IB 4 / Vsebina: številka 4, letnik XXXIII, 1999

Transcription

1 IB 4 / 1999 Vsebina: številka 4, letnik XXXIII, 1999 Da bi zmanjšali zaostanek pri izhajanju revije si sedaj številke dokaj hitro sledijo ena drugi, čeprav so predvidene samo štiri številke letno. S četrto številko je tako zaključeno XXXIII. leto izhajanja revije. Ta številka, čeprav enojna, je razmeroma obsežna, saj prinaša vsega skupaj 11 besedil, od tega 9 osnovnih tekstov, ter eno mnenje in eno predstavitev. Mnenje je prispeval David Malnič, in sicer o petem koridorju kot evropski razvojni osi ter o vplivih tega koridorja na severnojadranski prostor. Predstavitev pa je prispeval Tomaž Štefe, in sicer predstavlja publikacijo, ki jo je izdal Geografski inštitut Filozofske fakultete z dvojnim naslovom Razvojne možnosti Slovenije in Bodočnost mest. Sicer pa uredništvo v tej številki namenja precej prostora razmišljanju strokovnjakov o Sloveniji v prihodnjih šestih letih, v okviru priprave nove strategije gospodarskega razvoja Slovenije do leta Z letom 2000 se namreč izteka časovni horizont Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, ki je nastala leta Z zadnjo številko XXXIII. letnika se tako tudi IB revija vključuje v priprave na novo strategijo gospodarskega razvoja Slovenije do leta Posebno okoliščino in velik izziv pri pripravi te strategije predstavlja zelo velika verjetnost vključitve Slovenije v EU v tem obdobju. Ta številka prinaša tri prispevke, ki so nastali v okviru priprav na novo strategijo že v letu Matija Rojec in Matej Kovač sta napisala članek z naslovom Spodbujanje neposrednih tujih investicij v Slovenijo v pogojih članstva v EU. Glede neposrednih tujih investicij se Slovenija že dolgo časa vrti v začaranem krogu podobno kot mačka okoli vrele kaše, s čemer zelo očitno kaže, da pravzaprav ne ve kaj bi z neposrednimi tujimi investicijami. Z ratifikacijo Evropskega sporazuma in začetkom vstopanja Slovenije v EU pa prihaja v ospredje aktivna politika do neposrednih tujih investicij (NTI). Leta mora opredeliti ključne strateške usmeritve, dograditev zakonskega in administrativnega okvira za NTI, institucionalno ureditev spodbujanja NTI, investicijsko promocijske aktivnosti in politiko investicijskih spodbud, tako z vidika pritegnitve NTI kot z vidika prelivanja pozitivnih učinkov NTI v ostalo gospodarstvo. Barbara Verlič Christensen piše o vplivu stanovanjske politike na trg delovne sile. Tako stanovanjska politika kot tudi politika glede trga delovne sile ostajata tudi po vključitvi v EU domena nacionalnih držav, ki so zato navzlic skupnim načelom zelo raznolike. Posebna pozornost je posvečena stanovanjski privatizaciji, stanovanjskim inovacijam ter formiranju finančnih mrež za boljši dostop do stanovanj. Problemi in

2 posledice vključevanja Slovenije v EU so analizirane preko treh verjetnih scenarijev razvoja. Tretji in najobsežnejši prispevek v tem sklopu sta napisala Rasto Ovin in Heinz - Dieter Smeets (prvi z Univerze v Mariboru, drugi z Univerze Heinrich - Heine v Dusseldorfu) in mu dala naslov Vloga države in oblikovanje institucij za vodenje ekonomske politike po vključitvi Slovenije v EU. V članku so obravnavana tri področja: institucije oziroma institucionalne spremembe v tranziciji; razvoj tehnologije, ki vse bolj povečuje preglednost vlaganja, zaradi česar postaja vse pomembnejše načelo trdne proračunske omejitve, kar izrinja državo kot gospodarja; učinkovanje razvijajočih se institucij za vodenje ekonomske politike v EU na Slovenijo. Nadnacionalna ureditev bo namreč močno vplivala na doseganje ekonomskih ciljev Slovenije. Za nas bo še posebno pomembna ureditev v EU glede preprečevanja inflacije in glede preprečevanja previsokega zadolževanja države. V uvodni (redni) del revije je uvrščenih šest tekstov, začenši z zanimivo razpravo, v kateri Jože P. Damijan (z Inštituta za ekonomska raziskovanja) simulira Učinke sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško ter učinke depreciacije hrvaške kune na slovensko gospodarstvo: Simulacija s pomočjo modela parcialnega ravnotežja z ekonomijami obsega in nepopolno konkurenco. Temeljna ugotovitev, do katere je avtor potom uporabe modela prišel ni ravno pretresljiva, kajti modelske simulacije kažejo, da bodo učinki prostotrgovinskega sporazuma sicer pozitivni, vendar skromni. Skupna blaginja v Sloveniji, kot posledica nižjih uvoznih cen in večjega izvoza, naj bi se na srednji rok povečala za 0,8 BDP. Nekaj večji naj bi bil učinek na celotno industrijsko proizvodnjo in sicer za 2,4 odstotka. Pozitivnih učinkov bodo deležne predvsem živilska, kemična, tekstilna in strojna industrija. Deset odstotna depreciacija hrvaške kune pa bi preko zmanjšanja slovenskega izvoza na Hrvaško vplivala na zmanjšanje domače industrijske proizvodnje za dobrih 0,6 odstotka in na zmanjšanje BDP za slaba 0,2 odstotka. S povsem drugega zornega kota pa analizirata vpliv na BDP v Sloveniji France Križanič in Žan J. Oplotnik, ki sta napisala članek z naslovom: Vpliv spremembe obrestnih mer in industrijske produkcije na investicijsko povpraševanje, tokove tujega kapitala in preko tega na BDP v Sloveniji. Simulacije učinka dviga obrestnih mer in povečanja industrijske proizvodnje v Sloveniji so pokazale ugodne rezultate. Dvig industrijske proizvodnje npr. za 3 odstotke bi imel takojšen pozitiven učinek na izdatke za investicije v podjetjih (od 3,9 do 4,9 odstotka), vendar je pričakovati zgolj povečano investiranje v uvoz opreme za investiranje in zaloge. Pač pa je pričakovati opazen skok v investiranju prebivalstva. Povečanje domačih obrestnih stopenj (npr. za 3 odstotke) bi, nasprotno od dviga industrijske proizvodnje, v prvi fazi zmanjšalo poslovno investiranje in zaradi obrestne razlike med državami pritegnilo tuje kapitalske tokove. Zelo aktualen je prispevek z naslovom Analiza virov dohodnine v Sloveniji v letih 1991 in Napisal ga je Tine Stanovnik. Analiza temelji na individualnih podatkih davčnih zavezancev Davčne uprave RS, pri čemer so, zaradi primerljivosti obeh datotek, izločeni vsi prejemniki pokojnin. Dohodkovna neenakost se je v obravnavanem obdobju precej povečala, predvsem zaradi neenakosti v porazdelitvi plač. Neenaka je tudi porazdelitev prejemkov od občasnega dela, dohodkov iz dejavnosti, dohodkov od premoženja in dohodkov od premoženjskih pravic. Ti dohodki so močno koncentrirani v dohodkovno najvišji skupini. Vendar ti štirje dohodkovni viri predstavljajo pomemben del celotnega dohodka tudi za zavezance z zelo nizkimi dohodki. V vsakem primeru gre za bipolarnost pri porazdelitvi dohodkov v Sloveniji, kar seveda meče temno luč na zgodbo o uspehu. Po Atkinsu se pomen kolektivnih

3 pogajanj zmanjšuje, povečuje pa se pomen individualnih pogodb, oziroma individualnih pogajanj o plači. Na povsem drugo področje posegajo avtorice Nada Stropnik (Inštitut za ekonomska raziskovanja), Helena Blažić (Ekonomska fakulteta, Reka) in Sabine Kristen (Univerza v Celovcu), ki so napisale članek z naslovom Vpliv otroških dodatkov in davčnih olajšav za otroke na razpoložljive dohodke družin. V članku so predstavljeni (povzeti) nekateri rezultati mednarodnega primerjalnega projekta z naslovom Davčna obremenitev družin, ki ga vodi Ekonomska fakulteta iz Reke. Dejansko so oblike davčnih olajšav v teh treh državah različne. V Sloveniji in na Hrvaškem velja zmanjšanje davčne osnove za samega zavezanca, vzdrževanega partnerja in vzdrževane otroke, medtem ko imajo v Avstriji znižanje davčne obveznosti za