1. IME MODULA: KOŽA IN KOŽNE BOLEZNI (M 02) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak:

Transcription

1 1. IME MODULA: KOŽA IN KOŽNE BOLEZNI (M 02) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: usvoji pojme, dejstva in zakonitosti na področju anatomije in fiziologije človeške kože; razvije sposobnosti za opazovanje, ocenjevanje, merjenje in vrednotenje življenjskih procesov in pojavov na koži; pridobi znanja in razvije sposobnosti za teoretično analiziranje konkretnih kozmetičnih strokovnih problemov ter za načrtovanje in vrednotenje kozmetičnih postopkov; pridobi temeljna strokovno-teoretična znanja o kožnih boleznih, potrebna za samostojno in varno delo v kozmetični stroki; spozna osnovne bolezenske procese v koži in oblike njihovega manifestiranja na koži; se usposobi ločevati zdravo kožo in različne manifestacije na njej od bolne kože in različnih bolezenskih sprememb na njej; se usposobi za zaščitno ukrepanje ob srečanju s kožnim obolenjem v kozmetičnem salonu in za svetovanje stranki; se usposobi prepoznati in ločevati tiste bolezenske spremembe na koži, ki jih lahko s svojim strokovnim znanjem in s kozmetičnimi pripomočki ter usposobljenostjo pozdravi ali odpravi ali pa jih z ustreznim ukrepanjem prepreči; obvlada strokovno izrazoslovje v vseh oblikah komunikacije; usvoji metode učenja in prepozna med njimi zanj najbolj ustrezne metode pridobivanja znanj; obvladuje znanja in spretnosti za raziskovanje in si pridobiva pogum za inovacije razvija vedoželjnost, pripravljenost za vse življenjsko izobraževanje; razvije osebnostne lastnosti, ki mu omogočajo uspešno delo, to so komunikativnost, vključevanje v delovno skupino, poštenost, delavnost, vztrajnost, natančnost, odgovornost in podjetnost; dojame zdravje kot najvišjo vrednoto in se usposobi za aktivno skrb za lastno zdravje in razvije pozitivni odnos do vseh oblik zdravega načina življenja; oblikuje primeren odnos do lastnega zunanjega videza in osebnostne urejenosti; razvija spoštljiv odnos do strank in ljudi nasploh; sprejme načela poklicne etike in poslovne morale in se po njih ravna; razvije odgovoren odnos do okolja in zanimanje za njegovo aktivno varovanje.

2 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE Poklicne kompetence OZNAKA KO 01 KO 02 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE Prepoznavanje in ovrednotenje značilnosti in pomenov zdrave kože Prepoznavanje značilnosti starajoče in stare kože Operativni cilji Informativni cilji Dijak: našteje in opiše značilnosti zdrave kože, prehodne kože in sluznice; loči zdravo kožo od poškodovane ali bolne kože; opiše in grafično ponazori histološko zgradbo in opredeli biokemični sestav sestavin vrhnjice, usnjice in podkožja; grafično ponazori nastajanje keratinskih, kolagenskih in elastičnih vlaken ter proteoglikanov v koži; grafično ponazori potek in ovrednoti procesa obnavljanja vrhnjice in poroženevanja v vrhnjici; analizira prepustnost vrhnjice; Formativni cilji Dijak: določi tip kože glede debelino in videz vrhnjice; kritično razčleni vplive različnih kozmetičnih postopkov na sestav, funkcionalne sposobnosti in prepustnost vrhnjice; prepozna vnetje v koži in ustrezno svetuje; teoretično analizira učinke kozmetičnih postopkov oblikovanja telesa na kožo in telo pri celulitu, edemih in debelosti; prepozna osnovne in specialne tipe kože; prepozna nevnetne akne; pozna ukrepe v vsakdanjem življenju, ki zaustavijo ali

3 opiše in grafično ponazori anatomijo in fiziologijo krvnega upočasnijo staranje kože in se po njih ravna; žilja, receptorjev in limfatičnega sistema v koži in opredeli se zave poklicne odgovornosti in stranki svetuje ustrezno njihove naloge in pomen; zaščito pred prezgodnjim staranjem kože; našteje, poimenuje, opiše prijemališča, našteje naloge in razčleni in ovrednoti učinke različnih osnovnih in pojasni pomen kožnih mišic; specialnih kozmetičnih postopkov na izgled in grafično ponazori nastajanje mimičnih in starostnih gubic; funkcionalne sposobnosti starajoče in stare kože. opiše dinamiko na limfni kapilari v koži in nastajanje edema grafično ponazori nastajanje in pojasni izgled celulita; opiše izvor, grafično ponazori nastajanje, vrste in dele žlez z zunanjim in notranjim izločanjem; grafično ponazori in pojasni načine izločanja v žlezah z zunanjim izločanjem; opiše dele, zgradbo, položaj, razporeditev in način izločanja v mali in veliki znojnici, lojnici, lasnem mešičku in nohtni matici; opiše sestav, lastnosti, delovanje in opredeli pomen znoja, loja, las oz. dlak in nohtov; našteje sestavine zaščitnega mastnega kislega plašča; teoretično analizira učinke različnih zunanjih fizikalnih, kemijskih in bioloških škodljivosti na sestav, lastnosti in izgled las in nohtov; analizira učinke zaščitnega mastnega kislega plašča pri kontaktu kože z različnimi fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi škodljivostmi iz zunanjega okolja iz vsakdanjega okolja; analizira vplive spolnih hormonov in menstruacijskega ciklusa na delovanje kožnih žlez in sestav zaščitnega mastnega kislega plašča; teoretično analizira indikacije in kontraindikacije

4 kozmetičnega odstranjevanja odvečnih dlačic; opiše melaninski sistem v koži, njegovo zaščitno delovanje in pomen za kožo in telo; našteje kriterije za določanje osnovnih in specialnih tipov kože in opiše metode za njihovo določanje opiše razvoj in značilnosti nevnetnih aken; analizira sposobnosti posameznih delov kože in kože kot celote za zaščito pred eksogenimi in endogenimi, fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi škodljivostmi; našteje pogoje za optimalno delovanje poroženevajočih celic vrhnjice in vezivnih celic usnjice in opiše posledice motenj v njihovem delovanju; analizira učinkovitost mehanizmov kožne obrambe zoper sončno sevanje; opiše promet vode v telesu in opredeli vlogo kože pri vzdrževanju vodnega ravnovesja v telesu; pojasni pomen stalne telesne temperature, opiše promet toplote v telesu in opredeli vlogo kože pri vzdrževanju toplotnega ravnovesja v telesu; opiše procesa notranjega in zunanjega staranje kože in opredeli njune vzroke; našteje značilnosti starajoče in stare kože; našteje najpogostejše pospeševalce zunanjega staranja kože in opiše posledice njihovega učinkovanja na kožo; teoretično analizira vplive različnih kozmetičnih postopkov na zaščitne sposobnosti kože; se zave neizogibnosti notranjega staranja telesa v celoti, kože in vloge načina življenja ter vloge kozmetika pri tem.

5 2. VSEBINSKI SKLOP: KOŽNE BOLEZNI Poklicne kompetence OZNAKA KB 01 KB 02 KB 03 KB 04 KOŽNE BOLEZNI Prepoznavanje in ovrednotenje kožnih vzbrsti Poznavanje razvoja nespecifičnega in specifičnega vnetja v koži, prepoznavanje in ukrepanje pri nespecifičnih in specifičnih vnetnih boleznih kože Prepoznavanje bolezni kožnih dodatkov in ukrepanje pri njih Klasificiranje, prepoznavanje in ukrepanje pri tumorjih v koži Operativni cilji Informativni cilji Dijak: našteje osnovne dejavnosti zdravstvenega varstva in zdravstvene ustanove ter opiše njihovo organiziranost in dejavnosti; opiše do in podiplomsko izobraževalno vertikalo v zdravstvu in medicini in doda vsakemu nivoju izobrazbe ustrezni strokovni naziv; Formativni cilji Dijak: napoti bolno stranko v ustrezno zdravstveno ustanovo; obvlada vse oblike strokovne komunikacije z zdravstvenimi ustanovami in delavci; uporablja pri komuniciranju z zdravstvenimi delavci ustrezne strokovne nazive; z opazovanjem, tipanjem in merjenjem prepozna različne

6 našteje in opiše dejavnosti dermatologije in dermatološke kožne vzbrsti na koži; ambulante; prepozna kožne vzbrsti na slikah kožnih bolezni v definira pojma kožna vzbrst in kožna bolezen; dermatološkem atlasu; razvrsti, našteje, poimenuje in opiše zunanji izgled ter pri opisovanju klinične slike kožnih bolezni uporablja razvoj in histološko zgradbo različnih kožnih vzbrsti; ustrezne strokovne izraze; opiše vzroke, razvoj in klinično sliko nespecifičnega vnetja prepozna akutni in kronični iritativni kontaktni dermatitis v koži; na slikah v dermatološkem atlasu; razlikuje vzroke, razvoj in klinično sliko akutnega in prepozna osnovne mikrobne in fizikalne kožne bolezni na kroničnega iritativnega kontaktnega dermatitisa; slikah v dermatološkem atlasu in pri stranki ter ustrezno definira pojme mikrobi, infekcija, infekcijska bolezen in ukrepa; našteje pogoje za razvoj infekcijskih bolezni; se zave poklicne ogroženosti in ustrezno zaščiti sebe, opiše in grafično ponazori vlogo fagocitov in krvnega in delovni prostor, delovna sredstva in stranko pred širjenjem žilja v razvoju nespecifičnega vnetja v koži; mikrobnih bolezni kože; opiše splošne značilnosti ter kozmetične ukrepe pri ustrezno svetuje stranki pred uporabo solarija; impetigu, folikularnih piodermijah, verukah, herpes se zave poklicne ogroženosti in se pred potencialnimi simplex dermatozah, različnih oblikah tinee in kandidoz, alergeni pri delu ustrezno zaščiti; pri mehanskih dermatozah in pri fotodermatozah; se zave možnosti iatrogenih kontaktnih alergijskih našteje ukrepe za osebno zaščito, zaščito delovnega dermatitisov v kozmetični dejavnosti in ustrezno ravna; prostora in delovnih sredstev ter zaščito stranke pred ustrezno svetuje stranki pri motnjah v delovanju malih in mikrobnimi boleznimi kože; velikih znojnic; našteje in pojasni ukrepe za zaščito pred UV sevanjem in prepozna oblike aken na slikah v dermatološkem atlasu in kritično oceni njihovo učinkovitost; pri stranki ter ustrezno ukrepa; teoretično razčleni in ovrednoti učinke solarija in se zave se pri delu z aknastimi mladostniki zave poklicne aktualnosti problematike in poklicne odgovornosti; odgovornosti in ustrezno ravna; razloži razvoj specifičnega vnetja in alergije v koži; prepozna najpogostejše napake in bolezni lasnih mešičkov, loči vzroke, razvoj in klinično sliko pri celičnem in nohtov in melaninskega sistema v dermatološkem atlasu in humoralnem imunskem odzivu; pri stranki in ustrezno svetuje; definira najpogostejše alergene in opiše metode prepozna sedem zgodnjih sumljivih znakov malignih alergološkega testiranja; tumorjev nasploh pri sebi in na stranki in ustrezno ukrepa; teoretično razčleni zahtevnost kozmetične nege pri k ob srečanju z sumljivimi znaki malignih tumorjev na koži

7 alergijam nagnjenih strankah in svetovanja tem strankam; stranki ustrezno svetuje; loči pojme podedovana, familiarna, prirojena in prepozna različne kožne tumorje na slikah v pridobljena bolezen; dermatološkem atlasu; opiše splošne značilnosti luskavice; prepozna osnovne tipe materinih znamenj na slikah v pojasni ugodne učinke različnih fizikalnih kozmetičnih dermatološkem atlasu; postopkov pri luskavici; se zave vloge kozmetika pri malignizaciji materinih opiše splošne značilnosti motenj v delovanju in bolezni znamenj in ustrezno ravna; malih in velikih znojnic v koži in vlogo kozmetika pri njih; prepozna zgodnje znake malignizacije materinih znamenj opiše splošne značilnosti seboreje, nevnetnih aken in in ustrezno ukrepa: seboroičnega dermatitisa in opiše ukrepe kozmetika pri njih; našteje značilnosti in kriterije za mastni in aknasti tip kože; opiše splošne značilnosti vnetnih aken in rozacee in ukrepe kozmetika pri njih; grafično ponazori razvoj nevnetnih in vnetnih aken; se zave pomembnosti sodelovanja kozmetika in dermatologa pri preprečevanju in zdravljenju vnetnih aken; opiše splošne značilnosti motenj in bolezni lasnih mešičkov in napak v sestavi, barvi in rasti las; opiše splošne značilnosti napak in bolezni nohta in ukrepe kozmetika pri njih; teoretično analizira potrebo po zaščitnih ukrepih pri manikiri in pedikuri na obolelih nohtih; opiše splošne značilnosti podedovanih in pridobljenih napak v delovanju in bolezni melanocitnega sistema v koži in ukrepe kozmetika pri njih; definira pojme benigni tumor, prekanceroza in maligni tumor; našteje in poimenuje vrste benignih tumorjev v koži in opiše njihove značilnosti;

8 opiše splošne značilnosti prekanceroz; našteje sedem zgodnjih sumljivih znakov malignih tumorjev v telesu nasploh in na koži; našteje vrste in opiše značilnosti malignih tumorjev na koži in jih poimenuje; se zave poklicne odgovornosti pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju tumorjev v koži; definira in opiše značilnosti osnovnih tipov materinih znamenj; našteje značilnosti potencialno nevarnih materinih znamenj; pozna zgodnje znake malignizacije materinih znamenj. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj je pri določanju števila ur, namenjenih obravnavi posameznih učnih tem, in določanju zaporedja učnih vsebin avtonomen. Usmerjevalni cilji učitelja zavezujejo, da dijaka motivira za zdrav način življenja in primeren odnos do ljudi ter obvezuje k etičnemu ravnanju in poslovni moralnosti v poklicnem življenju. Informativni cilji obsegajo pridobivanje temeljnih strokovnih znanj na vseh zahtevnostnih ravneh, pri načrtovanju in izvajanju pouka naj učitelj omogoči doseganje vseh ciljev na čim višjih ravneh znanja. Formativni cilji se nanašajo na razvijanje motivacijskih, učnih, miselnih in socialnih spretnosti in kompetenc dijaka. Pouk naj poteka z uporabo različnih metod (razlaga, vodena diskusija, demonstracija, praktične aktivnosti dijakov, eksperimentiranje, metoda uporabe virov) in organizacijskih oblik (skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo). Pri pouku naj bo učitelj moderator, pouk naj bo usmerjen v aktivnosti dijakov, ki omogočajo refleksijo izkustva, avtonomijo v razmišljanju, kritično analizo in ustvarjalnost. Razlaga in demonstracija naj bosta problemsko obarvani, frontalno delo naj se izmenjuje s skupinskim in individualnim. Pri pouku naj se dosledno uporablja strokovne medicinske izraze, da dijak ponotranji medicinski jezik. Učitelj naj dijake pri obravnavanju vsebin vedno opozarja na uporabnost konkretnih pridobljenih znanj v vsakdanjem življenju in v poklicu in jih navaja na potrebno svetovanje drugim. Pri pouku naj učitelj uporablja sodobno računalniško tehnologijo.

