ANALIZA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE V PODJETJU DROGA KOLINSKA D.D.

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija dela ANALIZA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE V PODJETJU DROGA KOLINSKA D.D. Mentor: izred. prof. dr. Anton ižman Kandidat: Barbara Redenšek Kranj, marec, 2006

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Antonu ižmanu za pomo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi mag. Miru Hrovatu, izvršnemu direktorju poslovne funkcije tehnika, ki mi je omogoil izdelavo diplomskega dela v podjetju Droga Kolinska d.d..

3 POVZETEK Veina avtorjev strokovne literature razmejuje logistiko v proizvodnem podjetju na štiri podsisteme, in sicer nabavno, notranjo, distribucijsko in poprodajno logistiko. V teoretinem delu diplomske naloge smo povzeli znailnosti navedenih podsistemov. Opredelili smo skladišenje, zaloge in zunanji transport, ki predstavljajo elemente logistinega podsistema. Opisali smo metodologijo razvijanja kakovosti logistinih procesov. V aplikativnem delu smo analizirali podsistem distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d.. V okviru obstojeega stanja smo opisali proces distribucijske logistike, njeno organiziranost in uporabljeno tehnologijo. Stroške distribucijske logistike smo primerjali s podjetji v podobni panogi. Raziskava je pokazala, da le ti bistveno ne presegajo stroškov distribucijske logistike vodilnih podjetij. Na osnovi analize ugotovljenih pomanjkljivosti smo iskali možnosti za zmanjšanje stroškov na tem podroju. Priložnosti so se pokazale pri minimalnih povratnih prevozih, prevelikih oziroma premajhnih zalogah in pomanjkljivemu dispeerskemu programu. Predlagali smo ustrezne organizacijske spremembe, na podlagi katerih bi lahko poveali število povratnih prevozov. Nadalje smo ugotovili, da distribucijska logistika nima neposrednega vpliva na prezaloženost oziroma nezaloženost v skladišu gotovih izdelkov, vendar pa bi lahko z ustreznim sistemom opozarjanja ozavešali ostale službe. Podali smo predlog nadgradnje dispeerskega programa z ustreznima algoritmoma, s katerima bi pridobili podatka o strošku prevoza na kupca in izdelek. Podatka bi kot dodatni element služila presoji o tem, kateri kupci oziroma izdelki so donosni. Ugotovili smo, da je distribucijska logistika v podjetju Droga Kolinska dobro organizirana in da sledi sodobnim trendom s podroja tehnologije. Na osnovi temeljite analize smo odkrili rezerve za dodatno zmanjšanje stroškov. S tem smo dosegli postavljeni cilj diplomskega dela. KLJUNE BESEDE distribucijska logistika, skladišenje, zaloge, transport, sledljivost

4 ABSTRACT The majority of authors of technical literature divide logistics in a production company into four subsystems, i.e. purchase, internal, distribution and post - sale logistics. In the theoretical part of the thesis, we have summarized the characteristics of the above subsystems. We have defined storage, stocks and external transportation which represent the elements of the logistics subsystem. We have also described the methodology of developing the quality of logistical processes. In the applicative part of the thesis we have analysed the subsystem of distribution logistics in the Droga Kolinska d.d. Company. We described the process of distribution logistics, its organisation and the technology used, taking into account the existing situation. We have compared the costs of distribution logistics with those of companies in a similar business line. Research showed that the costs did not essentially exceed the distribution logistics costs of leading companies. We explored the possibilities of reducing these costs by analysing the deficiencies established. It was shown that the deficiencies include: minimal return transportation, too large and / or too small stocks and a defective dispatch programme. We proposed appropriate organisational changes, on the basis of which return transportation could be ensured in as many cases as possible. We further established that distribution logistics did not directly influence overstocks or lack of stocks in the finished products warehouse; it could however raise awareness of other services through an appropriate warning system. We made a proposal to upgrade the dispatch programme with adequate algorithms, by which the data on the transportation costs per customer and products could be obtained. It would be possible to make an assessment on the basis of these two data to determine which customers and / or products are profitable. We have established that distribution logistics is well organised in the Droga Kolinska d.d. Company and that it follows contemporary trends in the field of technology. On the basis of a thorough analysis we managed to find reserves for additional cost cutting. We have thus attained the objective set in the thesis. KEYWORDS distribution logistics, storage, stocks, transportation, traceability.

5 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA NAMEN IN CILJ PREDSTAVITEV PODJETJA DROGA KOLINSKA D.D METODOLOGIJA ZNAILNOSTI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU RAZVOJ LOGISTIKE OPREDELITEV IN CILJI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU LOGISTINI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU NABAVNA LOGISTIKA NOTRANJA LOGISTIKA DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA POPRODAJNA LOGISTIKA ELEMENTI LOGISTINEGA SISTEMA SKLADIŠENJE ZALOGE ZUNANJI TRANSPORT METODOLOGIJA RAZVIJANJA KAKOVOSTI LOGISTINIH PROCESOV OBSTOJEE STANJE DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE V PODJETJU DROGA KOLINSKA D.D ORGANIZACIJA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE INFORMACIJSKI SISTEM DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE OZNAEVANJE IN SLEDLJIVOST RIP (RAUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV) IN POTI INFORMACIJ PROCES DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE PREVZEM IZDELKOV IN TRGOVSKEGA BLAGA SKLADIŠENJE NOTRANJI TRANSPORT IZPIS NAROIL DISPEERSKI POSTOPKI KOMISIONIRANJE OZNAEVANJE PALET KONTROLA PRIPRAVLJENIH KOMISIONOV POTRJEVANJE IN IZPIS SPREMNE DOKUMENTACIJE ZUNANJI TRANSPORT POTRJEVANJE PREVZEMOV STROŠKI UGOTOVITEV IN ANALIZA POMANJKLJIVOSTI OBSTOJEEGA STANJA NEIZKORIŠENOST POVRATNIH PREVOZOV...50

6 4.2 POMANJKLJIV DISPEERSKI PROGRAM NEPOPOLNE DOBAVE NERACIONALNE ZALOGE IZDELKOV IN TRGOVSKEGA BLAGA PREDLOGI IZBOLJŠAV UGOTOVLJENIH POMANJKLJIVOSTI POVRATNI PREVOZI DISPEERSKI PROGRAM ZALOGE OCENA IZBOLJŠAV ZAKLJUKI...71 LITERATURA IN VIRI...72 KAZALO SLIK.74 KAZALO TABEL.74 KRATICE IN AKRONIMI 75