edinega hranitelja, samohranilca in vzdrževane otroke ter znižanje davčne obveznosti za zaposlene osebe. V vseh treh državah so davčne olajšave višje za nadaljnje otroke v družini. Tekst dopolnjuje deset primerjalnih tabel in kar 16 slik oziroma grafov. Sledita članka, ki sta pisana v angleščini s povzetkom v slovenščini. Prvega je napisal Miran Jus in mu dal naslov Narava in zavarovaljivost tečajnih rizikov (The Nature and Insurability of the Exchange Rate Risk). Te rizike klasificira kot nekomercialne rizike. Ob tem se pomudi pri opisu pojmov oziroma razlik med pojmi kot so deprecijacija / apreciacija, devalvacija / revalvacija, kar je v dobi drsečih deviznih tečajev še posebnega pomena. Klasifikacija tečajnih rizikov za udeležence poslovnih transakcij nima posebnega pomena, precej bolj pomembno je vprašanje zavarovaljivosti teh rizikov ter kdo jih v konkretni transakciji nosi. Zdravi principi zavarovalniškega poslovanja zahtevajo, da so z zavarovalno polico kriti tečajni riziki zavarovaljivi. Matija Vodopivec pa je napisal za Slovenijo in Slovence še kako aktualen članek o prometni (ne)disciplini Slovencev. Po številu smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na število prebivalcev smo v Sloveniji med prvimi na svetu. Avtor se je lotil merjenja hitrosti na mestnih vpadnicah, pri omejitvi hitrosti 60 km na uro. V vzorec je vključil 7 držav (poleg Slovenije še Avstrijo, Estonijo, Francijo, Grčijo, Švico in Turčijo), ki se med seboj razlikujejo po družbenih normah in gospodarski razvitosti. Ugotovil je, da so slovenski vozniki med vsemi v vzorcu najbolj nagnjeni h kršenju omejitve hitrosti, saj so v povprečju vozili kar 24 km nad dovoljeno. Samo 6 odstotkov slovenskih voznikov je upoštevalo omejitev, v primerjavi s kar 80 odstotki Avstrijcev, ki so se izkazali kot najbolj vzorni vozniki. V vseh državah razen v Avstriji se pojavlja tudi skupina norcev, ki se požvižgajo na vse omejitve. Če bi Slovenci prevzeli vozne navade Avstrijcev, bi zmanjšali število žrtev za 25 odstotkov. Z uporabo regresijske analize je tudi ugotovil negativno povezavo med povprečno kršitvijo hitrosti in družbeno razvitostjo. Na zaključku podaja predloge za izboljšave prometne varnosti. Tomaž Štefe Vsebina Jože P. Damijan: Učinki sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško ter učinki depreciacije hrvaške kune na slovensko gospodarstvo: Simulacija s pomočjo modela parcialnega ravnotežja z ekonomijami obsega in nepopolno konkurenco France Križanič, Žan J. Oplotnik: Vpliv spremembe obrestnih mer in industrijske produkcije na investicijsko povpraševanje, tokove tujega kapitala in preko tega na BDP v Sloveniji Tine Stanovnik: Analiza virov dohodnine v Sloveniji v letih 1991 in 1996 Nada Stropnik, Helena Blažić, Sabine Kristen: Vpliv otroških dodatkov in davčnih olajšav za otroke na razpoložljive dohodke družin Miran Jus: The Nature and Insurability of the Exchange Rate Risk

4 Matija Vodopivec: Adherence to social norms: Speeding on slovenian roads Projekt SGRS Matija Rojec, Matej Kovač: Spodbujanje neposrednih tujih investicij (NTI) v Slovenijo v pogojih članstva v Evropski uniji Barbara Velič Christensen: Vpliv stanovanjske politike na trg delovne sile ter regionalno prostorska in okoljska dimenzija Rasto Ovin, Heinz-Dieter Smeets: Vloga države in oblikovanje institucij za vodenje ekonomske politike po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo Razprave in mnenja David Malnič: Peti koridor kot evropska razvojna os - vplivi na severnojadranski prostor Predstavitve Tomaž Štefe: Razvojne možnosti Slovenije; Bodočnost mest Jože P. Damijan: Namen članka je simulirati potencialne učinke sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško ter učinke