9 Pri pouku naj bo zagotovljen interdisciplinarni pristop: pri obravnavi vsebin naj se učitelji strokovnih modulov časovno in vsebinsko povezujejo in usklajujejo. Ocenjevanje znanja pri obeh vsebinskih sklopih je sprotno ustno in pisno ob koncu vsake kompetence. Ocenjevanje zajema vse taksonomske ravni znanja. Pri ustnem ocenjevanju zahteva uporabno znanje, ki omogoča teoretično analiziranje strokovnih problemov. Pri pisnem ocenjevanju se poleg vprašanj in nalog izbirnega tipa zahteva reševanje strukturiranih nalog, ki vključujejo povezovanje strokovno teoretičnih in praktičnih znanj. Ocenjevanje seminarske naloge zahteva vnaprej izdelane in dijakom znane kriterije 6. VIRI Fajdiga, D.: Koža. Učbenik. Pami, Železniki, 2003 Fettich, J., Betteto M.: Mala dermatovenerologija z atlasom kožnih in spolnih bolezni. Partizanska knjiga, Ljubljana, 1997 Braun-Falco, O., Plewig, G., Wolff, H.H., Winkelmann, R.K.: Dermatology. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 1991 Avtorizirani strokovni članki iz medicinskih baz (MEDLINE, )

10 1. IME MODULA: KOZMETIČNA NEGA OBRAZA (M 06) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: spozna delovno okolje, zahteve dela in zna načrtovati delo; poveže teoretična in praktična znanja različnih področij ter kritično preveri in vrednoti rezultate dela; oblikuje pozitivno samopodobo, razvija samostojnost, strokovno in poklicno odgovornost, natančnost, kreativnost in podjetnost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu; spozna in kot vrednoto sprejema načela poklicne etike in poslovne morale ter jih ozavesti; izgradi temeljna spoznanja o naravi in kompleksnosti komunikacije; pravilno uporablja strokovno terminologijo v slovenskem in tujem jeziku; razvija spretnosti v medosebnih odnosih (spretnost učinkovitega sporazumevanja, spretnost sodelovanja in timskega dela); spozna pomen dobrih medosebnih odnosov za učinkovitost pri delu in aktivno sodeluje v skupini; razvija pozitivno naravnanost in motivacijo za vseživljenjsko učenje in razvoj lastnih veščin ter spremlja, uvaja in se prilagaja novim znanstvenim spoznanjem na področju stroke; uporablja strokovno literaturo in elektronske medije za pridobivanje podatkov; utemelji pomen urejenega delovnega okolja; razvija spretnosti za opravljanje del v kozmetiki (splošno negovalni, preparativni, aparativni in dekorativni); razvija spretnosti svetovanja pri reševanju estetsko kozmetičnih problemov, izbiri in pravilni uporabi kozmetičnih izdelkov; razvija ročne spretnosti in koordinacijo gibov; razume in uporablja strokovno in tehnično dokumentacijo ter tehnična navodila; prepozna nevarnosti na delovnem mestu in zagotovi varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varstvu pri delu in varovanju okolja. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: KOZMETIČNA NEGA OBRAZA

11 Poklicne kompetence OZNAKA KNO1 KNO2 KNO3 KNO4 KNO5 KOZMETIČNA NEGA OBRAZA Organiziranje dela, sprejemanje strank in vodenje dokumentacije Priprava kože obraza za kozmetično nego in načrtovanje kozmetične nege obraza Izvajanje kozmetične nege obraza in uporaba aparatov Zaščita kože po kozmetični negi, izvajanje ličenja in svetovanje strankam Izvajanje osnovne kozmetične nege rok in nohtov Operativni cilji Informativni cilji Dijak/inja: pozna osnove organizacije dela; pozna osnovno opremo, aparate, pripomočke in kozmetične izdelke; pojasni osnovne higiensko tehnične zahteve in predpise za varno delo; razume pomen čiščenja, razkuževanja in sterilizacije pri delu; Formativni cilji Dijak/inja: načrtuje potek dela; uporablja osnovno opremo, aparate, pripomočke in kozmetične izdelke; skrbi za vzdrževanje delovnega okolja in aparatur; skrbi za pravilno držo pri delu; pripravi razkužilo za pripomočke po navodilu proizvajalca;

12 opiše lik kozmetičnega tehnika in pojasni pomen moralno pripravi standardno opremo delovnega vozička; etičnih vrednot; pripravi delovno okolje in osnovna sredstva za pojasni pomen komunikacije po telefonu in prvega vtisa pri kozmetično nego; srečanju s stranko; naroča stranke in izdela terminske plane obiskov; našteje osnovne podatke, ki jih mora vsebovati kartoteka sprejme stranko in obvlada komunikacijo; stranke in pojasni njihov pomen; skrbi za varnost in hrambo osebnih stvari stranke; pojasni pomen varovanja osebnih podatkov stranke; vodi dokumentacijo v skladu s predpisi; razume vlogo varovalnega mastnega plašča za zdravje kože varuje osebne podatke strank; in prehod kozmetično učinkovitih spojin skozenj; ohrani čisto delovno okolje, sredstva in pripomočke za razume namen odstranjevanja ličil in površinskega čiščenja delo; kože pred kozmetično nego; pravilno shranjuje kozmetične izdelke; našteje vrste in oblike kozmetičnih izdelkov, ki se uporablja sodobno tehnologijo; uporabljajo za površinsko čiščenje kože; higiensko umije in razkuži roke; utemelji uporabo vode pri površinskem čiščenju kože; pravilno uporablja povečevalno lupo; pojasni vpliv tonika na roževinaste celice vrhnjice; opazuje kožo; našteje metode določanja stanja kože (opazovanje, testi, pravilno odstrani ličila; meritve); samostojno izvede površinsko čiščenje kože; opiše značilnosti osnovnih tipov kož: normalne, suhe, uporabi čistilni kozmetični izdelek glede na tip kože; mastne in mešane kože; rutinsko določi tip kože; opiše značilnosti specialnih tipov kož: aknaste, mastne z po čiščenju kožo zaščiti s tonikom; izsušeno vrhnjico, izsušene, atopične kože s opazuje kožo skozi povečevalno lupo; teleangiaktazijami in kože, ki kaže znake staranja; samostojno ugotovi tip kože na podlagi opazovanja, razloži postopke kozmetične nege glede na tip kože; testov in meritev; našteje aparate za kozmetično nego obraza, pozna njihovo samostojno določi kozmetično negovalne probleme; delovanje ter indikacije in kontraindikacije za njihovo izbere in pripravi dodatne kozmetične izdelke, uporabo; pripomočke in aparate za delo; pozna anatomijo in fiziologijo kože obraza; izdela individualni načrt kozmetične nege glede na našteje spremembe na koži ter indikacije in kontraindikacije ugotovljene potrebe, pisno načrtuje zaporedje za kozmetično nego; kozmetično negovalnih postopkov in jih utemelji; pozna sestavo, delovanje in uporabo kozmetičnih izdelkov; prepozna osnovne tipe kož: mastna, suha, mešana in

13 pojasni pomen zaščite kože po kozmetično negovalnih normalna; postopkih; prepozna specialne tipe kož: mastna koža z izsušeno našteje kozmetične izdelke za zaščito kože; vrhnjico, aknasta, izsušena, atopična, kože s našteje vrsto in način uporabe kozmetičnih izdelkov za teleangiaktazijami in koža, ki kaže znake staranja; domačo uporabo; samostojno ugotovi in izključi kontraindikacije za našteje osnovni pribor in kozmetične izdelke za ličenje; izvajanje kozmetične nege glede na tip kože; pojasni osnovna pravila izbire barv; samostojno izvede postopke kozmetične nege obraza opiše značilnosti barvnih tipov; glede na ugotovljeno stanje; opiše osnovno nego rok in nohtov; samostojno in pravilno uporabi aparate za kozmetično našteje in pozna najpogostejše negovalne probleme na rokah nego obraza; in nohtih; izključi kontraindikacije za uporabo aparatov pri pojasni dejavnike, ki vplivajo na stanje kože na rokah in kozmetični negi obraza; nohtih; izbere ustrezne kozmetične izdelke; našteje kozmetične izdelke za nego rok in nohtov; izbere in uporabi kozmetični izdelek za zaščito kože našteje vrsto in način uporabe kozmetičnih izdelkov za glede na tip in stanje kože; domačo uporabo; določi barvni tip stranke in obliko obraza; pojasni pravilno shranjevanje kozmetičnih izdelkov; izvaja osnovno korekcijo nepravilnosti na obrazu; pojasni dejavnike, ki vplivajo na stanje kože. samostojno izvaja dnevno ličenje; uporabi pribor za ličenje, ga pravilno očisti, razkuži in shrani; pripravi delovno okolje in stranko za kozmetično nego rok in nohtov; ugotovi negovalne probleme na rokah in nohtih; samostojno izvede osnovno kozmetično nego rok in nohtov; razvije veščine poučevanja strank za kontinuirano kozmetično nego; svetuje stranki ustrezno nego za doma; svetuje stranki ustrezen način, vrsto in pogostost uporabe kozmetičnih postopkov in kozmetičnih

14 izdelkov; svetuje stranki o zdravem načinu življenja in dejavnikih, ki vplivajo na stanje kože. 2. VSEBINSKI SKLOP: KOMUNIKACIJA Poklicne kompetence OZNAKA KOM1 KOM2 KOM3 KOM4 KOMUNIKACIJA Poznavanje in razumevanje principov kakovostne medsebojne komunikacije in smiselna uporaba v praksi Poznavanje in razumevanje principov učinkovitega vodenja sestanka in poslovnega pogovora ter njihova smiselna uporaba Poznavanje in razumevanje principov učinkovite predstavitve in njihova uporaba pri delu Poznavanje in razumevanje kodeksa poklicne etike in ravnanje v skladu z njim. Operativni cilji Informativni cilji Formativni cilji

15 Dijak/inja: Dijak/inja: opredeli pojem sporazumevanja (komunikacije) ter razloži funkcije; oceni pomen sporazumevanja v medosebnih odnosih; pozna in razume osnovni model komunikacije (pošiljatelj - sporočilo - kanal/metoda/način - prejemnik - odziv); razume vlogo čustev, motivacije ter stališč in predsodkov v procesu komunikacije; razlikuje različne vrste komunikacije glede na različne kriterije (besedno in nebesedno; enosmerno in vzajemno; posredno in neposredno; interpersonalno in intrapersonalno); oceni pomen različnih vrst sporazumevanja v življenju posameznika; navede in pojasni značilnosti različnih oblik besedne komunikacije (osebna, telefonska, pisna); pozna in razvije veščine govorne komunikacije in osvoji pravila govornega bontona; primerja denotativni in konotativni pomen besed ter ovrednoti njun pomen v komunikaciji; opredeli in pojasni nebesedno komunikacijo; z zgledi pojasni različne vidike nebesednega sporazumevanja (glasovni znaki, geste, telesna drža, izrazi obraza, stik s pogledom, telesni dotik, oblačenje, osebni prostor oz. teritorialnost, ); analizira komunikacijski proces z vidika skladnosti/neskladnosti besednega in nebesednega sporočila; razvije pozitiven odnos in pripravljenost za kakovostno medosebno komuniciranje; analizira proces komunikacije v avtentičnih situacijah, identificira posamezne elemente komunikacijskega modela in prepreči napake v komuniciranju; analizira čustvovanje in motivacijo akterjev komunikacije in presoja vpliv obeh dejavnikov na potek in izid; analizira komunikacijo z vidika stališč in potencialnih predsodkov akterjev in presoja njihov vpliv; analizira vrste komunikacije s strankami in jih glede na različne kriterije razvršča; razmišlja, pri katerih kozmetičnih postopkih je dvosmerna komunikacija otežena in načrtuje prilagoditve; identificira in ozavešča lastne veščine sporazumevanja ter razmišlja o njihovi skladnosti z zahtevami poklica; presoja ustreznost posamezne oblike besednega komuniciranja s strankami v konkretnih primerih; pri komunikaciji upošteva veščine govornega bontona (pri sprejemu in poslavljanju stranke v salonu, pri telefonskem komuniciranju; upošteva denotativni in konotativni vidik v komunikaciji s strankami; prepozna nebesedno komunikacijo pri delu

16 navede in pojasni različne ovire v učinkoviti komunikaciji; razvija socialne veščine in ovrednoti njihov pomen v medsebojnih odnosih; opredeli komunikacijske stile (asertivni, pasivni, agresivni, manipulativni) in njihove značilnosti; razvija tehnike poslušanja in jih nekaj navede ter razloži (odpiranje vrat, aktivno poslušanje, parafraziranje); razvija tehniko jaz-sporočanja; razvija uporabo povratne informacije (potrditev) ter navede in s primeri pojasni različne tipe povratnih informacij; izgrajuje razumevanje samorazkrivanja in njegov pomen v komunikaciji; opredeli pojem medosebni konflikt; navede in na primerih pojasni izvore medosebnih konfliktov; analizira proces reševanja medosebnih konfliktov ter generira pravila učinkovitega reševanja konfliktov; opredeli in pojasni pojem komunikacijske mreže in razlikuje različne tipe komunikacijskih mrež; opredeli različne skupine strank (starostne, osebnostne, etnične)in kozmetičnega tehnika in pri strankah (govorica telesa, zvočni vtis, osebni videz, obleka, urejenost ter prostor, barve); razvije veščine pošiljanja sporočil skozi različne kanale; razvije veščino analize komunikacijskega procesa z vidika skladnosti/neskladnosti besednega in nebesednega sporočil; razmišlja o pomenu skladnosti ličenja s počutjem stranke in vrsto ličenja (dnevno, večerno, poročno); preprečuje možne motnje v komunikaciji pri delu kozmetičnega tehnika; identificira dejavnike motenj ter možne posledice in načine za preprečevanje le-teh; razlikuje in prepoznava različne komunikacijske stile, reflektira prevladujoči komunikacijski stil in uporabi asertivno komunikacijo; uporablja osnovne tehnike poslušanja (odpiranje vrat, parafraziranje, ), aktivno posluša sogovornika z namišljenim problemom; komunicira z jaz- in ti-sporočili v raznovrstnih življenjskih situacijah (zunaj pouka) ter simuliranih situacijah v kozmetičnem salonu; analizira dialog z vidika jaz- in ti-sporočil ter njihovih učinkov; tvori različne tipe povratnih informacij (pozitivna/negativna, pogojna/brezpogojna, realna/nerealna; vse medsebojne kombinacije); razvije veščino samorazkrivanja v različnih komunikacijskih kontekstih (v različnih odnosih);

17 pojasni njihove značilnosti; pridobljeno znanje o komunikaciji poveže in načrtuje načine komunikacije s strankami, ki jih bo uporabljal pri svojem delu; opredeli in pojasni značilnosti poslovnega pogovora (ciljnost, strukturiranost, nadzor); navede in pojasni principe učinkovitega vodenja sestankov ter analizira dogajanje na različnih primerih; opredeli in pojasni kriterije učinkovitega javnega nastopa oziroma predstavitve; pojasni pojem poklicne etike, razume načela etičnega ravnanja in presodi etičnost ravnanja posameznika v konkretni poklicni situaciji. predvidi potencialne izvore konflikta ter razmišlja o tem, katere vzroke zanj so (bi) navedli drugi vpleteni; razmišlja o izvorih potencialnih razlik v zaznavanju vzrokov konflikta; uporabi učinkovito strategijo reševanja konfliktov ter jo ovrednoti z vidika konstruktivnosti; ovrednoti najustreznejši tip komunikacijske mreže za delo v salonu; ustrezno komunicira z različnimi skupinami strank; načrtuje načine komuniciranja s potencialnimi strankami (vzdrževanje odnosov, oglaševanje, spremljanje zadovoljstva strank, ); v skladu z značilnostmi poslovnega pogovora vodi razgovore (npr. za sprejem na delovno mesto, ); analizira učinkovitost pogovora ter identificira pozitivne in negativne vidike lastnega ravnanja; uporabi različne stile vodenja sestankov ter raziskuje vplive le-teh na razmišljanje, doživljanje in ravnanje udeležencev;; razvija osnovne veščine nastopanja in predstavitve kozmetične storitve ali izdelka ter svoje nastope vrednoti in korigira; identificira lastne prednosti in pomanjkljivosti ter načrtuje spremembe; razmišlja o etični dimenziji lastnega ravnanja in ravnanja drugih v različnih življenjskih okoliščinah; ozavesti pomen etičnega ravnanja v odnosu do strank in ravna v skladu s tem; presoja etičnost oglaševanja kozmetičnih storitev in

18 izdelkov; pri opravljanju poklica upošteva načela kodeksa etike. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelji/ice so avtonomni/e pri določanju števila ur namenjenih obravnavi posamezne učne teme in pri določanju zaporedja učnih vsebin. Osnovni pogoj je, da se program izvede ob upoštevanju strokovnih principov in smiselnosti izbranega zaporedja. Informativni učni cilji obsegajo pridobivanje temeljnih znanj. Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti bodo učitelji/ice omogočili doseganje vseh ciljev na čim višjih ravneh znanja. Dijaki/inje naj bi večino ciljev dosegli na nivoju uporabe znanja. Formativni in socializacijski učni cilji se nanašajo na razvijanje različnih čustvenih, motivacijskih, učnih, miselnih, socialnih in psihomotoričnih spretnosti ter kompetenc dijaka/inje. Njihovo uresničevanje predpostavlja učenje, ki temelji na refleksiji osebne izkušnje posameznika, umeščene v kontekst konceptov stroke. Pouk naj bo pester in dinamičen, tako z vidika učnih metod, kot z vidika učnih oblik. Učitelj/ica naj ob obravnavi učne snovi prevzema predvsem vlogo moderatorja procesa in organizatorja aktivnosti. Občasno pa lahko pobudo prepusti dijakom/injam. Temelj pouka naj bodo dejavnosti dijakov/inj, predvsem takšne, ki jim omogočajo refleksijo izkustva, avtonomijo v razmišljanju, kritično analizo, razvijanje odgovornosti in ustvarjalnost: reševanje problemov, diskusija, delo s teksti (analiza, evalvacija, primerjava), igranje vlog in simulacije, interaktivne igre, študije primera, projektno učno delo, eksperimentiranje itd. Razlaga naj bo problemsko obarvana, prav tako demonstracija (npr. analiza videoposnetka). Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje). Učitelj/ica dijaka usmerja v razmišljanje, kako bi lahko osvojeno znanje uporabil v vsakdanjem življenju in v poklicu. Učitelj/ica naj ob obravnavanju učnih vsebin sledijo vsem fazam izkustvenega učenja. Pri obravnavi vsebin se učitelji/ice povezujejo z drugimi učitelji/icami, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop. 6. VIRI Simms, J.: A practical guide to beauty therapy for NVQ., Level 2, 3th ed. <s.l.>2003 Rosser, M.: Body therapy and facial work. 2nd ed.<s.l., s.n.>