7 _ 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Distribucijska logistika, kot eden izmed podsistemov logistike, že dolga leta spada med pomembnejša podroja delovanja v podjetju. Njen pomen se na trgu nepredvidenih sprememb, monih in agresivnih konkurentov ter razlinih zahtev potrošnikov samo še poveuje. Tržiše zahteva vse tonejšo oskrbo, tako glede asa, prostora, koliin, kot tudi glede kvalitete in stroškov njihove dobave. Vse to narekuje uinkovito vzpostavljen sistem distribucijske logistike in nemoten pretok materiala in informacij ter samo še poudarja pomen logistike za vsako podjetje. Pomemben razlog, ki pripisuje pomen distribucijski logistiki, so zagotovo veliki stroški, ki jih skladišenje gotovih izdelkov, priprava in dostava blaga do konnih kupcev povzroajo. Na podroju logistike lahko odkrijemo še mnoge rezerve, tako na stroškovnem kot tudi na organizacijskem podroju. Zmanjševanje logistinih stroškov pomembno vpliva na dobiek podjetja. ižman (2002, str. 17) navaja, da ima prihranek pri logistinih stroških mnogo veji vpliv na dobiek organizacije, kot pa poveanje prodaje. Navedeno velja še posebej za že izoblikovana tržiša, kjer je prisotna mona konkurenca, ki povzroa zmanjšanje prodajnih cen in posledino manjšo donosnost celotne industrije. Vsak prihranek logistinih stroškov tako predstavlja sto odstotni dobiek podjetju. Zato mora biti vodenje distribucijske logistike v podjetju naravnano k neprestanemu izboljševanju vseh postopkov, iskanju pomanjkljivosti, odkrivanju rezerv ter s tem k nenehnemu zmanjševanju stroškov distribucijske logistike. 1.2 NAMEN IN CILJ Namen diplomskega dela je prikazati in analizirati organiziranost ter delovanje distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d., stroške, ki jih podroje distribucije v podjetju povzroa ter na tej osnovi ugotoviti alternativne izboljšave oziroma rešitve ugotovljenih pomanjkljivosti. Osnovni cilj diplomskega dela, ki ga pri tem želimo dosei, je zmanjšanje stroškov distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d., ki bi ga v podjetju lahko dosegli z realizacijo predlaganih rešitev. Izhajamo iz predpostavke, da je distribucijska logistika v podjetju dobro organizirana in da sledijo sodobnim trendom, vendar pa lahko na podlagi poglobljene analize distribucijske logistike odkrijemo rezerve za zniževanje stroškov prouevanega podroja. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 3 od 75

8 _ 1.3 PREDSTAVITEV PODJETJA DROGA KOLINSKA D.D. Podjetje Droga Kolinska d.d. je nastalo z združitvijo dveh uspešnih živilskih podjetij, Droge in Kolinske, 3. maja Namen združitve v eno družbo je poveanje sinergijskih uinkov, ki bi jih posamezna družba na trgu kaotinih razmer težko dosegla. Poleg matinega podjetja Droga Kolinska d.d., katerega sedež je v Ljubljani, družba vkljuuje povezana podjetja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in rni Gori, Makedoniji, na Švedskem in v Rusiji. Droga Kolinska je globalno podjetje, ki proizvaja, distribuira in trži lastne izdelke ter trgovsko blago visoke kakovosti in uveljavljenih blagovnih znamk po vsem svetu. Na trg prinaša izbrano paleto živilskih izdelkov, in sicer majonezo, gorico, kavo in aj, zaimbe in dodatke jedem, žitne izdelke, paštete in reguje, vodo in brezalkoholne pijae, otroško hrano ter vloženo sadje in zelenjavo. Za velike kuhinje so razvili krovni blagovni znamki Gastro in Kulinarika, svoj program pa so prilagodili tudi gostinstvu. Proizvajajo, prodajajo in distribuirajo tudi Repromaterial, to so izdelki, ki se uporabljajo v industrijski in obrtniški proizvodnji pekovskih in slašiarskih izdelkov, mesnih izdelkov in doloenih vrst mlenih izdelkov. V sodni register so vpisane naslednje dejavnosti družbe: predelava ter pakiranje kave in ajev; proizvodnja mesnih izdelkov; predelava ter pakiranje žitaric, zaimb in drugih živilskih proizvodov; predelava ter konzerviranje zelenjave in gob; predelava morske soli; proizvodnja ekstraktov; predelava zdravilnih zeliš in ajev; prodaja trgovskega blaga; polnjenje vod in brezalkoholnih pija z lastno blagovno znamko; proizvodnja drugih živilskih izdelkov z lastno blagovno znamko (kakava, okolade in sladkornih izdelkov; predelava aja in kave; razlinih zaimb, dišav in drugih dodatkov; homogeniziranih živil in dietine prehrane; sadnih in zelenjavnih sokov, predelava in konzerviranje sadja in zelenjave); proizvodnja licennih izdelkov (Hellmann s in Knorr); uvoz in izvoz izdelkov tujih blagovnih znamk (Bender - Iglauer, Chupa Chups S. A., Hagold Hefe, Impex (Fisherman s Friend), Mentos, Nutrici Export Bv, PEZ International in drugih (http// Trenutni tržni deleži po glavnih programih v Sloveniji glede na ustvarjeno prodajo so naslednji: Barcaffe 73,8%, Argeta 20,7%, 1001 Cvet 58,3%, Zlato polje 40,7%, Maestro 34%, Cockta 13,93% in Donat 20% (Poroilo o poslovanju ). Po podatkih, objavljenih na spletni strani podjetja na dan (http// je skupno število zaposlenih v matinem podjetju Ti so zaposleni na naslednjih profitnih centrih (PC) in poslovnih enotah (PE), na katere je podjetje razdeljeno: PC Sol Portorož, kjer je temeljna dejavnost predelava morske soli; Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 4 od 75

9 _ PC Nova tovarna v Izoli, kjer poteka predelava kave in ajev ter proizvodnja paštet; PC Zlato polje v Obrovu, kjer predelujejo riž; PC Gosad Središe ob Dravi, ki je namenjen proizvodnji kislega programa; PE Ljubljana, kjer proizvajajo jušne koncentrate, majonezo, praške itd; PE Mirna, kjer poteka proizvodnja otroške hrane; PE Rogaški vrelci v Rogaški Slatini, kjer poteka polnjenje brezalkoholnih pija. Droga Kolinska je imetnica certifikatov ISO 9001, ISO 14001, mednarodnega HACCP certifikata za otroško hrano in mednarodnega HACCP certifikata skladnosti po globalnem standardu za hrano BRC za programa filter ajev, mesnih paštet in kave. Predsednik enolanske uprave Kabinet predsednika uprave (2) Sistem vodenja, kadri, pravo Odnosi z javnostmi (1) Marketing (3) Strateški razvoj ID Trženje ID Tehnika ID Ekonomika ID FRS ID JV Evropa ID V Evropa Slovenija, Proizvodnja, Nabava, FRS, SG, Prodaja in Hrvaška, Tehnino- Razvoj, IT BIH, razvoj, Kosovo, splošna Kakovost, MAK, Proizvodni EU, podpora, Investicije Kava obrati, Novi trgi, Logistika, Logistika, Razvoj Prodajna Podpora prodaje podpora Legenda ID izvršni direktor 1 vkljuuje upravljanje blagovnih znamk 2 vkljuuje tudi ISO standard 3 vkljuuje tudi interno revizijo Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Droga Kolinska d.d. Vir: http// Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 5 od 75