morebitne nadaljnje kronične depreciacije hrvaške valute na slovensko gospodarstvo. V ta namen uporabljam model parcialnega ravnotežja z ekonomijami obsega in nepopolno konkurenco, ki temelji na medsebojni trgovini med Slovenijo in Hrvaško. Modelske simulacije kažejo, da bodo učinki prostotrgovinskega sporazuma pozitivni, vendar majhni. Skupna blaginja v Sloveniji, povzročena z nižjimi uvoznimi cenami in večjim izvozom, naj bi se na srednji rok povečala za 0.8% BDP. Nekoliko večji naj bi bil učinek na celotno industrijsko proizvodnjo (povečanje za 2.4%), pri čemer bodo najbolj pozitivnih učinkov deležni živilska, kemična, tekstilna in strojna industrija. Modelske simulacije učinkov depreciacije hrvaške kune pa kažejo, da bi 10-odstotna depreciacija hrvaške kune preko zmanjšanja slovenskega izvoza na Hrvaško vplivala na zmanjšanje domače industrijske proizvodnje za dobrih 0.6% in na zmanjšanje BDP za slaba 0.2%. Primerjava modelskih simulacij učinkov depreciacije hrvaške kune z dejanskimi podatki za leto 1998 kaže, da model relativno dobro napoveduje vplive depreciacije hrvaške kune na dejanska gibanja zunanjetrgovinske menjave med državama. France Križanič, Žan J. Oplotnik: Ker imajo investicije v Sloveniji, po dosedanjih analizah determinant investicijskega povpraševanja, predvsem akceleratorski značaj s povečano občutljivostjo na tuje tokove kapitala, so tudi simulacije učinka dviga obrestnih mer in povečanja industrijske produkcije v Sloveniji pokazale podobne rezultate. Dvig industrijske produkcije (za 3%) bi imel takojšen pozitiven učinek na izdatke za investicije v podjetjih (od 3.9 do 4.9%), vendar lahko pričakujemo zgolj povečano investiranje v uvoz opreme za investiranje in zaloge ter neznaten vpliv na investiranje v gradbeništvu in domačo produkcijo opreme za investiranje. Opazen skok se beleži v investiranju prebivalstva. Majhen pozitiven odziv na spremenjena gospodarska gibanja je možen v lastniških pritokih tujega kapitala (do 0.3%), medtem ko bi se kratkoročno zadolževanje v tujini zmanjšalo (-0.15%). Povečanje domačih obrestnih stopenj (simulirali smo 3% povišanje) bi, nasprotno od dviga industrijske produkcije, v prvi fazi zmanjšalo poslovno investiranje in zaradi obrestne razlike med državami pritegnilo tuje kapitalne tokove (NTI tudi do 1%, portfeljske pritoke za 0.15% in finančna posojila za 0.15%). Ker so se investicije v Sloveniji pokazale kot občutljive za tuje kapitalne tokove, bi njihovo povečanje v drugi fazi pospešilo investiranje (porast do 3.4%) kljub povečanju obrestnih stopenj. Še posebej pozitiven premik so, ob povečanju obrestnih stopenj,

5 pokazale investicije v stanovanjsko gradnjo (do 26%). Spremembe v bruto domačem produktu so se v obeh simulacijah pokazale kot pozitivne (od 0.2 do 0.4%). Zaradi odloženega pozitivnega učinka porasta obrestnih mer na investiranje je bil učinek porasta obresti na BDP v prvi fazi zanemarljiv, medtem ko je ob povečanju industrijske produkcije zaznati opazen porast BDP (do 0.5%). Tine Stanovnik: V prispevku analiziramo vire dohodnine v Sloveniji v letih 1991 in Analiza je osnovana na individualnih podatkih davčnih zavezancev DURSa. Zaradi primerljivosti obeh datotek izločamo vse prejemnike pokojnin. Med letoma 1991 in 1996 se je dohodkovna neenakost precej povečala, predvsem zaradi velikega povečanja neenakosti v porazdelitvi plač. Neenakost v porazdelitvi prejemkov od občasnega dela, dohodkov iz dejavnosti, dohodkov od premoženja in dohodkov od premoženjskih pravic je prav tako izrazita in ti dohodki so močno koncentrirani v dohodkovno najvišji skupini (tj. v 10. decilu). Kljub temu dejstvu, ti štirje dohodkovni viri predstavljajo pomemben delež celotnega dohodka tudi za zavezance z zelo nizkimi