19 Simmons, J.: The beauty salon and its equipment. 2nd ed. <s.l., s.n.> Erčulj, J., Vodopivec, I.: S komunikacijo do ciljev. Kranj: Šola za ravnatelje, 1999 Mihaljčič, Z., Mihaljčič-Šantl, L. : Poslovno komuniciranje. učbenik. Ljubljana: Jutro, 2000 Možina, S., Tavčar, M., Kneževič, N. Poslovno komuniciranje. Maribor: Založba obzorja, 1998 Psihologija s komunikacijo. Katalog znanja. Srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Program kozmetični tehnik Dostopno na spletu: Rungapadiachy, D.M.: Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy, 2003 Tschudn, V.: Etika v zdravstveni negi. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, 2004 Ule, M.: Psihologija komuniciranja. Ljubljana: FDV, 2005

20 1. IME MODULA: KOZMETIČNA NEGA TELESA (M 07) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: spozna delovno okolje, zahteve dela in zna načrtovati delo; poveže teoretična in praktična znanja različnih področij ter kritično preveri in vrednoti rezultate dela; oblikuje pozitivno samopodobo, razvija samostojnost, strokovno in poklicno odgovornost, natančnost, kreativnost in podjetnost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu; spozna in kot vrednoto sprejema načela poklicne etike in poslovne morale ter jih ozavesti; izgradi temeljna spoznanja o naravi in kompleksnosti komunikacije ter pravilno uporablja strokovno terminologijo v slovenskem in tujem jeziku; razvija spretnosti v medosebnih odnosih (spretnost učinkovitega sporazumevanja, spretnost sodelovanja in timskega dela); spozna pomen dobrih medosebnih odnosov za učinkovitost pri delu in aktivno sodeluje v skupini; razvija pozitivno naravnanost in motivacijo za vseživljenjsko učenje in razvoj lastnih veščin ter spremlja, uvaja in se prilagaja novim znanstvenim spoznanjem na področju stroke; uporablja strokovno literaturo in elektronske medije za pridobivanje podatkov; utemelji pomen urejenega delovnega okolja; razvija spretnosti za opravljanje del v kozmetiki (splošno negovalni, preparativni, aparativni in dekorativni); razvija spretnosti svetovanja pri reševanju estetsko kozmetičnih problemov, izbiri in pravilni uporabi kozmetičnih izdelkov; spozna fizikalne zakonitosti pomembne za njegov poklic, jih pravilno interpretira in uporablja; ozavesti nepogrešljivost fizikalnega znanja pri svojem strokovnem delu in njegovo temeljno vlogo v stroki; razvija ročne spretnosti in koordinacijo gibov; razume in uporablja strokovno in tehnično dokumentacijo ter tehnična navodila; prepozna nevarnosti na delovnem mestu in zagotovi varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varstvu pri delu in varovanju okolja. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: FIZIKA V KOZMETIKI

21 Poklicne kompetence OZNAKA FIZ1 FIZ2 FIZ3 FIZIKA V KOZMETIKI Poznavanje in razumevanje fizikalnih lastnosti pomembnih pri pripravi in uporabi kozmetičnih izdelkov Poznavanje in razumevanje fizikalnih zakonitosti in učinkov delovanja aparatov, ki jih uporablja kozmetični tehnik Poznavanje in razumevanje fizikalnih zakonitosti pri uporabi UV, IR in vidne svetlobe ter ultrazvoka Operativni cilji Informativni cilji Dijak/inja: razloži zgradbo in opiše osnovne lastnosti kapljevin, plinov in trdnin; pozna površinsko napetost kapljevin in pojasni njen vpliv na močenje ter kapilarnost; opiše viskoznost in razloži njen vpliv na gibanje kapljevin; definira tlak sile in hidrostatični tlak; Formativni cilji Dijak/inja: upošteva zakonitosti površinske napetosti kapljevin pri pripravi kozmetičnih izdelkov za nego; poveže viskoznost in praznjenje kozmetičnega izdelka iz embalaže; razume delovanje razpršilnih naprav;

22 pozna vrednost za normalni zračni tlak in ga izraža v različnih enotah; razloži podtlak, nadtlak in njune učinke na tkivo; spozna osnovne zakonitosti gibanja tekočin; navede in demonstrira primere deformacij trdnin kot posledico različnih obremenitev s silami; navede enote za temperaturo in jih pretvarja; pozna temperaturne vplive na snov (raztezanje, krčenje); našteje in opiše spremembe agregatnih stanj; pojasni prejemanje in oddajanje toplote pri spremembah agregatnega stanja; definira toplotni tok; loči med prenosom energije ob toplotnem stiku, prenosom s pretakanjem snovi (konvekcijo) ter EM sevanjem in absorpcijo; razloži odvisnosti toplotnega toka skozi plast snovi; razlikuje med toplotnimi prevodniki in izolatorji in pozna pomen toplotne izolacije; pove, da vsa telesa sevajo in poveže moč sevanja z absolutno temperaturo; poveže absorpcijo in segrevanje teles; našteje električne delce in razloži zakonitosti sile med njimi; pojasni zvezo med električnim nabojem in električnim tokom; opiše električni tok v kovini in električni tok v elektrolitu; spozna toplotne in kemične učinke električnega toka; zapiše Ohmov zakon in definira upor; pojasni specifični upor kot značilnost snovi; loči električne prevodnike in izolatorje; zapiše in uporabi enačbe za električno delo in moč; navede enote za osnovne električne količine in z njimi računa; razlikuje med enosmernim in izmeničnim tokom; pravilno uporablja aparate za mehansko masažo in vakuumske tehnike,; uporablja naprave za merjenje temperature; razume in pri delu upošteva fizikalne osnove postopkov ogrevanja kože; pri uporabi aparatov in druge opreme za ogrevanje kože in telesa se zaveda pomena pravilne določitve časa, temperature in intenzivnosti; razume fizikalne osnove delovanja aparatov za kozmetično nego, pri katerih je osnova učinkovanja električni tok in jih pravilno uporablja; pri uporabi aparatov se zaveda nevarnosti električnega toka in upošteva omejitve; izračuna porabo električne energije v salonu in se zaveda vpliva na stroške poslovanja salona; pojasni fizikalne osnove električne mišične stimulacije;

23 opiše in grafično prikaže omrežno napetost; grafično prikaže različne izmenične tokove in pojasni pomen oblike pulzov; spozna razlike v terminologiji pri fiziki in v kozmetični stroki in ju uskladi,; navede osnovne značilnosti valovanj; opiše zvočno valovanje s poudarkom na ultrazvoku; predstavi elektromagnetni spekter, predvsem vidno in nevidno svetlobo s poudarkom na uporabi IR in UV svetlobe v kozmetični praksi; razlikuje med svetlobnim in zvočnim valovanjem; primerja značilnosti vseh treh tipov UV svetlobe in njihov pomen ter vpliv na staranje kože in kožnega raka; opiše značilnosti laserske svetlobe in njene učinke ter pojasni uporabo v kozmetiki; pozna učinke ultrazvoka na tkivo in pojasni uporabo ultrazvoka v kozmetiki; pojasni uporabo lupe; obravnava svetlobo kot energijo - pozna svetlobni tok in osvetljenost, njuni fizikalni enoti in fiziološke svetlobne enote (lumni, luksi). ustrezno svetuje stranki glede sončenja in uporabe solarija; pravilno uporablja lupo pri svojem delu; razloži fizikalne osnove delovanja aparatov za kozmetično nego, pri katerih sta osnova učinkovanja svetloba in ultrazvok in jih pravilno uporablja; pri uporabi vseh aparatov se zaveda pomena pravilne določitve časa in intenzivnosti; predvidi, kaj se lahko zgodi pri povečanju časa ali intenzivnosti; razloži stranki, kaj se dejansko dogaja med postopkom nege; pravilno uporablja strokovno terminologijo,; se zaveda nevarnosti in pri delu upošteva navodila za varno delo; pri delu in opremljanju salona upošteva zahteve po pravilni osvetljenosti delovnega prostora in stranke. 2. VSEBINSKI SKLOP: KOZMETIČNA NEGA TELESA Poklicne kompetence

24 OZNAKA KNT1 KNT2 KNT3 KNT4 KOZMETIČNA NEGA TELESA Organiziranje dela, sprejemanje strank in vodenje dokumentacije Načrtovanje in izvajanje kozmetične nege telesa in uporaba aparatov Zaščita kože po kozmetični negi in svetovanje strankam Izvajanje osnovne kozmetične nege nog Operativni cilji Informativni cilji Dijak/inja: - pozna osnove organizacije dela; pozna osnovno opremo, aparate, pripomočke in kozmetične izdelke; pojasni osnovne higiensko tehnične zahteve in predpise za varno delo; razume pomen čiščenja, razkuževanja in sterilizacije pri delu; opiše lik kozmetičnega tehnika in pojasni pomen moralno etičnih vrednot; pojasni pomen komunikacije po telefonu in prvega vtisa pri srečanju s stranko; našteje osnovne podatke, ki jih mora vsebovati kartoteka stranke in pojasni njihov pomen; Formativni cilji Dijak/inja: načrtuje potek dela; uporablja osnovno opremo, aparate, pripomočke in kozmetične izdelke ; skrbi za vzdrževanje delovnega okolja in aparatur; skrbi za pravilno držo pri delu; pripravi razkužilo za pripomočke po navodilu proizvajalca; ozavešča pomen preprečevanja infekcij; pripravi standardno opremo delovnega vozička; pripravi delovno okolje in osnovna sredstva za kozmetično nego; naroča stranke in izdela terminske plane obiskov;

25 pojasni pomen varovanja osebnih podatkov stranke; sprejme stranko in obvlada komunikacijo; našteje metode določanja stanja kože; skrbi za varnost in hrambo osebnih stvari stranke; pojasni faze razvoja in vrste celulita; vodi dokumentacijo v skladu s predpisi; pozna konstitucije telesa (endomorfen, ektomorfen, varuje osebne podatke strank; mezomorfen); ohrani čisto delovno okolje, sredstva in pripomočke za pozna najpogostejše negovalne probleme na telesu; delo; pojasni dejavnike, ki vplivajo na stanje kože in telesa; pravilno shranjuje kozmetične izdelke; razloži postopke kozmetične nege telesa; uporablja sodobno tehnologijo; našteje aparate za nego telesa, pozna njihovo delovanje ter higiensko umije in razkuži roke; indikacije in kontraindikacije za njihovo uporabo; opazuje kožo skozi povečevalno lupo; pozna anatomijo in fiziologijo telesa; samostojno ugotovi negovalne probleme na podlagi našteje spremembe na koži ter indikacije in kontraindikacije za opazovanja, testov in meritev; kozmetično nego; izbere in pripravi dodatne kozmetične izdelke, pozna sestavo, delovanje in uporabo kozmetičnih izdelkov; pripomočke in aparate za delo; pojasni pomen zaščite kože po kozmetično negovalnih izdela individualni načrt kozmetične nege glede na postopkih; ugotovljene potrebe, pisno načrtuje zaporedje našteje kozmetične izdelke za zaščito kože; kozmetično negovalnih postopkov in jih utemelji; našteje vrsto in način uporabe kozmetičnih izdelkov za samostojno ugotovi in izključi kontraindikacije za domačo uporabo; izvajanje postopkov kozmetične nege telesa; pojasni pravilno shranjevanje kozmetičnih izdelkov; samostojno izvede postopke kozmetične nege telesa opiše osnovno nego nog in nohtov; glede na ugotovljeno stanje; našteje najpogostejše negovalne probleme na nogah in nohtih; samostojno in pravilo uporabi aparate; pojasni dejavnike, ki vplivajo na stanje kože na nogah in izključi kontraindikacije za uporabo aparatov; nohtih; izbere ustrezne kozmetične izdelke; našteje kozmetične izdelke za nego nog in nohtov. izbere in uporabi kozmetični izdelek za zaščito kože glede na stanje kože; pripravi delovno okolje in stranko za kozmetično nego nog in nohtov; ugotovi negovalne probleme na nogah in nohtih; samostojno izvede osnovno kozmetično nego nog in

26 nohtov; razvije veščine poučevanja strank za kontinuirano kozmetično nego; svetuje stranki ustrezno nego za doma; svetuje stranki ustrezen način, vrsto in pogostost uporabe kozmetičnih postopkov in kozmetičnih izdelkov; svetuje stranki glede zdrave prehrane in zdravega načina življenja. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Praktični pouk 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelji/-ice so avtonomni/e pri določanju števila ur namenjenih obravnavi posamezne učne teme in pri določanju zaporedja učnih vsebin. Pouk naj bo pester in dinamičen, tako z vidika uporabljenih učnih metod kot uporabljenih organizacijskih oblik. Težišče aktivnosti naj bo na dijakih/injah, učitelj/ica naj ob obravnavi učne snovi prevzema predvsem vlogo moderatorja procesa in organizatorja aktivnosti. Občasno pa lahko tudi na tem mestu pobudo prepusti dijakom/injam. Temelj pouka naj bodo dejavnosti dijakov/inj, predvsem takšne, ki jim omogočajo refleksijo izkustva, avtonomijo v razmišljanju, kritično analizo, razvijanje odgovornosti in ustvarjalnost: reševanje problemov, diskusija, delo z besedili (analiza, evalvacija, primerjava), igranje vlog in simulacije, interaktivne igre, študije primerov, projektno učno delo, eksperimentiranje itd. Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje). Učitelj/ica dijaka usmerja v razmišljanje, kako bi lahko usvojeno znanje uporabil v vsakdanjem življenju in kasneje v poklicu. Pri pouku fizike naj bosta poudarjena kvalitativna obravnava učne snovi ter razumevanje osnovnih fizikalnih zakonov in konceptov, ki se navezujejo na kozmetično prakso. Pri tem naj bo pouk podprt z ustreznimi demonstracijskimi poskusi in eksperimentalnimi vajami dijakov. Računske naloge naj bodo izbrane tako, da ne presegajo znanja osnovnošolske matematike. Pouk fizike naj učitelji izboljšajo in popestrijo z uporabo računalniške tehnologije. 6. VIRI

27 Simms, J., A practical guide to beauty therapy for NVQ, level2, 3th ed., <s.l.>, 2003 Rosser, M., Body therapy and facial work. 2nd ed. <s.l., s.n.> Simmons, J., The beauty salon and its equipment. 2nd ed <s.l., s.n.>. Fizika. Katalog znanja. Srednje strokovno in tehniško izobraževanje Dostopno na spletu: Kladnik, R.: Gibanje, sila, snov. Ljubljana: DZS, 1994 Kladnik, R.: Energija, toplota, zvok, svetloba. Ljubljana: DZS, 1994 Kladnik, R.: Svet elektronov in atomov. Ljubljana: DZS, 1994 Hribar, M. et al.: Mehanika in toplota. Ljubljana: Modrijan, 2003 Hribar, M. et al.: Elektrika, svetloba, snov. Ljubljana: Modrijan, 2003 Pople, S.: Fizika. Shematski pregledi. Ljubljana:Tehniška založba Slovenije, 2003

28 1. IME MODULA: KOZMETIČNI IZDELKI (M 05) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: pozna kozmetične izdelke, njihovo sestavo, kemijsko strukturo sestavin, mednarodno poimenovanje sestavin (INCI), lastnosti, delovanje in uporabo; pravilno izvaja različne tehnološke postopke pri pripravi kozmetičnih izdelkov za nego; načrtuje uporabo kozmetičnih izdelkov pri negi; argumentira in uveljavlja svoje zamisli pri praktičnem delu; razume in pravilno uporablja navodila na ovojnini; samostojno sklepa o delovanju kozmetičnega izdelka na kožo in predvidi možne neželene učinke; poveže znanja različnih strokovnih področij; poveže teoretična znanja z izkušnjami pri praktičnem delu; razume strokovno literaturo; strokovno ustno in pisno komunicira; aktivno sodeluje v skupini; upošteva pravila, predpise o varnosti in zdravju pri delu ter varovanju okolja; odgovorno ravna s kemikalijami; odgovorno ravna z odpadki. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: TEHNOLOŠKE OBLIKE KOZMETIČNIH IZDELKOV Poklicne kompetence

29 OZNAKA TKI1 TEHNOLOŠKE OBLIKE KOZMETIČNIH IZDELKOV Izdelovanje osnovnih tehnoloških oblik in poznavanje zahtevnejših sodobnih oblik kozmetičnih izdelkov Operativni cilji Informativni cilji Dijak: pozna: plinaste oblike kozmetičnih izdelkov, tekoče oblike kozmetičnih izdelkov, poltrdne oblike kozmetičnih izdelkov, trdne oblike kozmetičnih izdelkov; opiše tehnološke oblike; opiše postopek izdelave; našteje in opiše sestavine; našteje lastnosti in značilnosti posameznih tehnoloških oblik; pozna nosilne sisteme; opiše nosilne sisteme, njihove lastnosti in stabilnost; definira topnost; opiše fizikalno, kemijsko in mikrobiološko stabilnost posameznih tehnoloških oblik. Formativni cilji Dijak: skicira tehnološke oblike in označi sestavine; izdela osnovne tehnološke oblike kozmetičnih izdelkov; izbere vrsto ovojnine; izbere potrebne oznake in navodila na ovojnini; izbere primerne tehnološke oblike za posamezne tipe in stanja kože; pravilno shranjuje kozmetične izdelke glede na tehnološko obliko; pri nanosu na kožo upošteva tehnološko obliko; predvidi prehajanje v kožo in učinke na koži; skicira (shematično prikaže) nosilne sisteme; predvidi učinke nosilnih sistemov na kožo in na ostale sestavine kozmetičnega izdelka.