10 _ Slika 1 predstavlja Organizacijsko strukturo podjetja. Organizirano je kot delniška družba. Vodstvena struktura družbe vsebuje pet vodstvenih ravni. Prvo vodstveno raven predstavlja enolanska uprava. Družba ima šest izvršnih direktorjev poslovnih funkcij, ki predstavljajo drugo vodstveno raven. Poslovne funkcije podjetja so trženje, tehnika, ekonomika, finance in raunovodstvo, profitna centra pa Jugovzhodna Evropa in Vzhodna Evropa. Tretjo vodstveno raven predstavljajo direktorji poslovnih podroij (npr. direktor logistike), držav (npr. direktor povezanega podjetja) in štabnih služb. etrto vodstveno raven predstavljajo vodje oddelkov, peto pa vodje skupin. Logistika predstavlja poslovno podroje v okviru poslovne funkcije tehnika in profitnega centra Vzhodna Evropa. Strateški cilj Droge Kolinske je postati vodilno regionalno podjetje v svoji panogi, kar nartujejo dosei s poveevanjem tržnih deležev na obstojeih trgih in agresivnim širjenjem na nove trge. Vse to bodo dosegli z uresnievanjem vrednot zaposlenih združenega podjetja, ki so: razumevanje potrošnika, kakovost in skrb za okolje, podjetnost, timsko delo, pripadnost ter gospodarnost (Poroilo o poslovanju ). 1.4 METODOLOGIJA Diplomsko delo je razdeljeno na ve vsebinskih delov. S pomojo prouevanja strokovne literature smo v teoretinem delu na kratko povzeli znailnosti logistike v proizvodnem podjetju. Opredelili smo pojem in cilje logistike ter opisali njene podsisteme, pri emer smo najvejo pozornost namenili opredelitvi distribucijskega podsistema. Teoretino smo obravnavali tri kljune elemente logistinega podsistema, in sicer skladišenje in z njim povezane zaloge ter zunanji transport. V aplikativnem delu smo analizirali distribucijsko logistiko v podjetju Droga Kolinska, ki predstavlja enega izmed štirih podsistemov logistike, ki smo jih opredelili v teoretinem delu. Za analizo so nam služili vhodni podatki, ki smo jih zbirali s pomojo razgovorov in posvetovanja z vodilnimi na podroju logistike ter z opazovanjem posameznih podroij del, ki potekajo v podjetju v okviru procesa distribucijske logistike. Raziskali smo postopke, ki jih uporabljajo na podroju distribucijske logistike v podjetju. Predvsem gre za podroja informatike, praktine postopke, delovanje sistema distribucijske logistike, organizacijske predpise, navodila za delo in drugo. Na podlagi podatkov, zbranih po AT. Kearney svetovalni družbi, smo primerjali stroške distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska s 150 imi podjetji v podobni panogi. Rezultate primerjave smo prikazali grafino. Predloge rešitev smo podali opisno in s pomojo kvantitativnih metod. Na koncu smo podali lastno oceno uinkov predlaganih izboljšav. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 6 od 75

11 _ 2 ZNAILNOSTI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU 2.1 RAZVOJ LOGISTIKE Pojem logistika se je najprej uveljavil v vojaški terminologiji. V literaturi je mogoe najti razline razlage za izvor tega pojma. Veina avtorjev navaja grški besedi»logos«(misliti) in»logicos«(raunati, pravilno misliti, biti razumen) ter francosko besedo»loger«(nastanitev, namestitev, preskrbovanje). Izraz logistika so prvi uporabili leta 1760 v armadi Ludvika XIV. z uvedbo položaja»marechal General des Logis«. Nosilec tega položaja je bil odgovoren za oskrbo vojaškega prostora, za oskrbo z materialom, za nartovanje maršrut ter za vodenje vseh vrst transportov (Ogorelc, 1985, str. 14). Med drugo svetovno vojno je obrambno ministrstvo ZDA ustanovilo tako imenovane projektne time, ki so bili zadolženi za oblikovanje raunalniško podprtih sistemov obdelave podatkov in informacij ter razvoj matematino planskih modelov, s pomojo katerih naj bi reševali logistine probleme vojske. To obdobje zato smatramo za zaetek razvoja operacijskih raziskav in gospodarsko znanstvene discipline logistike (Kaltnekar, 1993, str. 26). Razvoj sodobne podjetniške logistike je mogoe razdeliti na obdobje pred letom 1950, obdobje od leta 1950 do 1970 in obdobje po letu Nekateri avtorji s podroja marketinga, kot sta Shaw (1912) in Clark (1922), so že pred letom 1950 skušali opredeliti fizino distribucijo in dognati, kako se razlikuje od marketinga na strani povpraševanja. Znan matematik, O. Morgenstern, je leta 1951 v nam poznanem prvem prispevku o poslovni logistiki ugotovil, da med vojaško logistiko in logistinimi problemi, s katerimi se sreujejo pri poslovanju v podjetjih, obstaja neposredna podobnost. Moan razcvet je logistika v gospodarstvu kot veda dosegla v obdobju od leta 1950 do leta 1970 na osnovi izkušenj ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu. Njena rast v ZDA se je v šestdesetih letih še poveala, ko se je zaelo obdobje zasienosti z blagom. Zaostrena konkurenca med podjetji je intenzivirala iskanje prednosti pred konkurenti. Le to pa je zagotovila logistika z geslom:»dostaviti blago kupcu v pravi koliini, na pravo mesto, nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni«(logožar, 2004, str. 27). Osnovna naela podjetniške logistike so bila v sedemdesetih letih že uveljavljena v praksi. V podjetjih so ugotovili, da jim realizacija teh nael v poslovanju prinaša doloene koristi. Velik vpliv na logistine dejavnosti sta povzroila tudi obdobje stagflacije in naftne krize. Posledice visokih cen surove nafte so se kazale v vejih stroških transporta in vzdrževanja zalog, kar je vodilne v podjetjih prisililo, da so tovrstnim stroškom prieli posveati vejo pozornost. To je bil tudi povod za Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 7 od 75

