi bilo za popolnejši seznam prehrane in zanesljivejšo oceno biomase hrane nujno analizirati vzorce preko celega leta in s širšega geografskega območja. Tako bi se lahko tudi odločili o ustreznosti posamezne metode računske analize o pojavljanju posameznega tipa hrane v prebavilih medvedov. Tudi Baker in sod. (1993) so povzeli, da primerjava obeh metod ni pokazala enakega razvrščanja vrst plena v prehrani. Frekvenca pojavljanja je ustrezen podatek za ugotavljanje izrabe vrst plena pri zvereh, ocena konzumirane biomase pa je nujna za določitev pomembnosti različnih plenskih vrst in za ovrednotenje vpliva zveri na populacije plena (Baker in sod., 1993). Medvedi so imeli pogosto v želodcih večinoma druge obroke kot v črevih, in sicer tako glede na vsebovano vrsto hrane kot tudi glede na odstotek biomase. V treh primerih smo zabeležili popolnoma različno vrsto hrane v želodcu kot v črevesu osebka. V primeru osebka, ki se je hranil z gospodinjskimi odpadki, pa je vseboval celo zgornji del želodca povsem drugo hrano (odpadke) kot spodnji del želodca (trave). V primeru večjega vzorca prebavil bi bilo tudi zanimivo izračunati, če se prehrana razlikuje med starostnimi skupinami osebkov oz. med posameznimi letnimi časi ali lokacijami. Letni privzem energije je namreč precej večji v jeseni, in sicer zaradi hiperfagije, da si medvedi naberejo dovolj podkožnih zalog za zimske mesece. 5 POVZETEK Rjavi medved (Ursus arctos) je naša največja zver. Prvotni areal njegove razširjenosti je v preteklosti močno skrčil človek bodisi z načrtnim iztrebljanjem bodisi s krčenjem življenjskega prostora zanj. Samice v povprečju dosežejo maso 100 kg, samci okoli 150 pa vse preko 300 kg. Rjav kožuh ima lahko svetle ali temne odtenke. Oči, ušesa in rep so majhni. Noge so kratke in močne, hoja je plantigradna. Na prstih imajo močne in nevpotegljive kremplje. So vsejedi, derači so slabo razviti. Prehrana je odvisna od vegetacijskih in prostorskih značilnosti domačega okoliša medveda (Große in sod., 2003). Pogosto se prehranjuje z zelenimi in podzemnimi deli rastlin (popki, poganjki, listi, koreninicami), drevesnimi plodovi, sadeži, oreški, glivami, ptičjimi jajci, nevretenčarji, manjšimi sesalci in mrhovino. Parklarje pleni redko. Na podlagi preiskave vsebine prebavil petnajst medvedov, odvzetih iz narave v jeseni leta 2006, smo podali seznam zaužite hrane medvedov tega območja in biomaso ter delež pojavljanj posameznega tipa hrane v medvedjih prebavilih. V prebavilih smo našli želod, kostanj, oreh, jabolka, hruške, slive, trave (Poaceae), dvokaličniške zeli, glivo Melanogaster broomeanus Berk. (1843), odpadlo bukovo listje, koruzo, hrustančno, kostno in vezivno tkivo mrhovine ter gospodinjske odpadke. Od dvokaličniških zelišč so se pogostno pojavljale kobulnice in nebinovke.
16 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -15- Največji delež biomase v želodcih 15-ih medvedov je zavzemal želod (68%), sledila je trava (17%) in koruza (9%). V črevih je največji delež biomase tudi predstavljal želod (25%), sledili so mu kostanj (18%), koruza (16%), jabolka (13%), trave (13%) in dvokaličniške zeli (8%). Najbolj pogosto sta se v želodcih pojavljala želod (v 33% želodcev) in trava (tudi v 33%). Pogosto smo našli v želodcih tudi dvokaličniška zelišča (v 27%), koruzo (20%), enako pogosto so se pojavljali še jabolka, glive in mrhovina. V črevih smo najpogosteje našli trave (v 54% črev), jabolka so se pojavljala s frekvenco 39%, želod in dvokaličniške zeli po 31%, koruza in hruške pa po 23%. Dostopnost posamezne vrste hrane je odvisna tako od geografske lokacije območja kot od letnega časa in se lahko precej razlikuje tudi med leti. Za natančen in zanesljiv opis prehranjevalnih navad medvedov je zato nujno, da imamo na razpolago vzorce iz različnih okolij, ki jih medvedi izrabljajo, in iz različnih sezon. Zaradi medvedovega oportunističnega prehranjevanja je ključnega pomena, da poznamo značilnosti prostora, ki ga medved izrablja, če hočemo pravilno interpretirati prehrano in s prehranjevanjem povezano aktivnost. Zahvala Zahvaljujemo se g. Marku Jonozoviču, g. Miranu Bartolu ter g. Markotu Bercetu iz Zavoda za Gozdove Slovenije za zbiranje prebavil in posredovanih podatkov o odvzetih medvedov. Hvala tudi Franciju Kljunu za tehnično pomoč in pomoč pri zbiranju prebavil. 6 VIRI ARSO, 2005: Adamič s sod. 2005, Dahle s sod., 1998, Danilov, 1983, Gilbert, 1992, Mattson s sod., 1991, Servheen 1983, Welch 1997 Baker, L.A., Warren, R.J., James, W.E., Bobcat prey digestibility and representation in scats. Proc. Annu. Conf. Southeast. Assoc. Fish and Wildl. Agencies, 47: Große, C., Kaczensky, P., Knauer, P., Ants an important food source for brown bears in Slovenia? V: Kaczensky, P. (ur.), Co-existence of brown bears and men in the cultural landscape of Slovenia. Project Medved. Final report of the FWF project, Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Große, C., Kaczensky, P., Knauer, F., Ants: A food source sought by Slovenian brown bears (Ursus arctos)? Canadian Journal of Zoology, 81/12: Kaczensky, P. (ur.), Co-existence of brown bears and men in the cultural landscape of Slovenia. Project Medved. Final report of the FWF project, Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