30 2. VSEBINSKI SKLOP: KOZMETIČNI IZDELKI Poklicne kompetence OZNAKA KI1 KI2 KI3 KOZMETIČNI IZDELKI Uporaba, sestava in delovanje različnih tehnoloških oblik kozmetičnih izdelkov za nego obraza, telesa, manikiro, pedikuro, ličenje in masažo Poimenovanje in poznavanje sestavin kozmetičnih izdelkov za nego obraza, telesa, manikiro, pedikuro, ličenje in masažo Analiziranje delovanja in razumevanje uporabe kozmetičnih izdelkov za nego obraza, telesa, manikiro, pedikuro, ličenje in masažo Operativni cilji Informativni cilji Formativni cilji

31 Dijak: Dijak: pozna tehnološke oblike izdelkov, ki se uporabljajo za nego obraza, telesa, za osebno higieno, za manikiro, pedikuro, ličenje in masažo; opiše tehnološke oblike; našteje lastnosti posameznih tehnoloških oblik; opiše stabilnost posameznih tehnoloških oblik; opiše vpliv tehnološke oblike na prehajanje v kožo in delovanje izdelka; pozna sestavine izdelkov, ki se uporabljajo za nego obraza, telesa, za osebno higieno, manikiro, pedikuro, ličenje in masažo; pozna antimikotike; našteje lastnosti sestavin in opiše stabilnost sestavin kozmetičnih izdelkov; opiše vpliv sestavin kozmetičnih izdelkov na prehajanje v kožo, delovanje in stabilnost izdelka; primerja pigmente in barvila v ličilih in hrani; pozna učinke eteričnih olj na telo; našteje in opiše tipične kozmetično učinkovite spojine, ki se uporabljajo za nego posameznih tipov in stanj kože; našteje in opiše značilne kozmetično učinkovite spojine, ki se uporabljajo glede na namen masaže; našteje in opiše značilne kozmetično učinkovite spojine za manikiro pedikuro in ličenje; našteje in opiše podlage primerne za posamezne tipe in stanja kože; našteje in opiše kozmetične izdelke za posamezne tipe in stanja kože ter namen uporabe; izbere ustrezno tehnološko obliko glede na tip in stanje kože; upošteva lastnosti posameznih tehnoloških oblik; upošteva vpliv tehnološke oblike na učinkovitost izdelka; predvidi primernost posameznih tehnoloških oblik za posamezne faze nege obraza, telesa, osebne higiene, manikire, pedikure, ličenja in masaže; predvidi primernost posameznih tehnoloških oblik za specialno nego rok; izbere sestavine, ki se uporabljajo za posamezni tip in stanje kože; upošteva lastnosti posameznih sestavin; upošteva vpliv sestavin na učinkovitost izdelka; predvidi primernost posameznih sestavin za posamezne faze nege obraza, telesa, osebne higiene, manikire, pedikure, ličenja in masaže; izbere sestavine glede na cilj nege, osebne higiene, manikire, pedikure in masaže; izbere sestavine glede na cilj, ki ga želimo doseči z ličenjem (dnevno ličenje, ličenje za posebne priložnosti.); upošteva neželene učinke nekaterih sestavin na kožo, telo in nohte; uporablja poleg slovenskega še mednarodno INCI poimenovanje; pravilno uporablja antimikotike; pravilno shranjuje kozmetične izdelke;

32 pozna sestavine kozmetičnih izdelkov za nego obraza, telesa, uporabi ustrezne kozmetične izdelke glede na tip in za osebno higieno, manikiro, pedikuro, ličenje in masažo; stanje kože ter stanje nohtov; opiše vpliv na prehajanje sestavin v kožo in delovanje izdelka na podlagi sestavin sklepa kakšno bo delovanje za nego obraza, telesa, za osebno higieno, manikiro, pedikuro, izdelka; ličenje in masažo; na podlagi sestavin sklepa kakšno bo prodiranje razume navodilo na ovojnini; aktivnih spojin v kožo; pozna indikacije za uporabo antimikotikov; samostojno poišče dodatne novejše strokovne pozna želene in neželene učinke antimikotikov. informacije; pripravi kozmetične izdelke za specialno individualno nego; uporabi ustrezne postopke pri pripravi kozmetičnih izdelkov za individualno specialno nego; dosledno upošteva navodilo za uporabo izdelka; razloži stranki učinke in način uporabe kozmetičnih izdelkov; pravilno uporablja strokovne termine; svetuje (da navodilo) za uporabo in za shranjevanje kozmetičnih izdelkov doma. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Poleg verbalno-tekstualnih metod priporočamo uvajanje dobro vodenega izkušenjskega učenja in ilustrativno demonstracijske metode, ki bi dijaka miselno aktivirale. Pouk naj bo pester in dinamičen, tako z vidika uporabljenih učnih metod, kot z vidika uporabljenih organizacijskih oblik. Težišče aktivnosti naj bo na dijakih/injah, učitelji prevzamejo vlogo moderatorja in organizatorja aktivnosti.

33 Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje). Dijaka/injo usmerjamo v razmišljanje, kako dobljeno znanje uporabimo v praksi in vsakdanjem življenju. Po zaključku posameznega vsebinskega sklopa priporočamo preverjanje znanja celotnega vsebinskega sklopa. Pri ustnem preverjanju ocenjujemo znanje in uporabo znanja. Za pisno preverjanje uporabimo različne tipe nalog. Za preverjanje in ocenjevanje nižjih nivojev naloge izbirnega tipa, kratkih odgovorov in pri vsebinskem sklopu Kemija v kozmetiki tudi enostavnejše računske naloge. Za zagotavljanje znanja na nivoju analize, sinteze in vrednotenja priporočamo strukturirane naloge. S samostojnimi izdelki dijakov/inj preverjamo njihovo sposobnost ločevanja pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanje informacij in izkušenj v smiselno celoto, sposobnost kritične presoje. Pri vsebinskih sklopih Kozmetični izdelki za manikiro, Kozmetični izdelki za pedikuro, Kozmetični izdelki za ličenje in Kozmetični izdelki za masažo naj dijaki/inje s samostojnim delom doma poiščejo novejša spoznanja na teh področjih in povežejo s splošnim znanjem v obliki referatov in pripravi na predstavitveni nastop v šoli. Po zaključku posameznega vsebinskega sklopa priporočamo preverjanje znanja celotnega vsebinskega sklopa. 6. VIRI Čajkovac, M.: Kozmetologija. Zagreb: Naklada Slap, 2000 Simmons, J. V.: The Science of Cosmetics. Houndmills: Macmillan Press, 1995 Svoljšak Mežnaršič, I.: Kozmetologija. Učbenik za 2. letnik. Ljubljana: TZS, 2005 Svoljšak Mežnaršič, I.: Kozmetologija. Delovni zvezek za vaje. Ljubljana: TZS, 2003 Svoljšak Mežnaršič, I.: Interno gradivo za kozmetologijo in farmakognozijo. Ljubljana: SŠFKZ, Tomič, A.: izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: FF Center za pedagoško izobraževanje, 2000

34 1. IME MODULA: LIČENJE (M 09) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: spozna delovno okolje in zahteve dela; poveže teoretična znanja z izkušnjami pri praktičnem delu; razvija ročne spretnosti in koordinacijo gibov; upošteva moralno etična načela pri delu s človekom; razvija strokovno in poklino odgovornost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu; prepozna nevarnosti na delovnem mestu in zna zagotoviti varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varstvu pri delu; racionalno rabi energijo, material in čas; načrtuje potek dela; strokovno ustno in pisno komunicira ter uporablja strokovno terminologijo; svetuje strankam pri izbiri in uporabi izdelkov in pripomočkov za ličenje; ustvarja samopodobo in razvija samostojnost, odgovornost, natančnost, kreativnost in podjetnost; razvija zavest o vseživljenjskem izobraževanju ter spremlja in se prilagaja novim spoznanjem na področju stroke; spozna pomen dobrih medosebnih odnosov za učinkovitost pri delu. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: LIČENJE Poklicne kompetence OZNAKA LIČENJE

35 OZNAKA K1 K2 K3 LIČENJE Samostojno organiziranje, načrtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje dela ter vodenje dokumentacije Izvedba individualnih, namenskih in specialnih make-upov in svetovanje strankam Izvedba poslikave obraza in telesa Operativni cilji Informativni cilji Dijak: pozna osnove načrtovanja, organizacije dela in vodenja ustrezne dokumentacije; utemelji pomen osebne priprave, priprave prostora, pripomočkov in stranke na delo; pojasni pomen vrednotenja in kontrole lastnega dela; pozna postopke in načine za zagotavljanje racionalne rabe energije, materiala in časa; našteje ukrepe za varovanje lastnega zdravja in zdravja stranke; opredeli nevarnosti za okolje ob nepravilnem rokovanju z materialom in odpadki; Formativni cilji Dijak: načrtuje in organizira delo, vodi ustrezno dokumentacijo (evidenca strank, protokol dela ) in uporablja sodobne komunikacijske sisteme; se ustrezno pripravi na delo, pripravi prostor in pripomočke; zna sprejeti stranko in jo primerno pripraviti na delo; sprotno vrednoti in kontrolira lastno delo; pri delu racionalno rabi energijo, material in čas; zagotavlja in odgovarja za kvaliteto lastnega dela; upošteva etični kodeks v kozmetiki; pozna predpise o varnosti in zdravju pri delu in jih upošteva; upošteva sanitarno higienske predpise;

36 ustrezno higiensko oskrbi pripomočke po končanem delu; razume in zazna ekološke probleme ob neustreznem odlaganju materiala oziroma odpadkov; našteje tehnike verbalne in neverbalne komunikacije ter pravila poslovnega komuniciranja; pojasni dejavnike, ki vplivajo na komunikacijo; utemelji pomen zbiranja informacij za izvedbo dela; pozna pomen ustvarjanja zaupnega odnosa z uporabnikom; pozna in razloži moralno etična načela in pomen varovanja poklicne skrivnosti; razume in pojasni pomen strokovnega, profesionalnega in humanega odnosa do uporabnikov in sodelavcev; pozna osnovna načela timskega dela; pozna osnove poslovanja; obvlada veščine poslovnega komuniciranja in jih uporablja pri delu; ravna v skladu s poslovnim bontonom; upošteva dejavnike, ki vplivajo na komunikacijo; ustvarja in ohranja zaupen odnos z uporabniki; upošteva moralno etična načela in varuje poklicno skrivnost; razvija strokovni, profesionalni in human odnos do uporabnikov in sodelavcev; komunicira s pomočjo sodobnih komunikacijskih sistemov; razvija podjetne lastnosti in spretnosti; opiše zgodovino ličenja; našteje pripomočke in izdelke za ličenje, fiksiranje in utrjevanje; pojasni razmerje med elementi obraza in neestetske pojave na obrazu; razloži učinke nanosa različnih barv na obraz in mešanje le teh; našteje korekturne tehnike; pozna pravila in načine nanosa oblikovanja in ličenja obrvi; pozna načine nanosa podlage; pozna tehnike ličenja oči glede na obliko in barvo; pozna vrste umetnih trepalnic in tehnike nanosa na oči; pozna tehnike ličenja in korekcije ustnic; pozna tehnikami oblikovanja ličnic; našteje tehnike doseganja posebnih efektov; upošteva in uporablja značilnosti ličenja v posameznih zgodovinskih obdobjih; uporablja različne pripomočke in izdelke za ličenje, fiksiranje in utrjevanje; razloži in upošteva načela simetrije obraza in elementov obraza; oceni razmerja med elementi obraza in prepozna neestetske pojave na obrazu; pripravi kožo za postopke ličenja; upošteva pravila in nanaša podlago; uporablja ustrezne tehnike senčenja in svetlobe, tehnike teniranja, toniranja, niansiranja, senčenja in barvanja;

37 pozna izdelavo namenskih in specialnih make-upov; izbere in uporabi ustrezne korekturne tehnike; uporablja tehnike in izdelke za korekcijo in ličenje obrvi; analizira obliko oči in izbere ustrezno tehniko ličenja in barve senčil glede na obliko in barvo oči; izbere in uporabi pripomočke za namestitev umetnih trepalnic in jih namesti; analizira ustnice glede na razmerje med elementi obraza in prepozna odstopanja; uporablja tehnike občrtavanja s svinčnikom ter nanos šminke; senči ličnice glede na obliko obraza oziroma glede na razmerje med elementi obraza; izbere in uporabi tehnike in materiale za doseganje posebnih efektov ter izdela namenske in specialne make-upe; ustrezno naliči stranko glede na namen (dnevno ličenje, večerno ličenje, fantazijsko ličenje, ličenje za fotografijo, kamero in gledališče, ličenje za posebne priložnosti ); našteje izdelke za poslikavo obraza in telesa; izbere in uporablja izdelke in tehnike za poslikavo opiše tehnike poslikave obraza in telesa; obraza in telesa; razloži in opiše različne like in teme za poslikavo glede na analizira mimiko in značilnosti obraza in telesa; obliko obraza in značilnosti telesa; sodeluje pri izbiri motiva oziroma lika in izdela razloži namen svetovanja stranki; opiše načine podajanja informacij; opredeli različne stile ličenja glede na priložnost in namen; poslikavo; na podlagi pogovora s stranko o njenih željah in možnostih se odloči za ustrezen način svetovanja; svetuje strankam pri izbiri izdelkov in pripomočkov za ličenja; svetuje ličenje glede na priložnost, namen in modni

38 trend; utemelji pomen konstantnega izpopolnjevanja znanja na področju ličenja in poslikave obraza in telesa; pozna načine in vire informacij. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA svetuje individualni make-up; zaveda se potrebe po izobraževanju; išče različne informacije in jih uporablja pri svojem delu. Pouk ličenja naj bo dinamičen tako z vidika uporabljenih učnih metod kot z vidika organizacije. Temeljna naloga učitelja je, da dijakom omogoča doseči zastavljene cilje. Znanje, veščine in spretnosti se pridobivajo predvsem na osnovi praktičnega dela (delo v dvojicah). 6. VIRI Simms, J.: A practical guide to beauty therapy for NVQ, level2, 3th ed. <s.l..>, 2003 Rosser, M., Body therapy and facial work.. 2nd ed. <s.l.,s.n.> Simmons, J., The beauty salon and its equipment. 2nd ed. <s.l.,s.n.>