12 _ nastanek integralnega logistinega sistema. Tako je poleg fizine distribucije, ki je vse do tedaj predstavljala prevladujoo temo, vedno veji pomen pridobivala nabava in gospodarjenje z materialom. Vse to je postopoma botrovalo današnjemu pojmovanju podjetniške logistike, ki poleg distribucijske logistike združuje nabavno, notranjo in poprodajno logistiko (Logožar, 2004, str. 28). Moan vpliv na pomen logistike povzroa tudi globalizacija svetovnega gospodarstva. Podjetja so zaradi vse ostrejše konkurence prisiljena stalno zniževati stroške, ki so v mnogih organizacijah postali vse bolj kritien dejavnik. Zaradi globalizacije so se tako pojavile zahteve po celovitem in uinkovitem logistinem managementu (ižman, 2002, str. 16). Uvedba novih informacijskih tehnologij je dejavnik, ki je v zadnjih letih v veliki meri vplival na spremembe v pojmovanju logistike. Informatizacija logistike omogoa ažurne podatke v vsakem trenutku, kar skrajša logistine postopke, omogoa delo brez napak, služi zanesljivejšemu poslovanju in hitrejšemu pretoku blaga ter na ta nain vpliva na znatno zmanjšanje stroškov. Sledljivost blaga z uporabo mednarodnih, standardnih rtnih kod, elektronsko poslovanje med kupci in dobavitelji, raunalniška izmenjava podatkov (RIP), zajem podatkov v realnem asu in podobno, so tehnologije, ki v današnjem asu predstavljajo nujo in se jim ni ve mo izogniti. V mnogih organizacijah so se že uveljavili raunalniško podprti informacijski sistemi, kot so sistemi za planiranje materialnih potreb MRP I, MRP II (ERP), sistemi za planiranje distribucije (DRP) in sistemi»tono ob pravem asu«(jit), ki omogoajo (ižman, 2002, str. 16) organizacijam povezavo mnogih logistinih aktivnosti, od naroanja pri dobavitelju, obdelave naroila, kontrole zalog, napovedovanja planiranja in terminiranja proizvodnje. V razvitih državah se vedno bolj poslužujejo koncepta zunanje oskrbe (outsourcing), ki je primeren za vsa funkcijska podroja, tudi logistiko. Po tem konceptu se podjetja odloajo, da bodo sama izvajala tiste logistine dejavnosti, ki bodo prinašale konkurenne prednosti. V logistiki se tako v najveji meri prepuša izvajanju zunanjim izvajalcem transport in skladišenje. Odloitev o strategiji najema zunanjih izvajalcev mora temeljiti na podrobni analizi možnosti zunanje oskrbe. Sodobno logistiko v proizvodnem podjetju opredeljujejo predvsem nove informacijske tehnologije, celoviti informacijski sistemi, uinkovita oskrba kupcev in izpolnjevanje kupevih potreb in želja, integriran logistini sistem, stalno iskanje nainov in možnosti za zmanjšanje logistinih stroškov ter presoja o posluževanju koncepta zunanje oskrbe. 2.2 OPREDELITEV IN CILJI LOGISTIKE V PROIZVODNEM PODJETJU Logistika v proizvodnih podjetjih, pa tudi v drugih podjetjih in organizacijah, spada v podroje mikrologistike. Vedo o logistiki v proizvodnem podjetju lahko definiramo kot vedo, katere predmet je ugotavljanje, nartovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimi in informacijskimi tokovi od dobavitelja, proizvodnje do konnega porabnika in obratno. Namen je Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 8 od 75

13 _ zagotoviti ustrezno raven servisiranja odjemalcev ob sprejemljivih stroških (Logožar, 2004, str. 47). Coyle, Bardi in Langley (2003, str. 40) postavljajo pri opredelitvi pojma logistika v ospredje usmerjenost na kupca. Logistiko definirajo kot proces uresnievanja kupevih potreb in želja. K doseganju le teh morajo biti usmerjena finanna sredstva, material (izdelki), kadri, tehnologija in informacije. Pomemben je optimalni pretok materiala oziroma izdelkov. Pravemu kupcu se mora zagotoviti pravo blago, v pravi koliini in kakovosti, na pravem mestu, ob pravem asu ter ob primernih stroških (ang.«seven Rs of logistics«). Slika 2 ponazarja logistini sistem v podjetju, kot ga razlaga ižman (2002, str. 15). Dejavnosti managementa Planiranje Izvedba Kontrola Izhodi iz logistike Vhodi v logistiko Naravni viri loveški viri Finanni viri Informacijski viri Dobavitelji Surovi materiali Logistini management Medfazne zaloge Gotovi proizvodi Kupci Tržna usmerjenost (konkurenna prednost) asovna in prostorska oskrba Naravnanost na kupca Zbirka logistinih storitev Logistine aktivnosti - Oskrba kupca - Izbira lokacije skladiša - Napovedovanje potreb - Nabavljanje - Distribucijske komunikacije - Pakiranje - Upravljanje zalog - Promet in transport - Rokovanje z materialom - Skladišenje - Obdelava naroila - Rokovanje z vrnjenim blagom - Vzdrževanje (deli in servis) - Poškodbe in izmet Slika 2: Logistini sistem v podjetju Vir: Logistini management v organizaciji, ižman, 2002, str.15 Logistika je odvisna od naravnih, loveških, finannih in informacijskih virov, ki predstavljajo vhode (inpute) v logistini sistem. Logistini management se nanaša na surovine, ki jih zagotovijo dobavitelji, na medfazne zaloge in na gotove izdelke. Ustrezno strukturo logistinih aktivnosti pripravijo dejavnosti managementa, ki vkljuujejo planiranje, izvedbo in kontrolo. Izhode (outpute) iz logistinega sistema predstavljajo konkurenna prednost, asovna in prostorska oskrba, uinkovito prilagajanje kupcu in zagotavljanje razlinih logistinih storitev. Vse naštete rezultate je mogoe dosei z uinkovito izvedbo logistinih aktivnosti. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 9 od 75