17 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -16- Kovačič, N., Škraban, J., Prehrana medveda (Ursus arctos). Individualna naloga, Ljubljana, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Krofel, M., Plenjenje in prehranjevanje evrazijskega risa (Lynx lynx) on območju Dinarskega krasa v Sloveniji. Diplomska naloga. Ljubljana, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: 100 str. Krže, B., Rjavi medved Ursus arctos Linnaeus, V: Kryštufek, B. in sod., Zveri II, medvedi (Ursidae), psi (Canidae), mačke (Felidae). Ljubljna, Lovska zveza Slovenije. Kryštufek, B., Sesalci Mammalia. V: Sket, B., Gogala, M., Kuštor, V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: Kryštufek, B., Sesalci Slovenije. Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije: LIFE NATURA III: Ohranitev velikih zveri v Sloveniji- Faza I (rjavi medved). ZGS, poročilo, 2006 Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Mala flora Slovenije: Ključ za določanje praprotnic in semenk. 3.izd., Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 845 str. Nielsen, S.E., Munro, R.H.M., Bainbridge, E.L., Stenhouse, G.B., Boyce, M.S., Grizzly bears and forestry. II Distribution of grizzly bear foods in clearcuts of west-central Alberta, Canada. Forest Ecology and Management, 199, Resnik, N., Stopinšek, S., Prehranska analiza rjavega medveda (Ursus arctos Linnaeus, 1758). Individualna naloga, Ljubljana, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Robbins, C.T, Wildlife Feeding and Nutrition, Academic Press, San Diego Rode, K. D., Farley, S. D., Robbins C. T., Behavioral responses of brown bears mediate nutritional effects of experimentally introduced tourism. Biological Conservation, 133: Roehring, E., Biomass and Productivity. v Roehring in Ulrich ed., Temperate deciduous forests. Elsevier, Amsterdam, Sunde, P., Kvam, T., Bolstad, J.P., Bronndal, M., Foraging of lynxes in a managed boreal-alpine environment. Ecography, 23: %20bear% pdf
18 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF PRILOGA Priloga 1: Podatki o odstreljenih ali povoženih medvedih jeseni 2006 v Sloveniji (ZGS), katerih prehrano smo analizirali z analizo vsebine njihovih prebavil. (OD odvzem; IO- izredni odstrel, PO- povoz, RO- redni odstrel) * 16. medved ni vključen v ločene izračune frekvenc in deležev pojavljanja hrane v želodcih in črevih ter v ločene izračune biomase zap. št. medveda LD, LPN OD datum odstrela/povoz a starost spol masa medveda [kg] sveža masa vsebine želodca [g] sveža masa vsebine črevesa [g] dolžina črevesa [m] 1 LPN Snežnik IO F 106/ ,8 2 Lož- Stari trg RO F 29/ ,7 3 Toplice RO M 118/ Velike Lašče IO F 63/ ,8 5 Kočevje PO F 127/ ,0 6 Velike Lašče PO F 165/ ,8 7 Rakitna RO M 325/ ,6 8 Grosuplje RO M 56/ ,4 9 LPN Jelen RO F 74/ ni v analizi - 10 Draga Trava RO F 70,5/ ,5 11 Dolenja vas PO F 51/ ,1 12 Kočevje PO F 147/ ,0 13 Hinje Lazina RO F 122/ ni v analizi - 14 Turjak PO F 44/ ,4 15 Dolenja vas PO F ,3 16 Predgrad IO M (samo sluz) 150 8,6
19 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -18- Priloga 2: Skupni pregled prehrane rjavega medveda pri osebkih, odvzetih iz narave jeseni 2006 v Sloveniji (zap. št. glej Priloga 1) zap. št. medveda suha masa vsebine prebavil [g] želod hruške jabolka trave koruza kostanj dvokaličnice gliva mrhovina kuhinjski odpadki odpadlo bukovo listje drevesni brsti (bukev) skupno število vrst hrane v prebavilih slive oreh 1 275, , , , , , ,4 396, , ,5 13, , ,4-97,6-25,2-8, , ,4 3,0 110,8 22,2 21,2 0,9 16, ,2 1548, ,7 48, ,6-324, ,2-25,8-36,2 20, , , , , ,5-54,1 7,7 58, , ,5 45, , ,5 6, ,4 81, , ,8 183,7 20,3-5, , , , ,1 5, ,8 3 skupaj 4134,4 1908,0 100,2 224,7 759,6 468,7 346,5 173,9 9,9 37,6 27,0 13,5 20,7 40,3 3,8 47 % biomase 100,0 46,1 2,4 5,4 18,4 11,3 8,4 4,2 0,2 0,9 0,7 0,3 0,5 1,0 0,1
20 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -19- Priloga 3: Skupni pregled hrane v želodcih rjavega medveda pri osebkih, odvzetih jeseni 2006 v Sloveniji (zap. št. glej Priloga 1) zap. št. medveda suha masa celotne vsebine želodca [g] ŽELOD HRUŠKE JABOLKA SLIVE POACEAE KORUZA KOSTANJ DVOKALIČNICE GLIVA MRHOVINA skupaj tipov hrane v želodcu KUHINJSKI ODPADKI prisotni še: 1 6, , ,5 2 smrekove iglice, fragmenti drevesnega lista 2 451, ,7 13,5 390, , ,5 5 smrekove iglice, gliva, Poaceae, košarnica, brezov list, list žajblja 3 105, , ,2-2 jelove iglice, gliva 4 34, ,8 0,9 16,5-3 koruza, drevesni listi, Poaceae, iglice ,4 1280, drevesni listi 6 195,1 48, ,6-48, hrastovi listi 7 1, , , , smrekove iglice, Poaceae, kobulnica Aegopodium podagraria 9 85, , jelova iglica, bukovi luskolisti, zelišča, gliva ,3-47,1 3,0-47, , smrekove in jelove iglice 11 2, , ,5 1, ,6 1, Poaceae ,8 713,7-12, ,8 151, pritlike trav, Poaceae, gliva 15 0, , skupaj 3244,1 2196,2 47,1 15,8 13,5 535,6 285,3 48,8 44,1 4,9 25,9 27,0 31 % biomase 100,0 67,7 1,5 0,5 0,4 16,5 8,8 1,5 1,4 0,2 0,8 0,8