39 1. IME MODULA: MANIKIRA (M 10) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: spozna delovno okolje in zahteve dela; poveže teoretična znanja z izkušnjami pri praktičnem delu; razvija ročne spretnosti in koordinacijo gibov; upošteva moralno etična načela pri delu s človekom; razvija strokovno in poklicno odgovornost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu; prepozna nevarnosti na delovnem mestu in zna zagotoviti varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varstvu pri delu; racionalno rabi energijo, material in čas; načrtuje potek dela; strokovno ustno in pisno komunicira ter uporablja strokovno terminologijo; svetuje strankam pri izbiri in uporabi izdelkov in pripomočkov za manikiro; ustvarja samopodobo in razvija samostojnost, odgovornost, natančnost, kreativnost in podjetnost; razvija zavest o vse življenjskim izobraževanjem ter spremlja, uvaja in se prilagaja novim znanstvenim spoznanjem na področju stroke; spozna pomen dobrih medosebnih odnosov za učinkovitost pri delu. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: MANIKURA Poklicne kompetence OZNAKA MANIKIRA

40 OZNAKA MAN1 MAN2 MAN3 MAN4 MAN5 MANIKIRA Organiziranje dela, sprejemanje strank, vodenje dokumentacije in načrtovanje kozmetične nege rok in nohtov Izvajanje osnovne in specialne kozmetične nege rok in nohtov Lakiranje in poslikava nohtov Modeliranje nohtov Zaščiti kožo in nohte po kozmetični negi in svetuje strankam Operativni cilji Informativni cilji Dijak/inja: pozna osnove organizacije dela; pojasni osnovne higiensko tehnične zahteve in predpise za varno delo; razume pomen čiščenja, razkuževanja in sterilizacije pri delu; opiše lik kozmetičnega tehnika in pojasni pomen moralno etičnih vrednot; pojasni pomen komunikacije in prvega vtisa pri srečanju s stranko; našteje osnovne podatke, ki jih mora vsebovati kartoteka stranke in pojasni njihov pomen; Formativni cilji Dijak/inja: načrtuje potek dela; pozna osnovno opremo, aparate, pripomočke in kozmetične izdelke ; skrbi za vzdrževanje in popravila delovnega okolja in aparatur ; skrbi za pravilno držo pri delu; pripravi razkužilo za pripomočke po navodilu proizvajalca; pripravi standardno opremo delovnega vozička; pripravi delovno okolje in osnovna sredstva za

41 pojasni pomen varovanja osebnih podatkov stranke; kozmetično nego; našteje metode določanja stanja kože na rokah in nohtih; naroča stranke in izdela terminske plane obiskov; našteje najpogostejše negovalne probleme na rokah in nohtih; sprejme stranko in obvlada komunikacijo; pojasni dejavnike, ki vplivajo na stanje kože rok in nohtov; skrbi za varnost in hrambo osebnih stvari stranke; razloži osnovne in specialne postopke manikire; vodi dokumentacijo v skladu s predpisi; našteje najpogostejše spremembe na rokah in nohtih ter ohrani čisto delovno okolje, sredstva in pripomočke za indikacije in kontraindikacije za izvajanje manikire; delo; pozna anatomijo in fiziologijo kože na rokah in nohtov; pravilno shranjuje kozmetične izdelke; pozna sestavo, delovanje in uporabo kozmetičnih izdelkov; uporablja sodobno tehnologijo; pozna različne tehnike lakiranja; higiensko umije roke; pozna namen uporabe podlaka, laka in nadlaka; pregleda in ugotovi stanje kože rok in nohtov; pozna pravila glede izbire izdelkov za poslikavo nohtov; izdela individualni načrt nege manikire glede na pozna kozmetične izdelke za poslikavo nohtov; ugotovljene potrebe in pisno načrtuje zaporedje razume barvni krog; kozmetično negovalnih postopkov in jih utemelji; razloži različne tehnike modeliranja nohtov; ugotovi in izključi kontraindikacije za izvajanje pozna pravila izbire tehnik modeliranja nohtov glede na tip, osnovne in specialne manikire; deformacijo in anomalijo nohta; izbere ustrezne kozmetične izdelke; pojasni indikacije in kontraindikacije za modeliranje nohtov; uporabi suho ali mokro manikiro; pozna kozmetične izdelke za modeliranje nohtov; izvaja sodobno manikiro; razume pomen zaščite kože rok in nohtov po kozmetični negi; izvede različne tehnike lakiranja; pozna kozmetične izdelke za zaščito kože rok in nohtov; izbere ustrezne barve glede na barvi tip človeka in našteje vrsto in način uporabe kozmetičnih izdelkov za priložnost; domačo uporabo; uporabi podlak, lak in nadlak; pojasni pravilno shranjevanje kozmetičnih izdelkov; izbere barve in pripomočke za poslikavo nohtov; razume vpliv dejavnikov, ki vplivajo na stanje kože rok in samostojno izvede poslikavo nohtov; nohtov. pripravi delovno mesto, stranko, pripomočke in kozmetične izdelke za modeliranje nohtov; analizira noht; izključi kontraindikacije za modeliranje nohtov; izvede različne tehnike modeliranje nohtov ;

42 izbere ustrezno konico ali šablono; izvede korekcijo nohta; odstrani umetne nohte in zaščiti naravni noht; izbere in uporabi kozmetični izdelek za zaščito kože rok in nohtov glede na stanje; razvija veščine poučevanja strank za kontinuirano kozmetično nego; svetuje stranki ustrezno nego za doma; svetuje stranki način, vrsto in pogostost uporabe kozmetičnih postopkov in kozmetičnih izdelkov; svetuje stranki izogibanje negativnim dejavnikom, ki vplivajo na stanje kože na rokah in nohtih. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelji/ice so avtonomni/e pri določanju števila ur namenjenih obravnavi posamezne učne teme in pri določanju zaporedja učnih vsebin. Pouk naj bo pester in dinamičen, tako z vidika uporabljenih učnih metod, kot z vidika uporabljenih organizacijskih oblik. Težišče aktivnosti naj bo na dijakih/injah, učitelj/ica naj ob obravnavi učne snovi prevzema predvsem vlogo moderatorja procesa in organizatorja aktivnosti. Občasno pa lahko tudi na tem mestu pobudo prepusti dijakom/injam. Temelj pouka naj bodo dejavnosti dijakov/inj, predvsem takšne, ki jim omogočajo refleksijo izkustva, avtonomijo v razmišljanju, kritično analizo, razvijanje odgovornosti in ustvarjalnost: reševanje problemov, diskusija, delo s teksti (analiza, evalvacija, primerjava), igranje vlog in simulacije, interaktivne igre, študije primera, projektno učno delo, eksperimentiranje itd. Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje). Učitelj/ica dijaka usmerja v razmišljanje, kako bi lahko osvojeno znanje uporabil v vsakdanjem življenju in v poklicu. 6. VIRI

43 Alamond, E.: Manicure, Pedicure and Advanced Nail Techniques. <s.l., s.n.>; Simms, J.: A practical guide to Beauty Therapy for NVQ level 2 3th ed., 2003;

44 1. IME MODULA: MASAŽA (M 12) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: spozna delovno okolje in zahteve dela; poveže teoretična znanja z izkušnjami pri praktičnem delu; razvija ročne spretnosti in koordinacijo gibov; upošteva moralno etična načela pri delu s človekom; razvija strokovno in poklino odgovornost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu; prepozna nevarnosti na delovnem mestu in zna zagotoviti varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varstvu pri delu; racionalno rabi energijo, material in čas; načrtuje potek dela; strokovno ustno in pisno komunicira ter uporablja strokovno terminologijo; svetuje strankam pri izbiri tehnik masaže in masažnih pripomočkov ter izdelkov; razvija zavest o vseživljenjskem izobraževanju ter spremlja in se prilagaja novim spoznanjem na področju stroke; spozna pomen dobrih medosebnih odnosov za učinkovitost pri delu; ustvarja samopodobo in razvija samostojnost, odgovornost, natančnost, kreativnost in podjetno. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: MASAŽA Poklicne kompetence OZNAKA MASAŽA

45 K1 K2 OZNAKA MASAŽA Samostojno organiziranje, načrtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje dela in vodenje dokumentacije Izvajanje masaže z uporabo različnih tehnik telesne masaže Operativni cilji Informativni cilji Dijak/inja: pozna dokumentacijo in opiše različne načine beleženja opravljenih storitev; pojasni dokumentiranje in organizacijo dela;; utemelji pomen osebne priprave, priprave prostora, pripomočkov in stranke na masažo; pozna pomen vrednotenja in kontrole lastnega dela; našteje postopke in načine za zagotavljanje racionalne rabe energije, materiala in časa; pozna predpise o varnosti in zdravju pri delu; Formativni cilji Dijak/inja: uporablja sodobno tehnologijo za dokumentiranje in evalvacijo dela; načrtuje in organizira lastno delo; pozna pomen osebne urejenosti in se ustrezno pripravi na delo; zna pripraviti masažno mizo in pripomočke za masažo; zna sprejeti stranko in jo primerno pripraviti na masažo; zaveda se pomena sprotne kontrole in končno vrednoti lastno delo; upošteva zahteve v zvezi z racionalno rabo energije, materiala in časa; zagotavlja in odgovarja za kvaliteto lastnega dela;

46 pozna vplive delovnih pogojev in okolja na zdravje pedikerja; upošteva in izvaja predpise o varnosti in zdravju pri opiše ukrepe za varovanje lastnega zdravja in zdravja stranke; delu; pojasni vplive delovnega mesta na okolje; pri delu varuje lastno zdravje (pozna in prikaže pravilno držo maserja med masažo, pozna in izvaja vaje za vzdrževanje in krepitev rok); pojasni pomen higienskih postopkov za vzdrževanje higiene; opiše namen in vlogo čistilnih in razkužilnih sredstev; pozna postopke in metode čiščenja, razkuževanje in sterilizacije; razloži zahteve glede higiene rok na delovnem mestu; definira tehnike verbalne in neverbalne komunikacije ter pravila poslovnega komuniciranja; opredeli dejavnike, ki vplivajo na komunikacijo; razloži pomen zbiranja informacij za izvedbo dela; razume pomen ustvarjanja zaupnega odnosa s stranko; opiše moralno etična načela in pomen varovanja poklicne skrivnosti; pozna pomen strokovnega profesionalnega in humanega odnosa do uporabnikov in sodelavcev; pozna osnovna načela timskega dela; pozna osnove poslovanja; opiše zgodovino masaže; našteje različne vrste masaž; pri delu upošteva predpise o varovanju okolja; se zaveda pomena higienskega standarda in izvaja predpise glede na obseg nadzora higiene v prostoru; pripravlja čistilna in razkužilna sredstva ter upošteva dana navodila za oskrbo pripomočkov in sredstev za delo; izvaja postopke čiščenja razkuževanja in sterilizacije; zaveda se pomena higiene rok in izvaja postopke higijenizacije rok na delovnem mestu; je usposobljen za verbalno komunikacijo in se zaveda vpliva neverbalne komunikacije; ravna v skladu s poslovnim bontonom; upošteva dejavnike, ki vplivajo na komunikacijo; ustvarja in ohranja zaupen odnos z stranko; upošteva moralno etična načela, varuje poklicno skrivnost in se zaveda pomena spoštovanja človekove osebnosti; razvija strokovni, profesionalni odnos do uporabnikov in sodelavcev; komunicira s pomočjo sodobnih komunikacijskih sistemov; pozna osnove poslovanja in razvija podjetne lastnosti in spretnosti; pozna in uporablja različne vrste masaž; pozna mehanične, fiziološke in psihološke učinke

47 pojasni učinke in delovanje masaže; masaže; našteje in pojasni indikacije in kontraindikacije za masažo; pozna in upošteva indikacije za masažo; utemelji pomen priprave maserja, prostora (okolja), prepozna in izključi možnost kontraindikacij pripomočkov in stranke na masažo; (absolutnih in relativnih); pozna vrste masažnih tehnik; pravilno pripravi na delo sebe, prostor, pripomočke, opiše izdelke za masažo in njihov učinek; material in stranko; razume pomen zagotavljanja intimnosti stranke; upošteva vlogo mikroklime in pomen akustičnih razume pomen individualnega pristopa k stranki; stimulansov v prostoru; obvlada in izvaja različne vrste masažnih tehnik (glajenje, gnetenje, vtiranje, udarjanje, tresenje) na posameznih delih telesa; pozna učinke in uporablja različne izdelke za masažo; pozna poskrbeti za zasebnost stranke in se zaveda pomena zaupnega odnosa; upošteva načela zaupne komunikacije in varuje poklicno skrivnost; pri masaži upošteva individualne potrebe stranke in izbere pravilno tehniko masaže glede na telesno konstitucijo, kondicijo, zgradbo tkiv in želje oziroma razume pomen konstantnega izpopolnjevanja znanja na področju masaže; pozna različne načine in vire informacij. pričakovanja stranke; se zaveda potrebe po izobraževanju in poklicnem izpopolnjevanju; išče različne informacije in jih uporablja pri svojem delu. Pogoji za vključitev v modul Pogoj so opravljeni naslednji moduli:

48 Somatologija 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Pouk masaže naj bo dinamičen tako z vidika uporabljenih učnih metod kot organizacije. Temeljna naloga učitelja je, da dijakom omogoča doseči zastavljene globalne cilje. Znanje, veščine in spretnosti dijaki pridobivajo predvsem na osnovi praktičnega dela (delo v dvojicah). 6. VIRI

49 1. IME MODULA: PEDIKURA (M 11) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: spozna delovno okolje in zahteve dela; poveže teoretična znanja z izkušnjami pri praktičnem delu; razvija ročne spretnosti in koordinacijo gibov; upošteva moralno etična načela pri delu s človekom; razvija strokovno in poklino odgovornost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu; prepozna nevarnosti na delovnem mestu in zna zagotoviti varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varstvu pri delu; racionalno rabi energijo, material in čas; načrtuje potek dela; strokovno ustno in pisno komunicira ter uporablja strokovno terminologijo; svetuje strankam pri izbiri in uporabi izdelkov in pripomočkov za pedikuro; ustvarja samopodobo in razvija samostojnost, odgovornost, natančnost, kreativnost in podjetnost; razvija zavest o vseživljenjskem izobraževanju ter spremlja in se prilagaja novim spoznanjem na področju stroke; spozna pomen dobrih medosebnih odnosov za učinkovitost pri delu. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: PEDIKURA Poklicne kompetence OZNAKA PEDIKURA

50 K1 K2 OZNAKA PEDIKURA Samostojno organiziranje, načrtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje dela ter vodenje dokumentacije Izvajanje pedikure glede na potrebe stranke ob upoštevanju higienskih standardov in svetovanje strankam o negi nog Operativni cilji Informativni cilji Dijak/inja: našteje vrste dokumentacije in pozna različne načine beleženja opravljenih storitev; razloži načrtovanje in organizacijo dela v pedikerskem salonu; utemelji pomen osebne priprave, priprave prostora, pripomočkov in stranke na pedikuro; razume pomen vrednotenja in kontrole lastnega dela; našteje postopke in načine za zagotavljanje racionalne rabe energije, materiala in časa; razloži predpise o varnosti in zdravju pri delu; opredeli vplive delovnih pogojev in okolja na zdravje pedikerja; Formativni cilji Dijak/inja: uporablja sodobno tehnologijo za dokumentiranje in evalvacijo dela; načrtuje in organizira lastno delo oziroma delo v pedikerskem salonu; ustrezno se pripravi na delo, pripravi prostor in pripomočke; sprejme stranko in jo primerno pripraviti na delo; zaveda se pomena sprotne kontrole in končno vrednoti lastno delo; upošteva zahteve v zvezi z racionalno rabo energije, materiala in časa; zagotavlja in odgovarja za kvaliteto lastnega dela; upošteva in izvaja predpise o varnosti in zdravju pri

51 našteje ukrepe za varovanje lastnega zdravja in zdravja stranke; delu; definira vplive delovnega mesta na okolje; upošteva sanitarno higienske predpise; delo izvaja tako, da varuje lastno zdravje in zdravje stranke; našteje higienske postopke za vzdrževanje higiene v pedikerskem salonu; opiše namen in vlogo čistilnih in razkuževalnih sredstev v pedikuri; opredeli postopke in metode čiščenja, razkuževanja in sterilizacije; razloži zahteve glede higiene rok na delovnem mestu; definira tehnike verbalne in neverbalne komunikacije ter pravila poslovnega komuniciranja; opiše dejavnike, ki vplivajo na komunikacijo; razloži pomen zbiranja informacij za izvedbo dela; utemelji pomen ustvarjanja zaupnega odnosa z uporabnikom; našteje moralno etična načela in pomen varovanja poklicne skrivnosti; pojasni pomen strokovnega, profesionalnega in humanega odnosa do uporabnikov in sodelavcev; našteje osnovna načela timskega dela; pozna osnove poslovanja; našteje različne tehnike dela pri pedikuri; pojasni kontraindikacije za pedikuro; opiše strokovno pripravo stranke, orodja in delovnega okolja; pri delu upošteva predpise o varovanju okolja; pri delu upošteva higienski standard v pedikerskem salonu; pripravlja čistilna in razkužilna sredstva ter upošteva dana navodila; izvaja postopke čiščenja, razkuževanja in sterilizacije pri oskrbi materiala, orodja, aparatur in ostalih pripomočkov; zaveda se pomena higiene rok in izvaja postopke higijenizacije rok na delovnem mestu; ustrezno komunicira in se zaveda vpliva neverbalne komunikacije; ravna v skladu s poslovnim bontonom; upošteva dejavnike, ki vplivajo na komunikacijo; ustvarja in ohranja zaupen odnos z uporabniki; upošteva moralno etična načela in varuje poklicno skrivnost; razvija strokovni, profesionalni in human odnos do uporabnikov in sodelavcev; komunicira s pomočjo sodobnih komunikacijskih sistemov; uporablja osnove poslovanja in razvija podjetne lastnosti in spretnosti; uporablja različne tehnike dela glede na potrebe stranke; prepozna kontraindikacije za pedikuro;