14 _ Dobro postavljeni cilji so odloilnega pomena za management organizacije. Cilji povezujejo dejavnike organizacije, predstavljajo usmeritve poslovanju in odloanju in nenazadnje omogoajo vrednotenje uspešnosti ter olajšajo medsebojno koordinacijo. Po Logožarju (2004, str. 59) so osnovni cilji dobrega vodenja logistinih storitev naslednji: znižanje stroškov logistike, ki lahko dosegajo v podjetjih tudi 30% in ve prodajne cene. To se doseže s skrajšanjem poti, primernim znižanjem zalog in naroanjem primernih koliin blaga, da bi se izognili ezmernim zalogam, koncentracijo tovora, uvedbo ustrezne mehanizacije, sodobno informacijsko tehnologijo itd.; izboljševanje kakovosti logistike pri kupcih, kar lahko dosežemo npr. z vejo hitrostjo in tonostjo dobave, opravljanjem logistinih storitev»od vrat do vrat«, dostavo blaga ob pravem asu in na pravem kraju, veliko zanesljivostjo, dostavo blaga v zahtevani koliini in nepoškodovano, primerno ceno itd.; varstvo okolja, na katerega imajo najveji vpliv trije elementi logistike, in sicer: pakiranje (embalaža), transport (onesnaževanje zraka in voda, hrup) in skladišenje (izraba prostora), zato se morajo logistiki vkljuiti v prizadevanje za tako imenovano»zeleno logistiko«; humanizacija dela pri organiziranju in izvajanju logistinih dejavnosti je potrebno posebno pozornost posveati ergonomiki dela in prepreevanju poklicnih bolezni. Kaltnekar (1993, str ) uvrša med pomembnejše cilje logistinega sistema: ustrezno vkljuitev v celoten poslovni proces podjetja in izpolnjevanje vseh nalog, ki jih ta integracija postavlja; ustrezno notranjo organizacijo vseh dejavnosti, ki so odgovorne za materialno preskrbo in zagotavljanje njihovega koordiniranega delovanja pri opravljanju postavljenih nalog; zagotavljanje planske oskrbe potrebnega materiala v zahtevanih koliinah in kvalitetah ter pravoasno dostavo na zahtevana mesta in s tem omogoanje nemotenega dela; zagotavljanje uspešne distribucije gotovih proizvodov do kupcev v skladu z njihovo asovno in prostorsko opredeljenimi zahtevami; sodelovanje v kadrovanju in izobraževanju, ustrezno uvajanje v delo, razvijanje odgovornosti in dobrih odnosov ter s tem zagotavljati strokovnost in povezanost službe, uspešno opravljanje njenih nalog in smotrn razvoj v službi zaposlenih delavcev; prizadevanje za im boljšo likvidnost organizacije, kar skuša dosei s smotrnim razporejanjem finannih zmogljivosti, z usklajevanjem dobav s finannimi zmogljivostmi, s hitro distribucijo proizvodov in s im hitrejšim obraanjem zalog; vzdrževanje solidnih odnosov z dobavitelji in kupci ter zagotavljanje obojestranske zanesljivosti dobav; tekoe obvešanje razlinih poslovnih podroij podjetja o stanju in spremembah na tržišu ter o celotnem zunanjem in notranjem poslovanju z materialom in proizvodi; urejeno administrativno poslovanje. Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 10 od 75

15 _ 2.3 LOGISTINI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU Logistiko v proizvodnem podjetju je potrebno zaradi lažjega razumevanja pogosto prouevati po njenih delih ali podsistemih. Avtorji razlino razmejujejo logistini sistem na podsisteme, najbolj pa se je uveljavila delitev logistinega sistema na naslednje podsisteme: nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika in poprodajna logistika. Zgoraj navedeni podsistemi so opredeljeni v nadaljevanju NABAVNA LOGISTIKA V nabavi so skrite velike rezerve za zniževanje stroškov, saj poraba materiala predstavlja velik odstotek v proizvodni vrednosti. Kot primer lahko podamo povpreni delež porabe materiala v proizvodni vrednosti živilske industrije, ki znaša nekje okoli 55% (Logožar, Ogorelc, 2002, str. 27). Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni kakovosti in koliini. Blago predstavljajo surovine, materiali, polproizvodi in proizvodi, ki so namenjeni poslovnemu sistemu za izvedbo proizvodnega programa. Podjetju mora biti blago dostavljeno ob pravem asu, na pravem kraju in z ekonomsko upravienimi stroški (Logožar, 2004, str. 100). Osnovna cilja nabavne funkcije sta (Kaltneker, 1993, str. 183): oskrba vseh porabnikov v podjetju z ustreznimi koliinami in kvalitetami potrebnega materiala ob planiranih asovnih terminih; težnja k im veji gospodarnosti celotne dejavnosti. Odloitve o nabavi vkljuujejo razline vidike (Logožar, 2004, str. 100), in sicer: tehnini vidik (lastnosti in vrsta materiala), ekonomski vidik (cena in stroški), komercialni vidik (pridobitev kupca, pogoji), pravni vidik (oblikovanje kupne pogodbe) ter logistini vidik (pakiranje, oblikovanje tovornih enot, prevoz, stroški in as). Pri nabavi materiala Logožar in Ogorelc (2002, str. 27) opisujeta tri naine, ki postavljajo nabavni logistiki razline zahteve. Po prvem nabavimo material takrat, ko ga potrebujemo. Omenjeni nain ima tako prednosti kot slabosti. Prednosti se kažejo v tem, da odpadejo potrebe po skladišenju blaga, esar posledica je zmanjšanje stroškov skladišenja in obratnih sredstev, vezanih v zalogah materiala. Do problemov pa pride v primeru, da material ne prispe pravoasno v poslovni sistem, kar lahko povzroi zastoje v proizvodnji. Le to pa posledino pomeni prekoraitev dobavnega roka in neustrezno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Drugi nain predstavlja nabavo materiala na zalogo, tako da je material vedno na voljo, ko ga v proizvodnji potrebujejo. Prednosti tega naina so v tem, da se podjetje zašiti pred nepredvidljivimi situacijami, kot so nezanesljivost dobaviteljev in tržna nihanja v ponudbi blaga. Slabost predstavljajo stroški skladišenja in poveani Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 11 od 75