21 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -20- Priloga 4: Skupni pregled ostankov hrane v črevih rjavega medveda pri osebkih, odvzetih iz narave jeseni 2006 v Sloveniji (zap. št. glej Priloga 1) suha masa celotne vsebine črevesa [g] ŽELOD HRUŠKE JABOLKA POACEAE KORUZA KOSTANJ OREH DVOKALIČNICE GLIVA MRHOVINA zap. št. medveda prisotni še: 1 268, , ,3 40, stena vampa, gliva 2 83, ,7 6, , , , , Poaceae, drevesni listi 4 147, ,4 3,0 110,8 22,2-4, ,8 267, smrekove iglice 6 275, , ,0-25,8-36,2 20, ,7 20,7 5 iglice, gliva, vejice 8 131, , iglice, Poaceae 10 23,2-7,0 4,6 11, smrekove iglice, 2 lističa dveh vrst zelišč 11 50,5 45, , smrekove iglice, steblo trav ,8 80, , ,0 31,9 20,3-5, , , smrekove in jelove iglice, bukovi luskolisti, drevesni listi, dvokaličnice skupaj 1686,1 425,5 53,1 221,0 218,0 263,3 297,8 40,3 129,8 5,1 11,7 20,7 32 % biomase 100,0 25,2 3,1 13,1 12,9 15,6 17,7 2,4 7,7 0,3 0,7 1,2 odpadlo bukovo listje skupaj tipov hrane v črevesu
22 Kos, Pagon, 2007: Analiza vsebine prebavil... Odd. za biologijo, BF -21-
! # % & ()!+ % ,./+01 2 03 4) 1 5 / % /, / / /, 6 / 7 6 7 ) 6 / 7 6 7
! # % & ()!+ %,./+01 2 03 4) 1 5 / % /, / / /, 6 / 7 6 7 ) 6 / 7 6 7 8 OLAP FOR HEALTH STATISTICS: HOW TO TURN A SIMPLE SPREADSHEET INTO A POWERFUL ANALYTIC TOOL Barbara Artnik (1), Gaj Vidmar (2), Jana
More informationOcena naravne plenske baze volka in priporočila za upravljanje s plenskimi vrstami
LIFE08 NAT/SLO/000244 SloWolf Ocena naravne plenske baze volka in priporočila za upravljanje s plenskimi vrstami Poročilo akcije A.3 projekta LIFE+ SloWolf Irena Kavčič, Matija Stergar, Hubert Potočnik,
More informationThe Experience of using Distributed Temperature Sensing (DTS) in XLPE Power Cables
9. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV Kranjska Gora 29 CIGRÉ ŠK B1 1 The Experience of using Distributed Temperature Sensing (DTS) in XLPE Power Cables Danijela Palmgren ABB AB P.O. BOX 546, 371
More informationMOBILITY AND THE LIFESTYLE OF THE SLOVENE POPULATION
Geografski vestnik 84-1, 2012, 163 170 Articles ARTICLES MOBILITY AND THE LIFESTYLE OF THE SLOVENE POPULATION AUTHOR Vladimir Drozg University of Maribor, Faculty of Arts, Department for Geography, Koroška
More informationREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Sektor za kmetijske trge
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Sektor za kmetijske trge Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana T: 01 580 77 70 F:
More informationMANAGING BUSINESS DOCUMENTATION IN VIEW OF ITS INFORMATION VALUE IN SLOVENIAN WOOD INDUSTRY COMPANIES
Zbornik gozdarstva in lesarstva 76, s. 103-121 GDK: 796--061(045) Prispelo / Recived: 15. 03. 2005 Sprejeto / Accepted: 07. 04. 2005 Izvirni znanstveni članek Original scientific paper MANAGING BUSINESS
More informationEANCOM - Mapiranje popustov
- Mapiranje popustov 1.0, 11.04.2012 11.04.2012, 1.0 Vsebina je avtorsko zaščitena GS1 2012 Stran 1 od 9 Povzetek dokumenta Podatke dokumenta Naslov dokumenta - Mapiranje popustov Datum zadnje spremembe
More informationTelescope Telehealth Services Code of Practice for Europe
38 Research Review Paper Telescope Telehealth Services Code of Practice for Europe Drago Rudel, Tine Jenko, Malcolm Fisk, Roberts Rose Abstract. We present the European project TeleSCoPE Telehealth Services
More informationA MAKE-OR-BUY DECISION PROCESS FOR OUTSOURCING
PATRICIJA BAJEC, M.Sc. E-mail: patricija.bajec@fpp.uni-lj.si IGOR JAKOMIN, Ph.D. E-mail: igor.jakomin@fpp.edu University of Ljubljana, Faculty of Maritime Studies and Transportation Pot pomorščakov 4,
More informationSVET POD TRIGLAVOM 12
SVET POD TRIGLAVOM 12 TRIGLAVSKI NARODNI PARK za prebivalce, obiskovalce, prijatelje in podpornike LJUDJE V PARKU REPORTA@E PARTNERJI INFORMACIJE NARAVA KULTURNA DEDI[^INA @IVLJENJE V PARKU NARODNI PARK
More informationHow To Understand Environmental Crime
DOCTORAL DISSERTATION Crimes against the Environment Comparative Criminology and Criminal Justice Perspectives March, 2012 Katja EMAN, M.A. DOCTORAL DISSERTATION Crimes against the Environment Comparative
More informationRisk analysis study for Slovenian motorway tunnels
Risk analysis study for Slovenian motorway tunnels Dipl.Ing. Bernhard Kohl ILF BERATENDE INGENIEURE, ZT GmbH, Linz Marko Žibert, univ.dipl.inž.grad. ELEA-iC, Ljubljana Abstract After high-profile accidents
More informationGeneral knowledge about diabetes in the elderly diabetic population in Slovenia
General knowledge about diabetes in the elderly diabetic population in Slovenia Splošno poznavanje sladkorne bolezni pri starejših sladkornih bolnikih v Sloveniji Eva Turk,1, 2 Miroslav Palfy,3 Valentina
More informationFSW-0508TX FSW-0808TX
FSW-0508TX FSW-0808TX 5/8-Port 10/100Mbps Switch Quick Installation Guide English Deutsch Slovenian Ver. 2.00-0609 Package Contents GB One 5/8-Port 10/100Mbps Ethernet Switch One AC Power Adapter One Quick
More informationAssistive Technology and Its Role among the Elderly a Survey
Informatica Medica Slovenica 2012; 17(2) 9 Research Paper Assistive Technology and Its Role among the Elderly a Survey Julija Ocepek, Zdenka Prosič, Gaj Vidmar Abstract. Health professionals are aware
More informationPN Produkt Cena (EUR)
DIGIARS, Sergej Pogačnik s.p. Zgoša 17b 4275 Begunje na Gorenjskem www.digiars.si Tel/fax: (04) 530 75 49 Gsm: 051 200 778 info@digiars.si Cene so brez popustov in ne vključujejo 22% DDV. PN Produkt Cena
More information1.- L a m e j o r o p c ió n e s c l o na r e l d i s co ( s e e x p li c a r á d es p u é s ).