52 utemelji pomen natančnega pregleda nog in ugotavljanja potreb; strokovno se pripravi na pedikuro (osebna priprava, razume pomen prepoznavanja bolezenskih sprememb na nogi; priprava orodja, prostora in materiala) in pri tem razloži obravnavo odebeljene kože, otiščanca, kurjega očesa, upošteva potrebe stranke; vraščenega nohta; uporablja različne pripomočke za pedikuro (stol za pozna možnosti nastanka komplikacij pri nestrokovnem delu; pedikuro, pretočna banja ); razume pomen dobrega počutja stranke; natančno izvede pregled stopala in ugotovi potrebe in pozna uporabo aparatur pri pedikuri; probleme; prepozna bolezenske spremembe nog in upošteva morebitne omejitve za pedikuro; namensko uporablja orodje za pedikuro; odstrani trdo kožo, krajša in pravilno oblikuje nohte ter odstrani kurja očesa in otiščance; oskrbi vraščen noht; pravilno oskrbi žulje; prepozna glivična obolenja nog in nohtov; odstranjuje obnohtno kožico, čisti obnohtne kanale, pravilno lakira nohte na nogi; izbere ustrezen izdelek in izvede klasično tehniko masaže nog; pozna nevarnosti pojava komplikacij pri nestrokovnem delu; izvede ukrepe za dobro psihofizično počutje stranke; utemelji pomen konstantnega izpopolnjevanja znanja na področju pedikure; navede vire informacij o pedikuri; razloži pomen ustreznega in pravilnega svetovanja stranki o negi nog; pozna možnosti za svetovanje v različnih situacijah. uporablja aparate pri pedikuri; zaveda se potrebe po izobraževanju; išče različne informacije in jih uporablja pri svojem delu; zaveda se pomena pravilnega in individualnega svetovanja stranki; svetuje o higieni nog in izdelkih za nego nog; stranko pouči o pomenu pravilne obutve;

53 svetuje stranki o negi nog pri prepoznanju glivičnega obolenja kože in nohtov nog; Svetuje stranki ukrepe za preprečevanje nastanka žuljev in otiščancev. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Pouk pedikure naj bo dinamičen tako z vidika uporabljenih učnih metod kot organizacije. Temeljna naloga učitelja je, da dijakom omogoča doseči zastavljene globalne cilje. Znanje, veščine in spretnosti dijaki pridobivajo predvsem na osnovi praktičnega dela (delo v dvojicah). Za izvajanje pouka pedikure šola potrebuje učilnico za kozmetično prakso z ustrezno opremo in pripomočki. 6. VIRI Alamond E.: Manicure, Pedicure and Advanced Nail Techniques. <s.l., s.n.> Simms J.: A practical guide to Beauty Therapy for NVQ level 2. 3th ed. <s.l.> 2003

54 1. IME MODULA: PODJETNIŠTVO (M 08) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Vsebinski sklop: PODJETNIŠTVO Dijak: spozna pomen podjetništva za razvoj družbe in gospodarstva; razvija podjetniške lastnosti, spretnosti in vedenje: ustvarjalnost in ustvarjalno reševanje problemov, spretnosti komuniciranja, pogajanja in prepričevanja, dela v timu; spozna podjetniški proces ter bistvene značilnosti dela in življenja podjetnika; spozna različne načine iskanja in preverjanja idej; spozna ključne dejavnike uspešnega poslovanja podjetja; pridobi temeljna poslovna znanja, potrebna za razumevanje podjetniškega procesa; razvija spretnosti za predstavitev poslovne zamisli/poslovnega načrta; razvija znanja in spretnosti projektnega dela. Vsebinski sklop: INFORMATIKA Dijak: spozna in razume pojme: računalništvo, informatika, informacija, podatek, inf. sistem, informacijska pismenost, informacijsko-komunikacijska tehnologija; uporablja standardne vhodne enote ter dela z operacijskim sistemom; ureja besedila; uporablja elektronske preglednice; uporablja baze podatkov; uporablja računalniška omrežja; uporablja digitalno predstavitev; uporablja internet; uporablja elektronsko pošto;

55 uporablja digitalno podpisovanje. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: PODJETNIŠTVO Poklicne kompetence OZNAKA POD1 POD2 POD3 PODJETNIŠTVO Poznavanje pomena in vloge podjetništva Spoznavanje podjetniškega procesa Razumevanje finančnega poslovanja in poslovnega načrta Operativni cilji Informativni cilji Dijak/inja: pozna mesto in vloga podjetništva; pozna temeljne osebnostne lastnosti, spretnosti in vedenje podjetnika; pozna ključne dejavnike uspeha delovanja podjetja: ideja, motivacija, kadri-znanje, spretnosti in kompetence, potrebna sredstva. Formativni cilji Dijak/inja: spozna pomen podjetništva za razvoj gospodarstva; spozna osebnostne lastnosti podjetnika; spozna in razvija osebnostne lastnosti povezane z podjetnim posameznikom; spozna pomen podjetnosti posameznika kot gibalo razvoja;

56 spozna pomen vseh štirih ključnih dejavnikov uspeha za uspešno delovanje podjetja; Iskanje in preverjanje idej: - pozna možne vire iskanja idej; - pozna tehnike generiranja idej; - pozna kriteriji preverjanja in vrednotenja poslovne zamisli; Načrtovanje in organizacija: - razume pomen lokacije podjetja, dejavnikov, ki vplivajo na lokacijo; - ime podjetja; - pozna potrebno opremo, prostor; - pozna organizacijske oblike podjetij; - pozna organizacijo dela v malem podjetju; Kadri: - pozna kriterije načrtovanja zaposlovanja; - pozna kriterije nagrajevanja zaposlenih; - pozna metode motiviranja zaposlenih; - pozna osnovno delovno pravno zakonodajo in predpise; Trg in potrebe kupcev: - pozna raziskave trga; zaveda se pomena dela v skupini; spozna vloge, ki jih imajo člani skupine; razvija ustvarjalnost; razvija spretnost komuniciranja ter doseganja konsenza v skupini; spozna pomen kriterijev za preverjanje poslovnih zamisli; spozna razlike med različnimi oblikami podjetij: s.p. d.o.o., d.n.o. d.d.; spozna dejavnike, ki vplivajo na lokacijo podjetja; načrtuje potrebno opremo za začetek podjema; razvija sposobnost dela v skupini ter sposobnost komuniciranja; se zaveda pomena načrta zaposlovanja; spozna način nagrajevanja zaposlenih ter motiviranja za uspešno delo; spozna osnovne predpise s področja delovno pravne zakonodaje; spozna različne kupce, njihove potrebe in navade; analizira konkurenco, njene prednosti in slabosti; spozna, zakaj je pomembno poznavanje konkurence;

57 - ozavesti pomen ugotavljanja potreb na trgu, kdo so kupci; - zna definirati in preučevati konkurenco; Trženje: - razume pojem in pomen trženja; - pozna trženjski splet (politika cen, popusti, promocija, oglaševanje); - pozna načine promocije in oglaševanja; - pozna ciljne skupine; - pozna metode in kriterije Kako promovirati svoj izdelek/storitev; - zna načrtovati oglaševanja ter stroške; Zavarovanje: - pozna pojem zavarovanja; - pozna pomen zavarovanja, zlasti za malo podjetje; - pozna vrste zavarovanj; spozna pomen in vlogo oglaševanja za izdelek/storitev; razvija ustvarjalnost,inovativnost, sposobnost likovnega izražanja; spozna pojem promocije; zaveda se, da je namen oglaševanja pritegniti kupce, na njih vplivati in jih prepričati; nauči se načrtovati oglaševanje z vidika stroškov oglaševanja; razvija spretnosti pogajanja in prepričevanja; spozna pomen zavarovanja ter različne vrste zavarovanj; Finančno poslovanje: - pozna stroški poslovanja; - pozna kalkulacijo cene izdelka/storitve; - pozna prihodke, odhodke, denarni tok; - pozna blagajniško poslovanje: prejemki, izdatki, blagajniški dnevnik; - pozna točko preloma; Poslovni načrt: - razume pomen poslovnega načrta: zakaj ga sestavljamo, zna presoditi potrebna sredstva za začetek poslovanja (materialna in finančna); zna oceniti stroške poslovanja; zna izdelati kalkulacijo prodajne cene izdelka/storitve ter ceno delovne ure; zna izdelati mesečni denarni tok; usposobi se za uporabo računalniškega programa za vodenje blagajne; zna izračunati točko preloma; - zna pripraviti preprost poslovni načrt za izbrano

58 komu je namenjen; poslovno zamisel; - pozna sestavine poslovnega načrta; - predvidi možna tveganja, ki se lahko pojavijo pri - zaveda se Možnih tveganj; realizaciji poslovne zamisli; - zna predstaviti poslovni načrt. - zna predstaviti poslovno zamisel in pri tem razvija spretnosti komuniciranja in prepričevanja. 2. VSEBINSKI SKLOP: INFORMATIKA Poklicne kompetence OZNAKA K 1 K 2 K 3 K 4 INFORMATIKA Spoznavanje in razumevanje osnovnih pojmov informatike in računalništva Uporaba standardnih vhodnih enot ter delo z operacijskim sistemom Urejanje besedila, uporaba elektronskih preglednic, baz podatkov in digitalnih predstavitev Uporaba lokalnega omrežja, interneta, elektronske pošte in digitalnih potrdil za varno elektronsko poslovanje Operativni cilji Informativni cilji Formativni cilji

59 Dijak/inja: pozna in razume pojme: informatika, računalništvo, podatek, informacija, informacijski sistem, informacijska pismenost, informacijsko-komunikacijska tehnologija; pozna in razume vlogo informacije v sodobni družbi; pozna in razume pojem količine informacije; pozna področja uporabe in osnovne sestavne dele računalnika ter periferne opreme; pozna vrste programske opreme (operacijski sistem, uporabniška programska oprema in razvojna orodja); pozna osnovne funkcije operacijskega sistema ter opravila z datotekami in mapami (kopiranje, brisanje, iskanje datotek, ustvarjanje map, logični pogoni); Dijak/inja: opredeli temeljne pojme v informatiki, pojasni razliko med njimi in razlago ponazori s svojimi primeri: - računalništvo in informatika, - podatek, informacija; - računalnik, informacijski sistem, informacijsko-komunikacijska tehnologija; razloži pomen učinkovitega informiranja; zna ugotoviti število odgovorov in izračunati velikost informacije za dani primer z več enako verjetnimi odgovori; - opiše osnovno računalniško opremo: - našteje in opiše dele osebnega računalnika, kot so: procesor, trdi disk, običajne vhodne in izhodne naprave, vrste pomnilnikov; - našteje in opiše glavne vhodne enote za vnos podatkov v računalnik (miška, tipkovnica, skener); - našteje in opiše glavne izhodne enote za vnos podatkov v računalnik (miška, tipkovnica, skener); dela z računalnikom: - pravilno zaustavi delovanje računalnika; - uporabi funkcijo Ponovni zagon; prekopira datoteko na trdi disk v mapo, ki jo sam izdela; - odpre mapo na priloženem mediju; - izdela novo mapo na trdem disku;

60 zna uporabljati urejevalnik besedil za preprosto urejanje besedil in pisno predstavitev informacije; zna oblikovati preprosto računalniško preglednico, uporabiti enostavne funkcije in izdelati graf; - poimenuje novo mapo; - mapo prestavi drugam; - prestavljeno mapo preimenuje; - poišče datoteko na priloženem mediju; - prekopira datoteko v mapo na trdem disku; - izbriše datoteko; - obnovi datoteko; - izprazni koš; išče datoteke: - s pomočjo iskalnika poišče datoteke z določenim imenom oziroma določenega tipa; - poišče datoteke, ki so bile spremenjene v določenem obdobju; - poišče datoteke z določeno vsebino; dela z ikonami: - v opravilno vrstico doda nove bližnjice (s kopiranjem oziroma s premikanjem); na namizju ustvari nove bližnjice; - izdela novo mapo na namizju; izdela in oblikuje besedilo; uporablja standardne funkcije urejevalnika besedil; shrani besedilo v novo mapo na namizju; izdela tabelo; v tabelo vpiše priložene podatke; uporablja standardne funkcije urejevalnika besedil; tabelo oblikuje; tabelo shrani v ustrezno mapo; izdelek natisne v dveh izvodih; vpiše podatke in jih shrani;

61 prekopira del podatkov iz enega delovnega lista na drugi; razvrsti podatke v padajočem vrstnem redu; preimenuje delovni list in ga prestavi na konec; oblikuje tabelo po danih navodilih; uporabi ustrezno številsko obliko; uporabi funkcije vsota ('sum'), poprečje ('average'), najmanjša vrednost ('minimum'), največja vrednost ('maximum') in štetje ('count'); razume pojem baze podatkov (zna vnašati in poiskati podatke); iz danih podatkov izdela in oblikuje grafikon; oblikuje grafikon natisne preglednico; oblikuje grafikon natisne grafikon; razume digitalno predstavitev slikovnega materiala (zna uporabljati vsaj en preprost program za ogled in oblikovanje - dela z obstoječo bazo podatkov: odpre obstoječo bazo podatkov in spremeni/izbriše zapise; spremeni določene atribute polj: velikost polja, format števila, format datuma.; izdela preprosto poizvedbo na podlagi danih kriterijev; izdela preprost obrazec iz dane poizvedbe; izdela preprosto poročilo; natisne poročilo; - izdela novo bazo podatkov; izdela in shrani novo tabelo z danim število polj; določi atribute oblike polja, kot so: velikost polja, format števila, format datuma.; definira primarni ključ; v tabelo vnese nekaj zapisov in jo shrani; izdela in shrani obrazec;

62 slikovnega materiala); izdela in shrani poizvedbo; zna opredeliti splošno shemo računalniškega omrežja in pomen izdela in shrani poročilo; povezovanja računalnikov med seboj v lokalno in globalno natisne celotno poročilo; omrežje; pripravi, oblikuje in izvede predstavitev z besedilom in s slikami; pozna pomen medmrežja in zna uporabljati njegovi osnovni storitvi: svetovni splet in elektronsko pošto; zna poiskati uporabne podatke in informacije na svetovnem spletu in jih ustrezno uporabiti. Splet pojmuje kot vir uporabnih informacij v življenju in stroki; opiše delovanje in pomen lokalnega računalniškega omrežje; opiše delovanje in pomen globalnega računalniškega omrežja; opiše vlogo, pomen, vrste in način delovanja strežnika; opiše vlogo in pomen odjemalca in vrste odjemalcev; obvlada elektronsko pošto in delo z ustreznimi programi za pošiljanje, shranjevanje in arhiviranje sporočil in dokumentacije v priponkah.; Poišče spletno stran: poišče določeno spletno stran; prekine nalaganje spletne strani; shrani spletno stran na namizje; osveži spletno stran; natisne del podatkov iz spletne strani; Poišče določene podatke: poišče podatke na URL naslovu; doda spletno stran v mapo "Priljubljenih"; prikaže zaznamovano / priljubljeno spletno stran; prekopira podatke v določeno datoteko; poišče določeno informacijo z uporabo ključnih besed;