dohodki (tj. osebe v 1. decilu). Zdi se, da je takšna "bipolarnost" značilna za dohodkovno porazdelitev v Sloveniji. Nada Stropnik, Helena Blažić, Sabine Kristen: Ta prispevek kaže, kako se standardne davčne olajšave (olajšave za davčnega zavezanca in vzdrževane družinske člane) odražajo na davčnem bremenu posameznika/družine ter kakšen je skupni vpliv davčnega prihranka in otroških dodatkov na razpoložljivi dohodek družin v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Oblike davčnih olajšav so v teh treh državah različne: v Sloveniji in na Hrvaškem velja zmanjšanje davčne osnove za samega zavezanca, vzdrževanega partnerja in vzdrževane otroke, medtem ko imajo v Avstriji znižanje davčne obveznosti za edinega hranitelja, samohranilca in vzdrževane otroke (slednje znižanje lahko uveljavljajo v polni višini tudi, če presega davčno obveznost zavezanca) ter znižanje davčne obveznosti za zaposlene osebe. V vseh treh državah so davčne olajšave višje za nadaljnje otroke v družini. Izračunali smo dve povprečni davčni stopnji: eno upoštevaje samo davek na dohodek in drugo upoštevaje tudi obvezne socialnovarstvene prispevke. Polega tega smo izračunali in analizirali vpliv davčnih stopenj na razmerje med bruto in neto plačo in sicer za devet tipov družin, ki se razlikujejo po višini bruto zaslužkov. Primerjali smo razlike v davčnih prihrankih teh družin. Na razpoložljive dohodke družin vplivajo tudi otroški dodatki. V Sloveniji so do otroškega dodatka upravičene le družine, katerih dohodek na člana ne presega 110% povprečne plače. Na Hrvaškem je zgornja meja dohodka na člana določena pri približno 40% povprečne plače. V obeh državah se otroški dodatki s povečevanjem dohodka zmanjšujejo. Za razliko od tega so otroški dodatki v Avstriji univerzalni transfer, ki se razlikuje le glede na starost otrok. Primerjali smo deleže otroških dodatkov v razpoložljivih dohodkih družin v treh državah. Miran Jus: Pri obravnavi narave in značilnosti tečajnih rizikov klasificira avtor te rizike - v skladu z opisano definicijo komercialnih in nekomercialnih rizikov poslovnih transakcij - kot nekomercialne rizike; pri tem opisuje razlike med pojmoma depreciacija/apreciacija glede na tako ali drugače izraženo notranjo in zunanjo vrednost denarja) in devalvacija / revalvacija, kar ima poseben pomen v dobi drsečih deviznih tečajev po koncu zlato-deviznega standarda. Ugotavlja, da tečajni riziki v sodobnem monetarnem sistemu, velikokrat posredno vodijo tudi k nastanku komercialnih rizikov in so zato danes eden od primerov rastoče sive cone med kategorijama komercialnih in nekomercialnih rizikov, kjer je distinkcija med njima v poslovni praksi dostikrat zamegljena. Ob povečani nihajnosti oziroma spremenljivosti tečajev glavnih svetovnih valut v sistemu drsečih deviznih tečajev po letu 1973 so tečajni riziki evidentni in za

6 udeležence poslovnih transakcij ter ekonomiko njihovega poslovanja pomembni. Za udeležence poslovnih transakcij definicije tečajnih rizikov in njihove klasifikacije kot komercialnih ali nekomercialnih rizikov same po sebi niso posebej pomembne. Precej bolj pomembno vprašanje za njih je, če so ti riziki zavarovaljivi oziroma kdo jih v konkretni transakciji nosi - torej na primer, če so zajeti v zavarovalnem kritju. V poslovni praksi izvozno-kreditnih agencij (IKA) ti riziki navadno niso kriti sami po sebi, razen če kot njihova posledica (škodni dogodek - zavarovalni primer) nastopi neplačilo obveznosti dolžnika (stečaj in podobni dogodki). Zdravi principi zavarovalniškega poslovanja zahtevajo, da so z zavarovalno polico kriti tečajni riziki zavarovaljivi, kar je med drugim odvisno tudi od možnosti, ki jih ima zavarovatelj za uspešno upravljanje s svojim portfeljem rizika. Te