PROCEDIMIENTO DE RECUPERACION Y COPIAS DE SEGURIDAD DEL CORTAFUEGOS LINUX P ar a p od e r re c u p e ra r nu e s t r o c o rt a f u e go s an t e un d es a s t r e ( r ot u r a d e l di s c o o d e l a
More informationBurnout among Slovenian family medicine trainees: A cross-sectional study
Burnout among Family Medicine Trainees Burnout among Slovenian family medicine trainees: A cross-sectional study Izgorelost med specializanti družinske medicine v Sloveniji: presečna študija Polona Selič,1
More informationFORECASTING WITH ARMA MODELS The case of Slovenian inflation. Klara Stoviček *
Prikazi in analize XIV/ (maj 27), Ljubljana FORECASTING WITH ARMA MODELS The case of Slovenian inflation Klara Stoviček * Abstract The main objective of this paper is to evaluate how useful standard in-sample
More informationOd otroštva do novejših strategij šole in znanosti V. ur. Eva Klemenčič in Oliver Ilievski
Letnik XXV, številka 1 2, 2014 Revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja Šolsko polje Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti V ur. Eva Klemenčič in Oliver Ilievski Šolsko polje
More informationUporaba metode Kanban pri razvoju programske opreme
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Andrej Ograjenšek Uporaba metode Kanban pri razvoju programske opreme DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Mentor:
More informationPRIMERJAVA MED MICROSOFT DYNAMICS CRM IN SUGAR CRM COMMUNITY EDITION
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Krebelj PRIMERJAVA MED MICROSOFT DYNAMICS CRM IN SUGAR CRM COMMUNITY EDITION DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA PRVE
More informationRamë Manaj ARCHIVAL PREMISES IN THE REPUBLIC OF KOSOVO
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Ramë Manaj ARCHIVAL PREMISES IN THE REPUBLIC OF KOSOVO Abstract: In the present paper the author provides
More informationCONSIDERING AUTOCORRELATION IN PREDICTIVE MODELS. Daniela Stojanova
CONSIDERING AUTOCORRELATION IN PREDICTIVE MODELS Daniela Stojanova Doctoral Dissertation Jožef Stefan International Postgraduate School Ljubljana, Slovenia, December 2012 Evaluation Board: Prof. Dr. Marko
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO MAGISTRSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2007 APOLONIJA OBLAK FLANDER UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO MAGISTRSKO DELO DEMOGEOGRAFSKO
More informationDelovni zvezek št. 5/2008, let. XVII
Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.umar.gov.si/publikacije/delovni_zvezki Delovni zvezek št. 5/2008, let. XVII Kratka vsebina: Avtorica v delovnem zvezku predstavi izbrano problematiko terciarnega izobraževanja
More informationIBM Unified Device Management
IBM Unified Device Management IBM Endpoint Manager Grega Cvek, email: gregor.cvek@si.ibm.com, GSM: 040456798 IT Specialist, IBM Slovenija Reference: Manufacturing Technology Government Energy Franchise
More informationDrupal 8 Modules: Translation Management Tool and Paragraphs
Informatica 40 (2016) 145 152 145 Drupal 8 Modules: Translation Management Tool and Paragraphs Saša Nikolić Faculty of Mathematics, Science and Information Technologies, University of Primorska Glagoljaška
More informationREVECON 2.0 & 2.1 pro digitalni multi efekt -kratka navodila
REVECON 2.0 & 2.1 pro digitalni multi efekt -kratka navodila Direktiva EC2004/108/EC Digitalni Multi-efekt REVECON 2.0 & 2.1 pro Značilnosti: Nizka cena,visoka kvaliteta,digitalni multi-efekti Super kvaliteta
More informationTransformational Leadership Styles in Slovenian Police
VARSTVOSLOVJE, Journal of Criminal Justice and Security year 13 no. 2 pp. 188-207 Transformational Leadership Styles in Slovenian Police Džemal Durić Purpose: The purpose of this research was to examine
More informationIzbira pristopa pri popisu in optimizaciji poslovnih procesov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Šinkovec Izbira pristopa pri popisu in optimizaciji poslovnih procesov DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: dr.