63 - posreduje elektronsko sporočilo na dani naslov; izdela seznam naslovov; doda nov naslov v seznam naslovov; izbriše poštni naslov iz seznama naslovov; sestavi sporočilo in priloži datoteko kot priponko k sporočilu; pošlje sporočilo enemu oz. več prejemnikom; obvlada uporabo digitalnih potrdil za varno elektronsko poslovanje. Sprejme elektronsko sporočilo; odpre prejeto elektronsko sporočilo in ga prestavi v določeno mapo; odpre pripeto datoteko in jo shrani v ustrezno mapo na trdi disk; izdela novo poštno mapo; premakne sporočilo v novo poštno mapo; ustvari pravilo za avtomatsko razvrščanje pošte (filter); natisne sporočilo; poišče določeno sporočilo po pošiljatelju oz. zadevi oz. vsebini sporočila; izbriše sporočilo; obnovi sporočilo iz mape izbrisanih sporočil; izprazni mapo izbrisanih sporočil; zaprosi in pridobi demo verzijo digitalnega potrdila; digitalno potrdilo uvozi v svoje osebno varnostno okolje (npr. brskalnik); izvozi digitalno potrdilo na prenosljivi medij (npr. CD); nastavi poštni odjemalec za delo z varno elektronsko pošto; pošlje elektronsko podpisano in/ali šifrirano sporočilo;

64 preveri elektronski podpis prejetega sporočila. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Vsebinski sklop: PODJETNIŠTVO Za razvijanje kompetence podjetništva morajo biti izpolnjeni trije temeljni pogoji: a.) Vzpostavitev fleksibilnega učnega okolja Učni proces je usmerjen v dijake, ki so aktivni nosilci učnega procesa in kjer so v polni meri upoštevane individualne sposobnosti in znanje, različni interesi in potrebe. Učni proces naj poteka v sproščenem ozračju, ki vzpodbuja enakopraven položaj in medsebojno spoštovanje vseh udeležencev. Zelo priporočljivo je povezovanje učnega procesa z realnimi gospodarskimi situacijami, oziroma reševanjem problemov iz realnega okolja. V ta namen je priporočljivo povezovanje šole s podjetji, podjetniškimi strokovnjaki, mentorji na delovni praksi. Dijaki in učitelj uporabljajo sodobne informacijsko tehnologijo, internet in strokovno znanje različnih predmetov ter praktično znanje, pridobljeno v šoli in v delovnem procesu. b.) Vloga učitelja Učitelj predvsem spodbuja dijake za samostojno, ustvarjalno in skupinsko delo. Dijaki prevzemajo odgovornost za izpeljavo določene naloge ali projekta. Učitelj prevzame vlogo mentorja, svetovalca, usmerjevalca učnega procesa. pri svojem delu uporablja sodobne metode učenja in poučevanja, različne aktivnosti za vzpodbujanje in razvijanje podjetnostnih lastnosti kot so: kreativnost, samoiniciativnost, kritičnost, prevzemanje odgovornosti. Učitelj vodi dijake skozi učni proces, jih usmerja, vzpodbuja, jim pomaga. Dijaki samostojno zbirajo podatke, opazujejo, raziskujejo, rešujejo probleme. Tako preko lastne aktivnosti prihajajo do neposrednih spoznanj in znanja, zato je vloga učitelja predvsem naslednja: - pripravljen se je prilagajati novim okoliščinam; - ne vsiljuje svojega mnenja skupini; - gradi na preprostih stvareh in šele nato prehaja na bolj kompleksne naloge;

65 - usmerja delo in ga pojasnjuje, prepogosto vmešavanje v delo, pa čeprav je dobronamerno, ustvarja odvisnost dijakov od učitelja. c.) Uporaba aktivnih metode učenja in poučevanja Za razvijanje spretnosti, lastnosti in vedenjskih vzorcev, učitelj lahko uporablja različne metode kot so: možganska nevihta, igre vlog, intervju, skupinsko delo, diskusija, video iztočnica Na koncu aktivnosti oziroma ob zaključku projekta naj učitelj ne pozabi na povzemanje, ki predstavlja eno najpomembnejših stopenj aktivnega učenja. S povzemanjem pomagamo dijakom ustvariti pregled nad pridobljenim znanjem in izkušnjami in tako odkriti, kaj vse so se naučili. S povzemanjem dajemo pomen pridobljenemu znanju. Vsebinski sklop: INFORMATIKA Teorija Vaje Projektna naloga 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Vsebinski sklop: PODJETNIŠTVO Podjetništvo lahko vključimo v učni proces na več načinov: a.) Z uvajanjem projektnega načina dela kot učnega modela, ki omogoča: - obvladovanje kompleksnih problemov; - povezuje različna strokovna področja oziroma vsebine; - je aplikativno usmerjen; - omogoča razvijanje različnih spretnosti in kompetenc, ki jih posameznik potrebuje za graditev poklicne kariere in v zasebnem življenju in s tem za uspešno vključevanje v družbo. b.) Z različnimi aktivnostmi, s katerimi vzpodbujamo razvoj podjetnostnih lastnosti in podjetniške kulture, bodisi pri posameznem strokovno teoretičnem predmetu, praktičnem pouku v šoli ali praktičnem izobraževanju v delovnem procesu.

66 Poudarkom je torej na pedagoškem procesu, na uporabi aktivnih metod učenja. Učitelji naj pri pripravi izvedbenega kurikula razmislijo kako v učni proces vključiti aktivnosti, ki bodo spodbujale podjetnostne lastnosti in podjetniško kulturo ter katere aktivne metode učenja pri tem uporabiti. Vsebinski sklop: INFORMATIKA Teoretični del se izvaja v razredu frontalno pred celim razredom. Vaje se izvajajo v računalniški učilnici, vsebujejo pa demonstrativni del in praktične vaje na računalniku. S tem dijaki razvijejo različne spretnosti in kompetence, ki jih lahko kasneje uspešno uporabijo bodisi pri študiju bodisi pri graditvi poklicne kariere. Projektno nalogo dijaki izdelajo deloma v šoli deloma pa doma, pri čemer uporabljajo vse dosegljive pripomočke od interneta, strokovnih revij, knjig, časopisov Zaželeno je, da uporabijo tudi literaturo v drugih jezikih. Učitelj naj pri pripravi izvedbenega kurikuluma razmisli, kako v učni proces vključiti medpredmetno povezovanje, ki bo dijakom omogočalo razvijanje različnih spretnosti in kompetenc. Te posameznik potrebuje za graditev poklicne kariere in v zasebnem življenju, kar je pred pogoj za uspešno vključevanje v družbo. Vsebine modula se ustrezno integrirajo v vse predmete in v vse strokovne module. 6. VIRI Vsebinski sklop: PODJETNIŠTVO Za lažje razumevanje podjetništva v širšem pomenu besede, integracijo, kot tudi spremljanje napredka posameznika, priporočamo naslednjo literaturo: Arnejčič Munda, P. in ostali: Podjetno v svet poklicnega izobraževanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje, 2000 Babič,V. in ostali: Delam za sebe. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje, 2003 Golob, B.: Direktor se odloči. Uvajanje projektnega vodenja v praksi. Ljubljana: GV založba, 2002 Marentič Požarnik, B., Peklaj, C.: Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij, Univerza v Ljubljani, Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2002 Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS, 2001 Rutar Ilc, Z.: Opisni kriteriji znanja kot pogoj za kvalitetno povratno informacijo. Zbornik prispevkov o ocenjevanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000 Sentočnik, S.: Portfolio, instrument za procesno vrednotenje učenčevega in učiteljevega dela. Vzgoja in izobraževanje, 30/3, 1999:15-22

67 Sentočnik,S.: Portfolio podpora aktivnemu vseživljenjskemu učenju. V: Spodbuda aktivne vloge učenca v razredu. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2005 Vsebinski sklop: INFORMATIKA Krapež, Resinovič, (2000). Informatika delovni zvezek; Lokar, M., Wechstersbach, R.: Informatika. Učbenik. 1.,2.,3. Ljubljana: DZS, 2005 Nahtigal, F.: Naučimo se uporabljati Word Begunje pri Cerknici: Nahtigal, 2005 Nahtigal, F.: Naučimo se uporabljati Excel Begunje pri Cerknici: Nahtigal, 2005 Nahtigal, F.: Naučimo se uporabljati Access 2003; Begunje pri Cerknici: Nahtigal, 2005

68 1. IME MODULA: SOMATOLOGIJA (M 01) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: usvoji pojme, dejstva in zakonitosti na področju biologije, anatomije in fiziologije človekovega telesa; razvije sposobnosti za opazovanje, merjenje in vrednotenje življenjskih procesov in pojavov ter njihovo celostno razumevanje; ozavesti medsebojno povezanost vseh živih bitij in razvija odgovornost do vsega živega; se zave pomena biološkega znanja kot dela kulture in njegove naraščajoče uporabe in vpliva na družbo; razvije odgovoren odnos do okolja in zanimanje za njegovo aktivno varovanje; dojame povezanost strokovnih kozmetičnih znanj z naravoslovnimi in družboslovnimi znanji; obvladuje strokovno izrazoslovje v vseh oblikah komunikacije; pridobi potrebna znanja in razvije sposobnosti za teoretično analiziranje konkretnih kozmetičnih strokovnih problemov; pridobi potrebna znanja in razvije sposobnosti za načrtovanje, izvedbo in vrednotenje rezultatov konkretnih kozmetičnih postopkov; razvije osebnostne lastnosti, ki mu omogočajo vsestransko uspešno delo, to so komunikativnost, vključevanje v delovno skupino, poštenost, delavnost, vztrajnost, natančnost, odgovornost in podjetnost; sprejme načela poklicne etike in poslovne morale ter se po njih ravna; usvoji metode učenja in prepozna med njimi zanj najustreznejše metode; razvija vedoželjnost, pripravljenost za vse življenjsko izobraževanje; obvladuje znanja in spretnosti za raziskovanje in si pridobiva pogum za inovacije; dojame zdravje kot najvišjo vrednoto in se usposobi za aktivno skrb za lastno zdravje; razvije pozitiven odnos do vseh oblik zdravega načina življenja; oblikuje primeren odnos do lastnega zunanjega videza in osebnostne urejenosti. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: BIOLOGIJA CELICE

69 Poklicne kompetence OZNAKA K1 BIOLOGIJA CELICE Razumevanje zgradbe in osnovnih življenjskih procesov v celici Operativni cilji Informativni cilji definira celico in njeno biokemično sestavo kot osnovno gradbeno enoto telesa; loči prokariontsko in evkariontsko celico; našteje dele mikroskopa in njihove funkcije; opiše postopek izdelave mikroskopskega preparata; opiše in grafično ponazori zgradbo plazmaleme in opiše njene biofizikalne in biokemične lastnosti; opiše dinamiko na plazmalemi; pojasni selektivnost plazmaleme in njen pomen; opiše biokemično sestavo in pomen citoplazme; opiše zgradbo celičnega jedra in njegov pomen pri usklajevanju funkcij v celici; razlikuje med kromatinom in kromosomom; opiše zgradbo in pomen DNK in RNK v celici; opiše sintezo beljakovin v celici; definira mutacijo in mutagene dejavnike; Formativni cilji ovrednoti pomen vode in ostalih kemičnih snovi za celico; samostojno izdela mikroskopski preparat, mikroskopira in interpretira opazovano; prepozna celične spremembe v različnih okoljih; se zaveda izvirov in posledic delovanja mutagenih dejavnikov; analizira vzroke uporabe različnih konzervansov v kozmetičnih izdelkih; dojame principe delitev celic pri obnavljanju in razmnoževanju; teoretsko analizira pomen obnavljanja kože za vzdrževanje njenih anatomskih in funkcionalnih sposobnosti; se zave povezanosti živih bitij na Zemlji;

70 ovrednoti povezave: mutageni dejavniki mutacije zaščitno ravnanje; prepozna učinkovitost masaž; dojame pomen aerobne vadbe za zdravje; našteje, opiše in grafično ponazori faze mitoze, mejoze in analizira pomen hitre razgradnje strupenih cepitve; produktov metabolizma v celici in opiše proces specializacije in diferenciacije v razvoju organizma; medceličnini (H 20 2); pozna pojem gensko spremenjeni organizem in njegovo dojame pomen encimov kot sestavine uporabnost v tehnologiji; določenih kozmetičnih pripravkov. analizira zgradbo in vlogo katabolizma in encimov; našteje vitamine in navede njihov pomen; opiše zgradbo energetsko bogatih molekul; analizira vplive abiotskih dejavnikov na procese v celici; loči vrste in pomen vrenj; opiše potek in pomen celičnega dihanja; primerja celično dihanje s fotosintezo; razloži mehanizem nastanka bolečine pri anaerobni razgradnji organskih snovi v mišici; razloži pomen celične stene. 2. VSEBINSKI SKLOP: ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA LOKOMOTORNEGA IN NADZORNIH SISTEMOV TELESA Poklicne kompetence OZNAKA LONS 01 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA LOKOMOTORNEGA IN NADZORNIH SISTEMOV Komuniciranje z uporabo ustreznih strokovnih medicinskih in kozmetičnih izrazov

71 OZNAKA LONS 02 LONS 03 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA LOKOMOTORNEGA IN NADZORNIH SISTEMOV Načrtovanje in vrednotenje storitev z uporabo teoretičnih znanj iz splošne in specialne anatomije in fiziologije gibal Načrtovanje in vrednotenje storitev z uporabo teoretičnih znanj iz anatomije in fiziologije nadzornih sistemov Operativni cilji Informativni cilji Formativni cilji Dijak: pozna splošne in specialne anatomske in fiziološke ter topografske izraze; dojame smotrnost uporabe strokovne medicinske terminologije v medicini in kozmetiki; opiše in razloži princip zgradbe človekovega telesa kot strukturne in funkcionalne celote; opiše in grafično ponazori zgradbo celice, različnih tkiv in organov in analizira njihove naloge; usvoji temeljna znanja iz splošne osteologije: našteje in pojasni pomene okostja, opiše in grafično ponazori histološko zgradbo in biokemijski sestav kosti, rast in obnovo kosti, opiše zveze med kostmi, našteje vrste Dijak: uporablja ustrezne strokovne medicinske izraze pri vseh oblikah komunikacije; se v vsakdanjem življenju ravna po sodobnih načelih zdravega načina življenja; svetuje strankam, kako v vseh obdobjih življenja ohranjamo in izboljšujemo zdravo okostje; izvede aerobno in anaerobno mišično kontrakcijo, opiše razlike med njimi in razčleni vzroke; loči mimične in starostne gubice in teoretično predvidi ustrezne kozmetične ukrepe; demonstrira telesne vaje za ogrevanje, razvijanje moči, vztrajnosti in za raztezanje za posamezne mišične skupine;

72 sklepov in opiše njihove funkcionalne sposobnosti; s telesno aktivnostjo vzdržuje svojo telesno kondicijo in isto usvoji temeljna znanja iz specialne osteologije: našteje svetuje strankam; dele, jih poimenuje, opiše njihove naloge, opredeli obvlada vsakdanje ukrepe za ohranjanje dobrega vida in sluha, zveze med kostmi glave, hrbtenice, prsnega koša, se po njih ravna in svetuje strankam; ramenskega in medeničnega obroča in okončin; s preprostimi testi oceni ostrino vida, vidno polje in barvni vid našteje načela zdravega načina življenja, ki in svetuje; zagotavljajo vzdrževanje funkcionalnih sposobnosti s preprostim testom oceni svoj sluh in loči prevodno in okostja v vseh starostnih obdobjih življenja; sprejemno naglušnost; se zave poklicne ogroženosti in kritično analizira upošteva vplive menstruacijskega ciklusa pri diagnosticiranju telesno držo kozmetika na delovnem mestu; tipa kože in izbiri kozmetičnih postopkov. usvoji temeljna znanja iz splošne miologije: našteje pomene skeletnih in kožnih mišic, opiše in grafično ponazori njihovo makroskopsko in mikroskopsko zgradbo; opiše in razloži fiziologijo aerobne in anaerobne mišične kontrakcije; grafično ponazori zvezo med mišično kito in pokostnico oz. kožo; loči in histološko utemelji razvoj mimičnih in starostnih gubic; pozna promet toplote v telesu ter vlogo toplotnih izgub pri vzdrževanju toplotnega ravnovesja v telesu in stalne telesne temperature; analizira pomen kontinuirane telesne aktivnosti za vzdrževanje funkcionalnih sposobnosti skeletnih mišic v vseh starostnih obdobjih; se zave potrebe po vzdrževanju čim boljših funkcionalnih sposobnosti skeletnih mišic za opravljanje poklicnega dela; usvoji temeljna znanja iz specialne miologije: poimenuje pomembnejše mišice, opiše prijemališča,