možnosti pa so za zavarovatelje v praksi zaradi narave tečajnih rizikov in pomanjkanja ustreznih finančnih instrumentov precej omejene, zlasti pri dolgoročnejših transakcijah in če ne gre za trdne valute. Avtor na koncu predstavlja shemo zavarovanja pred tečajnimi riziki, ki jo je Slovenska izvozna družba (SID) razvila na podlagi predhodne ekonometrične analize, ki je na podlagi izvedenih simulacij učinkov izbranih parametrov zavarovalnega instrumenta pokazala na smiselnost ponudbe ustreznega instrumenta zavarovanja tako za zavarovatelja in njegov dohodkovni rezultat ter denarni tok, kot tudi za podjetja (izvoznike) - zavarovance. Shema zavarovanja pred tečajnimi riziki, ki jo slovenskim izvoznikom ponuja SID, do danes žal še ni bila uporabljena. Med razlogi, da se slovenska podjetja še ne odločajo za to zavarovanje, avtor navaja nekatere, ki vsi tudi niso na strani zavarovatelja. Glavni razlog verjetno leži v dejstvu, da so pogoji zavarovanja za izvoznike precej restriktivni in je zato ta zavarovalniška storitev za njih manj atraktivna. Razlog pa je med drugim tudi v zelo omejenih zavarovalnih kapacitetah, ki jih ima zavarovatelj za to zavarovanje na voljo, izvaja pa ga za račun države. Vendar je uvedba ustreznega instrumenta zavarovanja pred tečajnimi riziki v Sloveniji (garantirani tečaj je realni tečaj SIT- teorija paritete kupne moči) pod ustreznimi pogoji po avtorjevem mnenju smiselna; zavarovatelju na dolgi rok omogoča, da premije in provizije za to zavarovanje lahko pokrivajo izplačane škode, izvoznikom pa instrument lahko zagotovi potrebno varnost poslovanja in jim lahko predstavljajo učinkovit instrument za zaščito pred tečajnimi riziki po sprejemljivi ceni; pod določenimi pogoji pa bi bila omenjena storitev morebiti lahko tudi marketabilna. Matija Vodopivec: Ali lahko pojasnimo dejstvo, da je v Sloveniji število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na število prebivalcev med najvišjimi na svetu, z nevarno vožnjo in kršitvami hitrosti? Članek skuša odgovoriti na to vprašanje z lastnimi meritvami hitrosti na vzorcu držav, ki se razlikujejo po družbenih normah in gospodarski razvitosti (poleg Slovenije so zajete še Avstrija, Estonija, Francija, Grčija, Švica in Turčija). V vseh državah so meritve opravljene na mestnih upadnicah, pri omejitvi 60 km/h. Rezultati meritev kažejo, da so slovenski vozniki med vsemi v vzorcu najbolj nagnjeni h kršenju hitrosti, saj so v povprečju vozili kar za 24 km/h nad dovoljeno. Samo šest odstotkov slovenskih voznikov je upoštevalo omejitev, v primerjavi s kar 80 odstotkov Avstrijcev, ki so se izkazali kot najbolj vzorni vozniki. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je distribucija merjene hitrosti bimodalna - poleg skupine voznikov, ki omejitev hitrosti krši le zmerno, se v vseh državah razen v Avstriji pojavi tudi skupina, ki se na omejitev mnogo bolj požvižga - skupina "norcev". Na podlagi meritev hitrosti in statistične povezave med znižanjem hitrosti in zmanjšanjem števila nesreč članek tudi oceni, da bi Slovenci zmanjšali število smrtnih žrtev za 25%, če bi privzeli avstrijske vozne navade. Z uporabo regresijske analize članek tudi ugotovi negativno povezavo med povprečno kršitvijo hitrosti in družbeno razvitostjo. Med razloge za prometne kršitve članek uvršča družbene norme in učinkovitost formalnih in neformalnih mehanizmov družbenega nadzora, in v zaključku podaja predloge za izboljšavo prometne varnosti. Predlaga povečanje sredstev ter uvedbo novih metod nadzora, uveljavitev povezave med zavarovalno premijo in verjetnostjo povzročitve nesreče, ter bolj učinkovito opozarjanje na prometno varnost preko javnih