More informationManaging IT Services: Aligning Best Practice with a Quality Method
DOI: 10.2478/v10051-012-0004-6 Managing IT Services: Aligning Best Practice with a Quality Method Miha Kastelic 1, Peter Peer 2 1 IBM Global Services, Delivery Center, s.r.o Brno, Technical 2995/21, 61600,
More information3 Network Address Translation. 2 SCTP Association. 4 Multi-Homing and NAT. Stegel, Sterle, Bešter, Kos
Elektrotehniški vestnik 75(5): 277-284, 2008 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija SCTP association between multi-homed endpoints over NAT using NSLP Tine Stegel, Janez Sterle, Janez Bešter, Andrej
More informationDiscrete event simulation of administrative and medical processes
Discrete event simulation of administrative and medical processes Diskretna dogodkovna simulacija administrativnih in medicinskih postopkov Robert Leskovar,1 Rok Accetto,2 Alenka Baggia,1 Zlatko Lazarevič,3
More informationMisli Thoughts JUNIJ 2005 LETO - YEAR 54 ŠTEVILKA - NUMBER 6. http://www.glasslovenije.com.au. misli junij 2005 1 PRINT POST APPROVED PP318852/00020
PRINT POST APPROVED PP318852/00020 Misli Thoughts LETO - YEAR 54 ŠTEVILKA - NUMBER 6 JUNIJ 2005 http://www.glasslovenije.com.au misli junij 2005 1 BOG DAJ DOBER DAN! S tem pozdravom Vas želim nagovoriti
More informationRevija za. univerzalno. odličnost. Journal of. Universal. Excellence. Marec 2015 Letnik IV, številka 1 ISSN 2232-5204
R Revija za Journal of U univerzalno Universal O odličnost Excellence Marec 2015 Letnik IV, številka 1 ISSN 2232-5204 ISSN 2232-5204. Izdajatelj: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Glavni
More informationRemoval Efficiency of COD, Total P and Total N Components from Municipal Wastewater using Hollow-fibre MBR
372 Acta Chim. Slov. 2011, 58, 372 378 Technical paper Removal Efficiency of COD, Total P and Total N Components from Municipal Wastewater using Hollow-fibre MBR Irena Petrini}, 1, * Mirjana ^urlin, 2
More informationImpacts of the Implementation of a Project Management Information System a Case Study of a Small R&D Company
DOI: 10.2478/orga-2014-0002 Impacts of the Implementation of a Project Management Information System a Case Study of a Small R&D Company Mirjana Kljajić Borštnar, Andreja Pucihar University of Maribor,
More informationAlgorithms for Learning Regression Trees and Ensembles on Evolving Data Streams. Elena Ikonomovska
Algorithms for Learning Regression Trees and Ensembles on Evolving Data Streams Elena Ikonomovska Doctoral Dissertation Jožef Stefan International Postgraduate School Ljubljana, Slovenia, October 2012
More informationMihaela Triglav Čekada, Fabio Crosilla, Mojca Kosmatin Fras ABSTRACT IZVLEČEK. Geodetski vestnik 54/3 (2010) IZ ZNANOSTI IN STROKE
THEORETICAL LIDAR POINT DENSITY FOR TOPOGRAPHIC MAPPING IN THE LARGEST SCALES TEORETIČNA GOSTOTA LIDARSKIH TOČK ZA TOPOGRAFSKO KARTIRANJE V NAJVEČJIH MERILIH Mihaela Triglav Čekada, Fabio Crosilla, Mojca
More informationSISTEM NEPOPOLNE DVODOMNOSTI V SLOVENSKEM PARLAMENTU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Igor Lakota Mentor: doc. dr. Miro Haček SISTEM NEPOPOLNE DVODOMNOSTI V SLOVENSKEM PARLAMENTU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 KAZALO 1. UVOD... 4 2. TEORETSKI
More informationEVALUATION OF THE SERIOUSNESS OF ACTS OF VIOLENCE AGAINST IMMIGRANT SECONDARY SCHOOL STUDENTS IN BOARDING SCHOOLS
EVALUATION OF THE SERIOUSNESS OF ACTS OF VIOLENCE AGAINST IMMIGRANT SECONDARY SCHOOL STUDENTS IN BOARDING SCHOOLS Olga DEČMAN DOBRNJIČ, I Milan PAGON, II Majda PŠUNDER III COBISS 1.01 ABSTRACT Evaluation
More informationJure Kranjc. Sistemska administracija gostovanih spletnih strežnikov na platformi Linux
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Kranjc Sistemska administracija gostovanih spletnih strežnikov na platformi Linux DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
More information4 Introduction of DMDSS. 2 Data Mining. 3 Integrating Data Mining and Decision Support
Elektrotehniški vestnik 74(4): 195-200, 2007 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Data Mining Based Decision Support System to Support Association Rules Rok Rupnik, Matjaž Kukar University of
More informationSome Dilemmas Regarding Payment Card Related Crimes
Igor Lamberger, Bojan Dobovšek, Boštjan Slak Some Dilemmas Regarding Payment Card Related Crimes VARSTVOSLOVJE, Journal of Criminal Justice and Security year 14 no. 2 pp. 191-204 Igor Lamberger, Bojan
More informationPOVIŠAN KRVNI TLAK PRI STAREJŠIH IN DEJAVNIKI TVEGANJA
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije POVIŠAN KRVNI TLAK PRI STAREJŠIH IN DEJAVNIKI TVEGANJA Poročilo za evropski projekt SOGRAP (Social Gradient Potential in Reducing Health Inequalities in
More informationANALYSIS OF CORD BLOOD UNITS DONATED TO THE SLOVENIAN CORD BLOOD BANK
Zdrav Vestn 2009; 78: 451 5 451 Research article/raziskovalni prispevek ANALYSIS OF CORD BLOOD UNITS DONATED TO THE SLOVENIAN CORD BLOOD BANK ANALIZA POPKOVNIČNE KRVI, DAROVANE V SLOVENSKO BANKO POPKOVNIČNE
More informationMETEOROLOŠKA POSTAJA ČRNI VRH Meteorological station Črni Vrh
Naše okolje, december 211 METEOROLOŠKA POSTAJA ČRNI VRH Meteorological station Črni Vrh Mateja Nadbath N a Črnem Vrhu, v občini Dobrova-Polhov Gradec, ima Agencija Republike Slovenije za okolje padavinsko
More informationImprovement of the Direct-Marketing Business Process by Using Data Mining
ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 80(3): 123-127, 2013 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Improvement of the Direct-Marketing Business Process by Using Data Mining Rok Rupnik University of Ljubljana, Faculty of Computer
More informationKatalog produktov Cenik
Central Reservation System Katalog produktov Cenik Kontakt ORS Slovenija: sales@ors.si Telefon: 00386 3 759 09 20 Fax: 00386 3 759 09 21 ORS Smart Xtreme Booking Tool - ekstremno enostaven! NOVO! ORM EASY
More informationSCO TT G LEA SO N D EM O Z G EB R E-
SCO TT G LEA SO N D EM O Z G EB R E- EG Z IA B H ER e d it o r s N ) LICA TIO N S A N D M ETH O D S t DVD N CLUDED C o n t e n Ls Pr e fa c e x v G l o b a l N a v i g a t i o n Sa t e llit e S y s t e
More information1. Oblast rozvoj spolků a SU UK 1.1. Zvyšování kvalifikace Školení Zapojení do projektů Poradenství 1.2. Financování 1.2.1.