16 _ stroški vezave sredstev na zaloge. S stroškovnega vidika je pomembno ugotoviti optimalno naroilno koliino (ONK), pri kateri so skupni stroški skladišenja (zalog) in naroanja minimalni. Tretji nain preskrbe materiala pa je tako imenovana sinhronizirana izdelava ali pa dobava materiala, pri emer mora dobavitelj dobaviti blago v natanno doloenem roku, opredeljenem s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, pri emer se material dostavlja neposredno iz transportnega sredstva na proizvodna mesta. Tako se zagotovi najkrajši as pretoka materiala. Prednost tega naina je, da ima poslovni sistem le varnostne zaloge, kar pa pomeni, da so stroški vezave sredstev in skladišenja nizki. Vendar pa so potrebni zanesljivi dobavitelji in tesno poslovno sodelovanje med dobavitelji in prejemnikom blaga. Podjetje lahko uporablja tudi kombinacijo navedenih nainov NOTRANJA LOGISTIKA Notranja logistika zajema gibanje in mirovanje materiala od skladiša nabavljenega materiala, skozi proizvodnjo, do skladiša konnih proizvodov. Pri tem gre za planiranje, organiziranje in kontrolo vseh aktivnosti premikanja in skladišenja znotraj organizacije, z namenom optimiziranja procesa proizvodnje. Funkcija notranje logistike se prine s koliinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki se je v okviru nabavne logistike dobavil v poslovni sistem. Njena naloga je skrb za notranji transport oziroma premešanje in medskladišenje blaga (materiala ali polproizvodov) ter transport proizvodov iz proizvodnje v skladiše gotovih proizvodov. Proizvodi morajo biti tudi ustrezno pakirani, da se lahko nadalje distribuirajo do odjemalcev. Osnovno naelo notranje logistike je im boljša izraba prostora in im krajše poti ter as pretoka materiala. as pretoka materiala v proizvodnji predstavlja as od trenutka vhoda materiala v proizvodni proces, do trenutka, ko se konni proizvodi uskladišijo v skladiše konnih proizvodov. Daljši as pretoka materiala pomeni veje zaloge pri medskladišenju med proizvodnim tokom materiala, slabšo izrabo delovnih sredstev in delovne sile, kar posledino vpliva na višje stroške. V smislu daljše dobe izpolnitve naroil lahko tudi neugodno vpliva na kakovost izvajanja logistinih storitev ter s tem zmanjša ugled podjetja. Na tem mestu logistina literatura opozarja na velike rezerve, saj proizvodne operacije velikokrat pomenijo le 10% vsega pretonega asa materiala, kar pomeni, da material ostalih 90% miruje (Logožar, Ogorelc, 2002, str. 30) DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA Zaradi prostorske in asovne neusklajenosti proizvodnje in porabe nastaja potreba po distribuciji konnih proizvodov. Pri tem težimo k im gospodarnejši premostitvi navedene neusklajenosti. Po definiciji Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je distribucija» stanje, ki sledi proizvodnji blaga od trenutka, ko je le to komercializirano, do njegove Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 12 od 75

17 _ izroitve uporabnikom. Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogoajo, da se blago dostavi kupcem na razpolago zastran njegove predelave ali porabe, olajša njegova izbira in uporaba.«naloge distribucijske logistike so naslednje: skrajšanje poti konnih proizvodov od proizvajalca k odjemalcu; asovno in prostorsko usklajevanje proizvodnje in potrošnje; blagu poveuje sposobnost tržnega odjema; omogoa nemoteno kroženje blaga; proizvodnjo usmerja glede na potrebe uporabnikov; vpliva na plasma novih proizvodov in na navade uporabnikov ter varuje njihove koristi (Ferišak, Medvešek, 1983, str. 7). Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma prodajalca do konnega porabnika, tako da pride proizvod v roke potrošnika v pravi koliini in kakovosti, ob pravem asu in na pravem kraju, nepoškodovan ter z optimalnimi stroški. K distribucijski logistiki tako štejemo skladišenje gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela. Med pomembne elemente med drugim uvršamo tudi planiranje zalog, kontrolo v izpolnjevanju zalog in distribucijsko planiranje, kar vkljuuje planiranje lokacije in kapacitet distribucijskih centrov (Logožar, 2004, str. 108). Uinkovitost distribucijske logistike je odvisna od vrste dejavnikov. Tako na dobavni as vpliva as, v katerem prispe naroilo od kupca do prodajalca, as obdelave naroila, as komisioniranja blaga, nakladanje na transportno sredstvo in transportni as od prodajalca do kupca. e nadalje razlenimo npr. transportni as, ugotovimo, da je le ta potem odvisen od izbire transportnega sredstva, izbire transportnih poti ter nenazadnje razvitosti prometne infrastrukture. as obdelave naroila je odvisen od povezanosti informacijskega sistema, fleksibilnosti zaposlenih in fleksibilnosti proizvodnje, stanja zalog ter drugih vplivov. Iz navedenega lahko razberemo, da je as najbolj kljuen element v distribuciji. Predstavlja mero za odziv na potrošnikova naroila. Mnogi avtorji pojmujejo distribucijsko logistiko kot fizina distribucija, prodajna logistika ali kar trženjska logistika, vendar je to manj ustrezno. Obstaja tudi pojem marketinška logistika, pri kateri je materialni tok enak kot pri distribucijski logistiki, vendar gre za distribucijsko logistiko, ko se misli na tok blaga kot del celotnega materialnega toka od nabave prek proizvajalca do konnega odjemalca. V primeru, da se materialni tok presoja kot del marketinških instrumentov, ki služijo pridobivanju kupcev, govorimo o marketinški distribuciji (Logožar, 2004, str. 108). Distribucija lahko poteka neposredno, to je od proizvajalca do potrošnika. Lahko pa so med njima vmesni leni, kot npr. trgovci na debelo in drobno, ki kupujejo blago za nadaljnjo prodajo, razlini zastopniki in posredniki, ki ne pridobijo lastništva nad blagom, temve imajo le vlogo posrednika pri prodaji blaga in pa podjetja, ki pospešujejo distribucijo, kot npr. transportna podjetja, javna skladiša, banke in propagandna podjetja. Obiajno težimo k temu, da bi imeli im manj posrednikov, ker s tem zmanjšujemo stroške ter poveujemo hitrost dostave blaga h kupcu Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 13 od 75

18 _ (Devetak, Vukovi, 2002, str. 147). Od števila naštetih vmesnih lenov so odvisni distribucijski kanali, ki predstavljajo pogodbene vezi med subjekti, preko katerih pride do prenosa lastnine od proizvajalca do konnega porabnika. Vplivajo na materialne prenose blaga oziroma na distribucijsko logistiko, nemogoe pa jih je enaiti s kanali distribucijske logistike, ki pomenijo pot blaga od proizvajalca do konnega odjemalca. Naloga proizvodnega podjetja je, da v dogovoru s kupcem proui razline možnosti pri odloitvi za doloen kanal distribucijske logistike. Pri tem gre za izbiro vrste transporta, transportne poti (instradacijo), za primerno pakiranje, lokacijo skladiš ter njihovega oskrbovalnega obmoja in transportno zavarovanje. Vložke v sistem distribucijske logistike predstavljajo stroški, ki so povezani z izvajanjem distribucijske logistike. Na tem mestu velja navesti stroške, ki nastanejo pri transportu blaga do konnega kupca, stroške zalog, skladišnih in distribucijskih centrov, stroške komisioniranja oziroma priprave blaga za odpremo ter stroške, ki nastanejo pri obdelavi naroil in posredovanju informacij. Podjetje zaradi negotovosti vzdržuje zaloge. Negotovost je posledica notranjih in zunanjih vzrokov. Med zunanje vzroke tako prištevamo predvsem spremenjene zahteve in reakcije kupcev, obnašanje konkurentov, odloitve, ki so v rokah države in družbe ter vpliv drugih organizacij. Kot notranje vzroke pa razumemo predvsem neracionalne in neuinkovite odloitve v zvezi z vložki v sistem distribucijske logistike in njegovimi uinki (Logožar, 2004, str. 109). Povzamemo lahko, da je distribucijska logistika podroje prenosa blaga od proizvodnje do nakupa blaga. Teži k im boljšemu nainu prodaje blaga in je doloena s samim izdelkom, tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo, stroški itd. Ukvarja se z zasnovo logistine infrastrukture ter izvajanjem procesov pretoka blaga. Input kot element sistema distribucijske logistike zajema zlasti (Oblak, 1997, str. 55): nartovanje skladiš, skladišenje, transport, pakiranje in potek naroil; informacije iz sistemov, potrebne za dosego cilja; krmilne dejavnosti, ki krmilijo in uravnavajo sistem po naelu povratne zveze. V praksi se za planiranje potreb distribucije uporabljajo sistemi, znani pod imenom DRP (Distribution Requirements Planning). Sistem služi kot pomo pri doloanju primerne stopnje zalog. Je sistem komunikacij in koordinacije zalog, ki doloa tako koliino kot tudi as dobave za vsako lokacijo, ko je potrebno. Spada med preproste koncepte oblikovanja agregatnih potrebnih zalog, ki upošteva združevanje potrebnih zalog po enoti, asu in koliini. Podjetja lahko z uporabo DRP pokazateljev izboljšajo oskrbo kupcev, zmanjšajo nepotrebne, odvene zaloge konnih izdelkov, zmanjšajo transportne stroške in v splošnem izboljšajo delovanje distribucijskih centrov. DRP je obiajno uporabljen skupaj z MRP sistemom, ki poskuša upravljati in minimizirati notranje zaloge, še posebej tam, kjer je potrebno veliko število materialnih postavk, kot npr. v avtomobilski industriji. Sestavni deli, komponente, materiali oziroma sestavine, ki so uporabljeni v konnih produktih, imajo obiajno razlien as izdelave. Potemtakem je MRP povezan z glavnim proizvodnim planom, ki pokaže, kateri materiali oziroma sestavni deli morajo biti proizvedeni vsak dan in v Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 14 od 75