7 medijev. Seveda bi k zmanjšanju žrtev prispevale tudi boljše ceste, vendar članek opozarja, da je glavni problem predvsem obnašanje voznikov. Projekt SGRS Matija Rojec, Matej Kovač: Z ratifikacijo Evropskega sporazuma in začetkom procesa vstopanja Slovenije v EU prihaja v ospredje aktivna politika do NTI, ki mora opredeliti (a) ključne strateške usmeritve, (b) dograditev zakonskega in administrativnega okvira za NTI, (c) institucionalno ureditev spodbujanja NTI, (d) investicijsko promocijske aktivnosti, (e) politiko investicijskih spodbud, tako z vidika pritegnitve NTI kot z vidika prelivanja pozitivnih učinkov NTI v ostalo gospodarstvo. Tekst se osredotoča na opredelitev nekaterih ključnih strateških usmeritev in na politiko investicijskih spodbud. Strateške usmeritve so: (a) spodbuditi NTI v post-privatizaciji, tako v obliki novih TNI, kot v obliki iskanja strateških tujih partnerjev v obstoječih podjetjih, ki naj pospešijo njihovo prestrukturiranje in vključevanje v procese internacionalizacije; (b) odpreti proces privatizacije državnega premoženja za strateške in institucionalne tuje investitorje; (c) spodbujati tuje investicije v sektorju poslovnih storitev v najširšem smislu; (d) spodbuditi zasebne investicije v industrijske cone, ki naj jim država zagotovi ustrezno infrastrukturo. Prioritete politike spodbujanja NTI so: (a) prilagoditi obstoječe sisteme gospodarskih spodbud tako, da bodo dostopne novim tujim investitorjem in primerljive s Sloveniji konkurenčnimi državami; (b) ustanoviti državno podjetje za upravljanje z industrijskimi conami in pa zadolžiti podjetja v večinski lasti države, ki imajo na voljo ustrezne prostorske potenciale, da vzpostavijo mednarodno konkurenčno ponudbo zemljišč za domače in tuje investitorje; (c) pomoč lokalnim skupnostim pri spodbujanju NTI; (d) vzpostaviti inštitucijo za spodbujanje NTI z jasnim zakonskim mandatom, strokovnim nadzorom delovanja ter ustreznimi kadrovskimi in proračunskimi viri. Barbara Velič Christensen: Smiselno je opozoriti na dejstvo, da sta tako Evropska skupnost kot Slovenija v procesu intenzivnega spreminjanja. Nekatere smeri tega spreminjanja so opredeljene v treh shemah evropskih značilnosti na področju trga delovne sile in stanovanjskih politik. Izvajanje teh politik je domena realizacije v okvirih nacionalnih držav in so torej navkljub skupnim načelom zelo raznolike. Opozarjamo na fenomene stanovanjske privatizacije, stanovanjskih inovacij ter formiranje finančnih mrež za boljši dostop do stanovanj. Omenjamo nekaj splošnih in več specifičnih razlik v možnostih tujcev pri nakupu nepremičnin. Problemi in posledice vključevanja Slovenije v EU so analizirani preko treh verjetnih scenarijev razvoja: glede na vrednosti stanovanj v večjih mestnih centrih in manjšimi naselji podeželja ter glede na povečevanje razvojnih in socialnih razlik med regijami ter pričakovanimi migracijami. Rasto Ovin, Heinz-Dieter Smeets: Članek obravnava tri področja. Prvo področje so institucije oziroma institucionalne spremembe v tranziciji. Institucionalna ureditev določa svobodo gospodarjenja in vlogo države v gospodarstvu. Drugo področje je razvoj tehnologije, ki vse bolj povečuje preglednost vladanja, zaradi česar postaja vse pomembnejše načelo trdne proračunske omejitve, kar izrinja državo kot gospodarja. V isti smeri deluje tudi globalizacija, ki jo upoštevamo kot glavno determinanto vloge države v gospodarstvu v prihodnosti. Tretje področje je učinkovanje razvijajočih se institucij za vodenje ekonomske politike v EU na Slovenijo. Nadnacionalna institucionalna ureditev bo namreč močno vplivala na izpolnjevanje ekonomskih ciljev Slovenije. Pri tem je še posebej pomembno, kakšno ureditev lahko v EU pričakujemo za preprečevanje inflacije in za preprečevanje previsokega zadloževanja države.