1. O b l a s t r o z v o j s p o l k a S U U K 1. 1. Z v y š o v á n í k v a l i f i k a c e Š k o l e n í o S t u d e n t s k á u n i e U n i v e r z i t y K a r l o v y ( d á l e j e n S U U K ) z í
More informationYouth information. as a base for youth participation: Boosting youth participation at local level
Youth information as a base for youth participation: Boosting youth participation at local level About Youth in Action programme Youth in Action is the Programme the European Union has set up for young
More informationMODERN INFORMATION COMMUNICATION TECHNOLOGIES AND TOOLS FOR SUPPLY CHAIN MANAGEMENT
E. Vatovec Krmac: Modem Information Communication Technologies and Tools for Supply Chain Management EVELIN VATOVEC KRMAC, M. Se. E-mail: evelin. vatovec @fpp. edu University of Ljubljana Faculty of Maritime
More informationnaravoslovna Voda skupno dobro, ki ga je treba na našem planetu zaščititi Kapljica vode: didaktične igre v vrtcu
ISSN 1318-9670 pomlad 2014 letnik XVIII št. 3 naravoslovna solnica revija za učitelje, vzgojitelje in starše Voda skupno dobro, ki ga je treba na našem planetu zaščititi Kapljica vode: didaktične igre
More informationSummary. Key words: the present perfect, preterite, transfer, British English, American English. Povzetek
DOI: 10.4312/elope.7.1.27-46 Summary The objective of our article is to present the selected results of the research which was conducted for the purpose of our master s thesis. We focused on the transfer
More informationLJUBLJANA, JULY 1997 Vol. 5, No. 1:11-24
Slovenian Entomological Society, download unter www.biologiezentrum.at LJUBLJANA, JULY 1997 Vol. 5, No. 1:11-24 BIO ACOUSTICS O F SIN GING CICADAS O F TH E W ESTERN PALAEARCTIC: CICADETTA M ED ITERRANEA
More informationDISCRETE MATHEMATICS AND ITS APPLICATIONS IN NETWORK ANALYSIS DISKRETNA MATEMATIKA I NJENE PRIMJENE U MREŽNOJ ANALIZI
DISCRETE MATHEMATICS AND ITS APPLICATIONS IN NETWORK ANALYSIS mr. sc. Anton Vrdoljak, prof. matematike Građevinski fakultet Sveučilišta u Mostaru Abstract: In this article we will give a small introduction
More informationThe Influence of Social Networking Sites on Recruiting Human Resources in the Czech Republic
DOI: 10.1515/orga-2015-0002 The Influence of Social Networking Sites on Recruiting Human Resources in the Czech Republic Lucie Bohmova, Antonin Pavlicek University of Economics, Prague, Faculty of Informatics
More informationCampus Sustainability Assessment and Related Literature
Campus Sustainability Assessment and Related Literature An Annotated Bibliography and Resource Guide Andrew Nixon February 2002 Campus Sustainability Assessment Review Project Telephone: (616) 387-5626
More information29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY
17. NOVEMBER 2006 17 NOVEMBER 2006 št./no 187 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 3 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI JAPONSKEGA IN KITAJSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA: IZKUŠNJE SLOVENSKIH PODJETIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI JAPONSKEGA IN KITAJSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA: IZKUŠNJE SLOVENSKIH PODJETIJ Ljubljana, februar 2010 MAJA MERČON IZJAVA Študentka Maja Merčon
More informationSoftswitch architecture remodelling for new generation IP Multimedia Subsystem environments
Elektrotehniški vestnik 73(5): 309-314, 2006 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Softswitch architecture remodelling for new generation IP Multimedia Subsystem environments Mojca Volk, Andrej
More informationDržavni izpitni center ANGLEŠČINA. Torek, 14. maj 2013 / 60 minut
Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N13124121* REDNI ROK 2. obdobje NGLEŠČIN Torek, 14. maj 2013 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali moder/črn
More informationPostojeći Mail Account u Outlook Expressu (podešavanje promjena):
Outlook Express 5 Postojeći Mail Account u Outlook Expressu (podešavanje promjena): Microsoft Outlook Express je dio Microsoft Internet Explorer. izaberite: Ako Outlook, kada dva puta pritisnete na gornju
More informationSpecialization of Criminal Justice in Dealing with Organized Crime and Juvenile Delinquency in the Republic of Serbia
VARSTVOSLOVJE, Journal of Criminal Justice and Security, year 17 no. 2 pp. 272 286 272 Specialization of Criminal Justice in Dealing with Organized Crime and Juvenile Delinquency in the Republic of Serbia
More informationIZOBRAŽEVANJE UČITELJEV
I European Agency for Development in Special Needs Education IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV ZA INKLUZIJO V EVROPI Izzivi in priložnosti TE I IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV ZA INKLUZIJO V EVROPI Izzivi in priložnosti
More informationVideo Surveillance and Corporate Security