19 _ kakšnem zaporedju. Plan je tako namenjen napovedovanju potrebnih materialov ob pravem asu. Prioriteten princip DRP pa je tona napoved potreb in uporaba informacij v povratni smeri v razvojnih proizvodnih planih. Plan distribucije torej namesto materialov, kot je to pri MRP, sestavlja naroilo iz skupin proizvodov in njihove koliine. Spreminja se dnevno ali tedensko in predstavlja osnovo za transportni razpored. Podjetje prejme od potrošnikov njihove potrebe v prihodnosti. Na ta nain se kontrolira tudi stanje zalog. Predpogoj za uveljavitev tega sistema sta koordinacija med vsemi udeleženci distribucijskega procesa ter natanno vodenje in upravljanje. Tudi kupci morajo podpirati ta sistem (Coyle, Bardy, Langley, 2003, str. 256). Sistem DRP I temelji na uporabi principov MRP v povezavi s posebnimi zahtevami distribucije. Planiranje virov distribucije DRP II pa je namenjeno zahtevnejšemu planiranju potreb distribucije in vkljuuje planiranje kljunih virov distribucijskega sistema, kot so skladišni prostor, nivoji delovne sile, transportne kapacitete (tovornjaki, železniški vagoni) in finanni tokovi (ižman, 2002, str. 63). Racionalizacija v distribucijski logistiki predstavlja prizadevanje podjetja, da doseže optimalno ravnotežje med skupnimi stroški in stopnjo zadovoljevanja potrošnikovih potreb. Navedeno ravnotežje je potrebno dosei ker: znižanje stroškov skladišenja z znižanjem ravni zalog lahko zniža stopnjo zadovoljevanja potrošnikovih potreb; znižanje zalog lahko povzroi skrenje prodajnega asortimenta, kar zmanjšuje sposobnost sistema za pravoasno izpolnjevanje naroil; poveanje hitrosti dostave lahko povea stopnjo zadovoljevanja potreb, toda lahko tudi vpliva na poveanje transportnih stroškov in s tem celotnih stroškov; visoka stopnja zadovoljevanja potrošnikovih potreb vpliva na poveanje zalog in stroškov naroanja ter držanja zalog; težnja po zmanjšanju transportnih stroškov lahko rezultira v poveanju zalog in zmanjšanju stopnje zadovoljevanja kupcev. Pri tem je potrebno poudariti, da racionalni sistem distribucije ne sme težiti zgolj k pozitivnim stroškovnim uinkom, marve tudi k izboljševanju položaja doloenega proizvoda, in sicer preko kvalitetnejšega servisiranja kupcev oziroma boljšega izpolnjevanja naroil kupcev glede na zahtevani asortiman, dobavni rok in nain dobave (Mila, 2002, str. 16) POPRODAJNA LOGISTIKA Najmlajši podsistem mikrologistinega sistema predstavlja poprodajna logistika, ki jo Oblak (1997, str. 42) loi na dve dejavnosti, in sicer: poprodajne servisne storitve prodajalca in razbremenilno logistiko. Poprodajne servisne storitve prodajalca obsegajo: montažo in poskusno obratovanje strojev, servisno, tekoe in investicijsko vzdrževanje in dostavo potrebnih rezervnih delov. Razbremenilna logistika pa vkljuuje naslednje dejavnosti: Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 15 od 75

20 _ vraanje pomožnih transportnih sredstev, kot so palete, kontejnerji, embalaža za vekratno uporabo itd., ponovno uporabo ali unienje odpadkov, reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago. 2.4 ELEMENTI LOGISTINEGA SISTEMA Veina avtorjev navaja naslednje elemente logistinega sistema: skladišenje, zaloge, zunanji transport, notranji transport, manipuliranje z blagom, informacije, komunikacija in kontrola ter kadri, povezani s sistemom. Transport, skladišenje in manipuliranje z blagom so deli samega logistinega procesa, zaloge pa so lahko rezultat logistinega procesa drugih poslovnih funkcij. Brez pravih, hitrih informacij, komunikacije ter kontrole in ustrezno izobraženih kadrov ni mogoe sprejeti pravilnih odloitev, potrebnih za nemoten potek logistinega procesa (Logožar, 2004, str. 65). V nadaljevanju so opisani trije elementi logistinega sistema, in sicer skladišenje, zaloge in zunanji transport SKLADIŠENJE Tradicionalno gledano so skladiša služila dolgotrajnemu hranjenju materiala, polproizvodov in proizvodov. Proizvodnja je proizvajala velike koliine blaga na zalogo. Skladiša so tako hranila blago tudi nad 90 dni. Z uveljavitvijo koncepta JIT (tono v pravem asu) in logistine oskrbovalne verige v devetdesetih letih so podjetja zaela strmeti k doseganju ciljev logistike, ki so temeljila na krajših pretonih asih, manjših zalogah, nižjih stroških in boljši oskrbi kupcev. Danes skladiša niso ve namenjena dolgotrajnemu shranjevanju blaga. V mnogih podjetjih je blago na zalogi le nekaj dni ali pa celo nekaj ur (Coyle, Bardi, Langley, 2003, str. 284).»Skladišenje služi premagovanju asovnih neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju«(požar, 1985, str. 201). Smoter uskladiševanja je asovna izravnava med dvema sistemoma, ki nista asovno usklajena. Pri tem mora blago ohraniti koliinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladiša morajo biti oblikovana tako, da omogoajo im krajše transportne poti, im manj premešanja in drugih manipulacij v skladišu, prepreevati morajo zastoje. Skladišenje mora biti pregledno, zahtevano blago mora biti hitro dosegljivo, prav tako pa morajo biti izpolnjeni varnostni ukrepi, da ne pride do kraje in poškodb (Logožar, 2004, str ). Ekonomske funkcije skladišenja (Logožar, 2004, str. 81) so sledee: Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 16 od 75