VARSTVOSLOVJE, Journal of Criminal Justice and Security, year 16 no. 2 pp. 148 163 Video Surveillance and Corporate Security Marko Potokar, Sanja Androić Purpose: This article addresses the field of video
More informationSummary. Key words: translation, drama, drama translation, alliteration, characterisation. Povzetek
DOI: 10.4312/elope.3.1-2.247-255 Summary Alliteration is usually defined as a repetition of the same initial consonant in consecutive or neighbouring words. Despite its importance for dramatic construction,
More informationC + + a G iriş 2. K o n tro l y a p ıla rı if/e ls e b re a k co n tin u e g o to sw itc h D ö n g ü le r w h ile d o -w h ile fo r
C + + a G iriş 2 K o n tro l y a p ıla rı if/e ls e b re a k co n tin u e g o to sw itc h D ö n g ü le r w h ile d o -w h ile fo r F o n k s iy o n la r N e d ir? N a s ıl k u lla n ılır? P ro to tip v
More information1 * PAST PERFECT SIMPLE & PAST PERFECT CONTINUOUS
* PAST PERFECT SIMPLE & PAST PERFECT CONTINUOUS 5 * * * * Past Perfect Simple Časovno obliko Past Perfect Simple tvoriš s pomožnim glagolom had in preteklim deležnikom. Če je glagol pravilen, polnopomenskemu
More informationSpremembe samovarovalnih ukrepov pri prebivalcih Slovenije
Spremembe samovarovalnih ukrepov pri prebivalcih Slovenije VARSTVOSLOVJE, let. 16 št. 1 str. 37 49 Branko Lobnikar, Kaja Kosec Namen prispevka: Zagotavljanje varnosti in zagotavljanje občutkov varnosti
More informationMODELING OF MEASURED SELF-SIMILAR NETWORK TRAFFIC IN OPNET SIMULATION TOOL
UDK621.3:(53+54+621+66), ISSN0352-9045 Informacije 40(2010)3, Ljubljana MODELING OF MEASURED SELF-SIMILAR NETWORK TRAFFIC IN OPNET SIMULATION TOOL M. Fras 1, J. Mohorko 2, Ž. Čučej 2 1 Margento R&D, Maribor,
More informationVOJA KOSTROKOVNA PUBLIKACIJA SLOVENSKE VOJSKE
VOJA KOSTROKOVNA PUBLIKACIJA SLOVENSKE VOJSKE Z N A N J E Z M A G U J E O b 1 0. o b l e t n i c i i z h a j a n j a REPUBLIKA SLOVENIJA ISSN 1580 1993 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO G E N E R A L TA B S L O V
More informationG S e r v i c i o C i s c o S m a r t C a r e u ي a d e l L a b o r a t o r i o d e D e m o s t r a c i n R ل p i d a V e r s i n d e l S e r v i c i o C i s c o S m a r t C a r e : 1 4 ع l t i m a A c
More informationTechnology Solutions and Standards for Teleradiology Information Systems
Informatica Medica Slovenica 2010; 15(2) 37 Research Review Paper Technology Solutions and Standards for Teleradiology Information Systems Dejan Dinevski, Andrea Poli Abstract. Since teleradiology processes
More informationTHE AMOUNT OF BODY FAT, BODY MASS INDEX AND THE AMOUNT OF WATER IN THE NEWLY DISCOVERED EUTHYROID AND HYPOTHYROIDISM
THE AMOUNT OF BODY FAT, BODY MASS INDEX AND THE AMOUNT OF WATER... 21 Snežana Marinković 1 THE AMOUNT OF BODY FAT, BODY MASS INDEX AND THE AMOUNT OF WATER IN THE NEWLY DISCOVERED EUTHYROID AND HYPOTHYROIDISM
More informationPut the human back in Human Resources.
Put the human back in Human Resources A Co m p l et e Hu m a n Ca p i t a l Ma n a g em en t So l u t i o n t h a t em p o w er s HR p r o f essi o n a l s t o m eet t h ei r co r p o r a t e o b j ect
More informationG d y n i a U s ł u g a r e j e s t r a c j i i p o m i a r u c z a s u u c z e s t n i k ó w i m p r e z s p o r t o w y c h G d y s k i e g o O r o d k a S p o r t u i R e k r e a c j i w r o k u 2 0
More informationLOGISTIKA ATLAS COPCA
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Promet Modul logistika LOGISTIKA ATLAS COPCA Mentor: Janko Pirkovič, univ. dipl. ekon. Lektorica: Marta Trobec Kandidat: Marko Fujan Ljubljana, marec 2009 ZAHVALA Za pomoč
More informationRevija za univerzalno odličnost, junij 2014, letnik 3, številka 2, str. 44 53. Vodenje s karizmo. Monika Avbar *
Vodenje s karizmo Monika Avbar * Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija monikaavbar@yahoo.com Povzetek: Raziskovalno vprašanje (RV): Človeški potencial
More informationBlue Banana or Central and Eastern Europe? The Development of European Logistics Hubs
Artur Zimny, PhD, Karina Zawieja-Żurowska, PhD Blue Banana or Central and Eastern Europe? The Development of European Logistics Hubs Professional paper UDC 658.78(4)(047.31) KEY WORDS: logistics, European
More informationStrokovne podlage za pripravo dopolnitev k Pravilniku o primernih načinih varovanja in vrstah ukrepov za preprečevanje nadalnje škode na premoženju
- 1 - PREDSTAVITEV BOBRA (CASTOR FIBER), NAVADNE VEVERICE (SCIURUS VULGARIS), DIHURJA (MUSTELA PUTORIUS), MALE PODLASICE (MUSTELA NIVALIS), VIDRE (LUTRA LUTRA) IN DIVJE MAČKE (FELIS SILVESTRIS), TER MOŽNOSTI
More informationIMPLEMENTATION OF BUSINESS ETHICS IN HIGHER EDUCATION CURRICULA IN SLOVENIA
IMPLEMENTATION OF BUSINESS ETHICS IN HIGHER EDUCATION CURRICULA IN SLOVENIA Štefka Gorenak, M.S. Faculty of Commercial and Business Sciences gorenak.stefka@siol.net Abstract A number of recent trends are
More informationMESOTHELIOMA RISK ASSOCIATED WITH ASBESTOS PRODUCTION IN SLOVENIA
Vudrag et al. DAMAGE TO HEALTH DUE TO ASBESTOS BLUNDER IN SLOVENIA Arh Hig Rada Toksikol 2010;61: 45 Short Communication DOI: 10.2478/10004-1254-61-2010-1939 MESOTHELIOMA RISK ASSOCIATED WITH ASBESTOS
More informationTrust in Police by Slovenian Law and Criminal Justice and Security Students
Trust in Police by Slovenian Law and Criminal Justice and Security Students Gorazd Meško, Rok Hacin, Katja Eman Purpose: The purpose of this paper is to explore criminal justice students and law students
More informationCOURSE SYLLABUS ECONOMICS OF HEALTH CARE AND SOCIAL ORGANIZATIONS
Course title: COURSE SYLLABUS ECONOMICS OF HEALTH CARE AND SOCIAL ORGANIZATIONS Study programme and level Study field Academic year Semester Management in health and social welfare 2 nd degree Bologna
More informationMednarodni znanstveni simpozij Vloga humanega mleka v razvoju èrevesne mikrobiote dojenèka
Moje-MLEKO Moje-MLEKO My-MILK Mednarodni znanstveni simpozij Vloga humanega mleka v razvoju èrevesne mikrobiote dojenèka International scientific symposium on The role of human milk in development of breast
More informationFrom INSPIRE to Slovenian SDI
From INSPIRE to Slovenian SDI State of play in Slovenia Tomaž Petek, Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Slovenia on the map of Europe Home of 2.000.000 Area of 20.273 km2 GDP of
More informationValidity in qualitative research: Interview and the appearance of truth through dialogue
Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 18, 2, 39-50 (2009) Društvo psihologov Slovenije 2009, ISSN 1318-187 Znanstveni teoretsko-pregledni prispevek Validity in qualitative research: Interview and
More informationRAZISKAVA TRGA ZA POTREBE UVAJANJA NOVEGA IZDELKA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAZISKAVA TRGA ZA POTREBE UVAJANJA NOVEGA IZDELKA Kandidat: Igor Grantaša Študent rednega študija Številka indeksa: 81465862 Program:
More informationKako zaščititi les? Miha Humar, univ.dipl.inž.les. Ključna sporočila. Les in trajnost
Kako zaščititi les? Miha Humar, univ.dipl.inž.les. Ključna sporočila [O AVTORJU] Les je organski material in zato izpostavljen napadu lesnim škodljivcem, med katerimi so najpogostejše glive in insekti.
More informationRAZREDNI UČITELJI O UPORABI DIDAKTIČNIH MATERIALOV PRI MATEMATIKI IN SLOVENŠČINI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK RAZREDNI UČITELJI O UPORABI DIDAKTIČNIH MATERIALOV PRI MATEMATIKI IN SLOVENŠČINI DIPLOMSKO DELO Mentorica: izr. prof. dr. Irena Lesar Kandidatka:
More informationVPLIV STAROSTI OB PRVI TELITVI NA MLEČNOST, SESTAVO MLEKA IN TRAJANJE DOBE MED TELITVAMA PRI KRAVAH V PRVI LAKTACIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Maša SKUK VPLIV STAROSTI OB PRVI TELITVI NA MLEČNOST, SESTAVO MLEKA IN TRAJANJE DOBE MED TELITVAMA PRI KRAVAH V PRVI LAKTACIJI DIPLOMSKO
More informationPROBLEM PREHRANE OTROKA S PREHRANSKO ALERGIJO PROBLEM OF DIET BY CHILDREN WITH NUTRITIONAL ALLERGY
123D PROBLEM PREHRANE OTROKA S PREHRANSKO ALERGIJO PROBLEM OF DIET BY CHILDREN WITH NUTRITIONAL ALLERGY Simona Kranjec, dipl.m.s. Zdravstveni dom Murska Sobota, Patronažna služba IZVLEČEK Ključne besede:
More informationGradivo za udeležence delavnice
P O S P E Š E V A N J E R A Z V O J A PODJETNIŠTVA TER GOSPODARSKEGA IN DUHOVNEGA RAZVOJA PODEŽELJA PROMOTION OF THE ENTREPRENEURSHIP AND COORDINATION OF THE ECONOMIC AND SPIRITUAL DEVELOPMENT OF COUNTRYSIDE
More informationNaglavna LED-svetilka LED Lenser SEO 5
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 41 87 40 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Naglavna LED-svetilka LED Lenser SEO 5 Kataloška št.: 41 87 40 Kazalo Slike... 2 Uvod... 2 Dodatne informacije
More informationSuperživilo: Predkaljeni ječmen. Revolucija v prehrani
Superživilo: Predkaljeni ječmen Revolucija v prehrani Predkaljeni ječmen Revolucija v prehrani Sestavil: Noel Nile Predgovor: Dr. Simi Khanna, MBBS, DhoM, MIRCH, MBPA Prevod: Maša Kovač, pregledali: Boštjan
More informationMOBING PSIHIČNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU
TATJANA ŠTEFE ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA 2009 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA MOBING PSIHIČNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU TATJANA ŠTEFE KOPER, 2009 UNIVERZA
More informationKERAMAG - SANITARNA KERAMIKA. Keramag - Silk. Keramag - Preciosa. Keramag - Icon
KERAMAG - SANITARNA KERAMIKA Keramag - Silk KERAMAG - SILK/KERATECT - BIDE VISEČI 232600.600 232600600 KOS 1 476,90 Keramag - Preciosa KERAMAG - PRECIOSA/KERATECT - BIDE VISEČI 233200.600 233200600 KOS
More information