21 _ asovna funkcija uskladiševanje blaga omogoa usklajevanje proizvodnje in porabe; prostorska funkcija z uskladiševanjem blaga v javnih skladiših se praviloma zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo; kakovostna funkcija uskladiševanje omogoa doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo porabo; koliinska funkcija uskladiševanje vejih koliin blaga (npr. kritinih proizvodov) omogoa posredovanje na tržišu; zašitna funkcija blago se zašiti pred škodljivimi procesi (s tem se ohranja njegova vrednost); kreditna funkcija z izdajo skladišnice za uskladišeno blago je dana možnost pridobivanja kreditov. V grobem lahko celotno skladišno poslovanje razdelimo na štiri delovna podroja, in sicer: prevzem, skladišenje, priprava in odprema blaga. Prevzem se opravi na podlagi spremne dokumentacije. Potrebno ga je evidentirati. Najprej se preveri identiteta blaga z blagom, navedenim v dokumentaciji. Nadalje se opravi kvantitativni in kvalitativni pregled nad blagom, ki se skladiši. Pogosto morajo biti ob prevzemu blaga preverjene posebne zahteve (npr. pri uvozu blaga živalskega izvora iz uvoza mora biti priložen Veterinarski oziroma zdravstveni certifikat). Drugo podroje predstavlja skladišenje blaga. V skladišu je potrebno zagotoviti dober pregled nad blagom, kar olajša in pospeši skladišno poslovanje. Poleg podatkov, ki se nanašajo na blago, opremimo skladišne enote še s podatki, ki se nanašajo na skladišenje (skladišni režim) in na podlagi katerih ugotovimo skladišno mesto. Eno od osnovnih pravil, ki ga je potrebno upoštevati pri razporeditvi blaga v skladišu je, da morajo biti im krajše transportne poti na tistih relacijah, kjer je intenzivnost transporta najveja. Najbolj frekventno blago zato uskladišimo im bližje glavnemu prehodu. Pri raunanju razporeda blaga v skladišu pogosto upoštevamo lastnosti, kot so: teža blaga, prostornina blaga, koeficient obraanja zalog, pogostnost izdajanja blaga (Kaltnekar, 1993, str. 266). Tako pri izraunu, katero blago mora biti najbližje glavnemu prehodu, najvekrat upoštevamo težo ali prostornino, pomnoženo s pogostostjo izdanega blaga. Razumljivo je tudi, da težje blago oddajamo na nižje police, lažje pa na višje. Komisioniranje predstavljajo vse operacije, ki so potrebne za oblikovanje posameznih pošiljk na podlagi naroil. Sistem komisioniranja je potrebno v podjetju planirati, kar pomeni, da je potrebno z upoštevanjem strukture naroil in blaga oblikovati primerno organiziranje tokov blaga in informacij. Namen komisioniranja je minimiziranje asa za oblikovanje posameznih pošiljk in zmanjšanje pogostnosti Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 17 od 75

22 _ napak, s imer lahko v veliki meri vplivamo na znižanje stroškov (Požar, 1985, str. 38). Skladiša lahko delimo na osnovi razlinih kriterijev. Kaltnekar (1993, str ) tako obravnava razline vrste skladiš. Nekatere med njimi so opredeljene v nadaljevanju. 1. Z ozirom na lastnosti uskladišenega blaga, predvsem od obutljivosti blaga na zunanje vplive ter od njegove vrednosti, je odvisen nain gradnje skladiša. Tako loimo: odprta skladiša, ki so namenjena manj vrednemu blagu, ki ni obutljiv za atmosferske vplive; pokrita skladiša, prav tako namenjena manj vrednemu blagu, ki pa ga je potrebno zašititi le pred padavinami; zaprta skladiša, namenjena vrednejšemu blagu, obutljivemu za atmosferske vplive; specialna skladiša za zelo vredno blago (npr. trezorji), za blago, ki ga je potrebno posebej zašititi pred zunanjimi vplivi (npr. vinske kleti) ali pa mu je potrebno zagotavljati enake pogoje (npr. hladilnice). 2. V odvisnosti od velikosti in teže blaga razlikujemo skladiša za težko in voluminozno blago ter skladiša drobnega blaga. 3. Glede na funkcionalnost razvršamo skladiša na: skladiša materiala; medfazna skladiša, namenjena shranjevanju polproizvodov in nedokonane proizvodnje; skladiša gotovih proizvodov; posebna skladiša (npr. orodij, modelov, embalaže, goriva itd.). 4. Po stopnji centralizacije delimo skladiša na: glavna ali centralna skladiša; pomožna skladiša kot decentralizirani deli glavnih skladiš, ki skrajšujejo poti. 5. Po sistemu izdajanja blaga loimo dva sistema, odvisna predvsem od izgubljanja vrednosti blaga zaradi staranja. To sta: sistem FIFO (first in first out), pri katerem tisto blago, ki ga prej uskladišimo, tudi prej izdamo; sistem LIFO (first in last out), kjer zgoraj navedenemu principu ni potrebno zadostiti. Sodobna skladiša potrebujejo za doseganje konkurennih uinkov na trgu opremo, ki zagotavlja optimalno gibanje blaga po transportnih poteh. Organizirana so tako, da shranjeno blago zavzame im manj prostora in da ga je mogoe preprosto najti. Sposobna so zagotavljati naelo FIFO (first in - first out), po katerem se najprej uporabi oziroma odpremi blago, ki je najdlje v skladišu in pa dinamino alociranje prostora v skladišu, kar pomeni, da je lahko danes na doloenem mestu v skladišu en tip izdelkov, naslednji dan pa isto drug tip izdelkov. Izdelki so šifrirani s rtno kodo, ki omogoa hitrejše in natannejše zajemanje podatkov o izdelku, kot Barbara Redenšek: Analiza distribucijske logistike v podjetju Droga Kolinska d.d. stran 18 od 75