73 položaj, naloge in pomen kožnih mišic in skeletnih mišic vratu in hrbta, prsnega koša, trebuha, medeničnega dna in okončin; našteje telesne vaje za ogrevanje, razvijanje moči, vztrajnosti in za raztezanje za posamezne mišične skupine; utemelji pomen vodene telesne aktivnosti pri kozmetičnih postopkih za oblikovanje telesa; usvoji temeljna znanja o somatskem in vegetativnem živčevju: našteje dele in opiše princip njihovega delovanja, naloge in pomen; opiše sestav, lastnosti in vrste nevronov in njihove funkcionalne sposobnost; našteje sestavne dele enostavnega in sestavljenega refleksnega loka, jih grafično ponazori in opredeli njihov pomen; našteje receptorje in opredeli efektorne organe somatskega in vegetativnega živčevja; opiše in grafično ponazori anatomijo in fiziologijo mišične stimulacije in analizira princip delovanja motorične ploščice; pozna značilnosti vegetativnih refleksov simpatika in parasimpatika in analizira njihov pomen v koži in za homeostazo v telesu; usvoji temeljna znanja o očesu: pomožne očesne naprave, očesno zrklo, pot svetlobnega sporočila skozi očesno zrklo in do centra za vid; se zave pomena dobrega vida za opravljanje poklica in pravilne osvetlitve delovnega mesta; usvoji temeljna znanja o ušesu: deli ušesa, pot zvočnega sporočila skozi uho in do centra za sluh ter

74 ravnotežni organ; našteje najpogostejše vzroke naglušnosti; usvoji temeljna znanja o endokrinih žlezah: opiše in grafično ponazori razvoj, hierarhijo in razloži princip delovanja; pozna anatomijo hipofize, ščitnice in nadledvičnih in spolnih žlez, našteje njihove hormone in opiše njihove učinke; kritično analizira vplive različnih hormonov, predvsem hormonov menstruacijskega ciklusa, na anatomijo in fiziologijo kože; grafično ponazori in pojasni povezanost endokrinega sistema ter somatskega in vegetativnega živčevja v usklajeni nadzorni sistem telesa. 3. VSEBINSKI SKLOP: DROBOVNI ORGANSKI SISTEMI Poklicne kompetence OZNAKA DOS 01 DROBOVNI ORGANSKI SISTEMI Načrtovanje in vrednotenje storitev z uporabo znanj iz splošne in specialne anatomije in fiziologije prebavil, dihal, sečil in reprodukcijskega sistema

75 OZNAKA DOS 02 DROBOVNI ORGANSKI SISTEMI Načrtovanje in vrednotenje storitev z uporabo znanj iz splošne in specialne anatomije in fiziologije transportnih in obrambnih sistemov Operativni cilji Informativni cilji Formativni cilji Dijak: našteje drobovne organske sisteme in opiše njihovo vlogo v telesu; pozna osnovne klinične in laboratorijske preiskave za preiskovanje in ocenjevanje anatomskih značilnosti in funkcionalnih sposobnosti drobovnih organov; našteje dele prebavne cevi, jih poimenuje in pravilno razvrsti, opiše in grafično ponazori njihov položaj in makroskopsko in mikroskopsko zgradbo, razloži njihovo delovanje in opredeli njihov pomen; našteje prebavne žleze, jih poimenuje, opiše njihov položaj, izločke, naloge in pomen; opiše, grafično ponazori črevesni in jetrni krvni obtok in opredeli njun pomen; opiše prebavo hrane in grafično ponazori dinamiko vsrkavanja hranilnih snovi na steni črevesne resice; pojasni vlogo jeter in trebušne slinavke pri vzdrževanju Dijak: prepozna večje drobovne organe na rentgenskih slikah; pozna načela zdrave hrane in prehrane, se po njih ravna in svetuje strankam; teoretično analizira učinke različnih kozmetičnih postopkov za oblikovanje telesa pri debelosti in celulitu; pozna načela zdravega načina življenja za ohranjevanje zdravja dihal, se po njih ravna in svetuje; dojame načela vzdrževanja ravnovesja vode in soli v telesu, se po njih ravna in svetuje strankam; odčita in ovrednoti osnovne komponente urinskega izvida pri zdravem človeku; opredeli vplive različnih kozmetičnih postopkov na ravnovesje vode in soli v telesu in svetuje stranki; odčita osnovne elemente krvnega izvida zdravega človeka in jih ovrednoti;

76 ravnovesja glukoze v telesu; prešteje svoj pulz v mirovanju in interpretira dobljeni rezultat; našteje elemente zdrave hrane in prehrane; oceni svoj pulz pred, med in po obremenitvi in pojasni razlike; opredeli pojme idealna telesna teža in telesna se zave pomena zahtev zdravega načina življenja za prehranjenost, našteje metode za njihovo določanje ter vzdrževanje zdravja srca in ožilja, se po njih ravna in svetuje pozna kriterije za njihovo vrednotenje; strankam; analizira vlogo prevelike telesne teže in prehranjenosti izmeri krvni pritisk z živosrebrnim manometrom in ga pri razvoju bolezni; ovrednoti; pojasni pomen rednega izločanja blata iz telesa; prepozna edem in teoretično predvidi ustrezne kozmetične našteje dele dihal, jih poimenuje in razvrsti, opiše in postopke pri njem. grafično ponazori njihov položaj, makroskopsko in mikroskopsko zgradbo, pojasni njihovo delovanje in pomen; opiše in grafično ponazori zunanje in notranje dihanje oz. funkcionalni in prehranjevalni pljučni krvni obtok; opiše in grafično ponazori mehanizem vdiha in izdiha in opiše regulacijo dihanja; našteje elemente dihanja in opredeli kriterije za ocenjevanje funkcionalnih sposobnosti pljuč; analizira razlike v dihanju med mirovanjem in ob naporu; našteje dele sečil, jih poimenuje in razvrsti, opiše in grafično ponazori njihov položaj, makroskopsko in mikroskopsko zgradbo, pojasni njihovo delovanje in pomen; opiše in grafično ponazori ledvični krvni obtok in nastajanje urina v ledvicah; opiše promet vode in soli v telesu in opredeli vlogo ledvic pri vzdrževanju ravnovesja vode in soli v telesu; našteje, poimenuje, razvrsti in grafično ponazori dele moških spolnih organov, opiše njihovo delovanje in

77 pomen; našteje in grafično ponazori dele zunanjih ženskih spolnih organov in rodil; opiše ciklične spremembe v rodilih med menstruacijskim ciklusom; opiše biokemični sestav krvne plazme, pojasni naloge in pomen; našteje in opiše krvne celice, njihove lastnosti in naloge; našteje elemente krvnega izvida in njihove vrednosti pri zdravem človeku; opiše in grafično ponazori položaj in zgradbo srca, razloži princip in regulacijo delovanja; opiše krvno žilje: našteje vrste žil, opiše zgradbo njihove stene, poimenuje in opiše položaj večjih in pomembnejših arterij in ven; opiše dinamiko na krvni kapilari in razvoj edema; opiše in grafično ponazori veliki telesni krvni obtok, njegove specialne dele ter njihove posebnosti; našteje osnovne klinične in laboratorijske preiskave za raziskovanje in ocenjevanje anatomskih značilnosti in funkcionalnih sposobnosti srca in ožilja; pojasni pulz in pozna kriterije za njegovo vrednotenje; opiše krvni pritisk v različnih delih žilnega sistema; opiše metodo merjenja krvnega pritiska z živosrebrnim manometrom in opredeli kriterije za vrednotenje izmerjenih vrednosti; usvoji osnovna znanja o organih limfatičnega sistema: našteje dele, jih poimenuje, opiše zgradbo in našteje njihove naloge; usvoji osnovna znanja o celicah limfatičnega sistema:

78 našteje vrste celic, opiše njihove lastnosti in pojasni njihovo delovanje; grafično ponazori in opredeli pomen limfne drenaže za vzdrževanje homeostaze in pri razvoju edemov in celulita; teoretično razčleni vzroke za nastanek edema. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj je pri določanju števila ur, namenjenih obravnavi posameznih učnih tem, in določanju zaporedja učnih vsebin avtonomen. Usmerjevalni cilji učitelja zavezujejo, da dijaka motivira za zdrav način življenja in primeren odnos do ljudi ter obvezuje k etičnemu ravnanju in poslovni moralnosti v poklicnem življenju. Informativni cilji obsegajo pridobivanje temeljnih strokovnih znanj na vseh zahtevnostnih ravneh, pri načrtovanju in izvajanju pouka naj učitelj omogoči doseganje vseh ciljev na čim višjih ravneh znanja. Formativni cilji se nanašajo na razvijanje motivacijskih, učnih, miselnih in socialnih spretnosti ter kompetenc dijaka. Pouk naj poteka z uporabo različnih metod (razlaga, vodena diskusija, demonstracija, praktične aktivnosti dijakov, eksperimentiranje, metoda uporabe virov) in organizacijskih oblik (skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo). Pri pouku naj bo učitelj moderator, pouk naj bo usmerjen v aktivnosti dijakov, ki omogočajo refleksijo izkustva, avtonomijo v razmišljanju, kritično analizo in ustvarjalnost. Razlaga in demonstracija naj bosta problemsko obarvani, frontalno delo naj se izmenjuje s skupinskim in individualnim. Pri pouku naj se dosledno uporablja strokovne medicinske izraze, da dijak ponotranji medicinski jezik. Učitelj naj dijake pri obravnavanju vsebin vedno opozarja na uporabnost konkretnih pridobljenih znanj v vsakdanjem življenju in v poklicu in jih navaja na potrebno svetovanje drugim. Pri pouku naj učitelj uporablja sodobno računalniško tehnologijo. Pri pouku naj bo zagotovljen interdisciplinarni pristop: pri obravnavi vsebin naj se učitelji strokovnih modulov časovno in vsebinsko povezujejo in usklajujejo. Ocenjevanje znanja pri obeh vsebinskih sklopih je sprotno ustno in pisno ob koncu vsake kompetence. Ocenjevanje zajema vse taksonomske ravni znanja. Pri ustnem ocenjevanju se zahteva kompleksno uporabno znanje, ki omogoča reševanje konkretnih situacij, povezanih z zdravjem v

79 vsakdanjem življenju in teoretično analiziranje strokovnih problemov. Pri pisnem ocenjevanju se poleg vprašanj in nalog izbirnega tipa zahteva uspešno reševanje strukturiranih nalog, ki vključujejo povezovanje strokovno teoretičnih znanj programa. 6. VIRI Stušek, P., Podobnik, A., Gogala, N.: Celica. DZS. Ljubljana, 1997 Lunder, U.: Biologija 9. Rokus, Ljubljana, 2005 Perilleux, E., Anselme, B., Richard, D.: Biologija človeka. DZS, Ljubljana, 1999 Pickering, W. R.: Biologija shematski pregledi. TZS, Ljubljana, 1996 Kocjančič, A., Mrevlje, F.: Interna medicina. DZS, Ljubljana, 1993 Guyton, A. C. : Medicinska fiziologija. Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1969 Anatomija čovjeka. Knj. 1 in 2. Medicinska knjiga, Beograd Zagreb, 1966 Avtorizirani strokovni članki iz medicinskih baz (MEDLINE, )

80 1. IME MODULA: SPLOŠNA KOZMETOLOGIJA (M 04) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: pozna kozmetične izdelke, njihovo sestavo, kemijsko strukturo sestavin, mednarodno poimenovanje sestavin (INCI), lastnosti, delovanje in uporabo; pravilno izvaja različne tehnološke postopke pri pripravi kozmetičnih izdelkov za nego; argumentira in uveljavlja svoje zamisli pri praktičnem delu; samostojno sklepa o delovanju kozmetičnega izdelka na kožo in predvidi možne neželene učinke; poveže znanja različnih strokovnih področij; poveže teoretična znanja z izkušnjami pri praktičnem delu; razume strokovno literaturo; strokovno ustno in pisno komunicira; spozna, da so telo in kozmetični izdelki iz kemijskih snovi; razume, da so nekateri procesi v telesu odvisni od množine snovi; razume kemijske reakcije in jih poveže z delovanjem telesa in učinkom kozmetičnih izdelkov; pozna organske kisikove spojine, njihove kemijske strukture, lastnosti in stabilnost; poimenuje anorganske in organske spojine s kemijskimi imeni; poveže kemijo s stroko; razume kemijsko poimenovanje in piše kemijske formule; aktivno sodeluje v skupini; upošteva pravila, predpise o varnosti in zdravju pri delu ter varovanju okolja; odgovorno ravna s kemikalijami; odgovorno ravna z odpadki. Formatiert: Nummerierung und Aufzählungszeichen 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: KEMIJA V KOZMETIKI

81 Poklicne kompetence OZNAKA KEK1 KEMIJA V KOZMETIKI Poznavanje in računanje množine snovi, poznavanje elektrolitov, kislin, baz, soli in organskih kisikovih spojin za razumevanje delovanja aparatur ter kozmetičnih izdelkov na kožo in telo Operativni cilji Informativni cilji Dijak: razume pojma množina snovi in Avogadrova konstanta; razlikuje maso snovi, množino snovi in številom delcev snovi; opiše odvisnost topnosti snovi od temperature; pozna nasičene raztopine; opiše procese pri raztapljanju ionskih kristalov; pozna vplive na hitrost raztapljanja ionskih kristalov; razume, da so elektroliti raztopine, ki vsebujejo ione; poveže raztapljanje ionskih kristalov in prevodnost; definira kisline in baze na osnovi reakcije oksidov z vodo; definira kisline in baze v vodnih raztopinah po Brønsted-Lowryevi Formativni cilji Dijak: izračuna množinsko koncentracijo raztopin,; pripravi raztopino; ugotavlja topnost snovi pri različnih temperaturah; meri prevodnost prečiščene (destilirane in deionizirane) vode in vodovodne vode; meri in primerja prevodnost prečiščene vode in raztopin različnih soli; pravilno poimenuje spojine in ione; pripravi kislino in bazo ter izmeri ph; meri ph raztopin soli;

82 teoriji; ugotavlja spremembo ph pufra po dodatku močne definira kisli in bazični značaj na osnovi vrednosti ph; kisline ali močne baze; definira pojem protolitskega ravnotežja; meri ph različnih kozmetičnih izdelkov in ugotavlja poveže sestavo in lastnosti pufrnih raztopin; vpliv na kožo; razloži reakcijo nevtralizacije (reakcija med kislino in bazo); izvede reakcijo tvorbe netopne soli; pozna osnove kemijske nomenklature kislin, baz in njihovih soli; ugotavlja spremembe v kozmetičnih izdelkih, če bi pozna primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti; uporabljali vodovodno vodo; opiše kemijsko strukturo in lastnosti kisikovih spojin: alkoholov, uporablja kemijsko terminologijo; kislin, aldehidov, ketonov estrov in etrov); ugotavlja stabilnost estrov in aldehidov; pravilno poimenuje kisikove spojine;; izvede reakcijo nevtralizacije in saponifikacije; razume reakcije: etrenje, estrenje, oksidacija in hidroliza; z eksperimentom spoznava lastnosti mila; razloži stabilnost kisikovih spojin; ugotavlja kemijsko sestavo kože in kožnih opiše kemijsko zgradbo in lastnosti lipidov; priveskov; opiše kemijsko zgradbo in našteje lastnosti aminokislin in ugotavlja lastnosti beljakovin (v odvisnosti od beljakovin. temperature, prisotnosti kislin, baz, soli ); pravilno poimenuje aminokisline, beljakovine in encime. 2. VSEBINSKI SKLOP: SPLOŠNA KOZMETOLOGIJA Poklicne kompetence OZNAKA KIS1 KIS2 SPLOŠNA KOZMETOLOGIJA Izvajanje osnovnih tehnoloških postopkov priprave kozmetičnih izdelkov Poznavanje sestavin kozmetičnih izdelkov

83 OZNAKA KIS3 KIS4 SPLOŠNA KOZMETOLOGIJA Razumevanje prehajanja snovi v kožo in negativnih vplivov kozmetičnih izdelkov na kožo Ugotavljanje stabilnosti kozmetičnih izdelkov in poznavanje osnovnih postopkov kontrole kozmetičnih izdelkov, zakonodaje s področja kozmetičnih izdelkov, predpisov o varnosti in zdravju ter varovanju okolja Operativni cilji Informativni cilji Dijak: opiše tehnološke postopke; našteje pripomočke in naprave za izvajanje tehnoloških postopkov; opiše naprave in pripomočke; primerja postopke za pripravo kemijsko čiste vode; primerja ročno in strojno polnjenje; razloži pomen oznak na ovojnini; pozna: lipofilne sestavine, hidrofilne sestavine, kozmetično učinkovite spojine, sestavine rastlinskega izvora, Formativni cilji Dijak: pripravi pogoje za izvajanje tehnoloških postopkov; izvaja osnovne tehnološke postopke; pripravi kozmetični izdelek natančno v skladu z navodilom; pravilno uporablja tehnološke postopke pri pripravi kozmetičnih izdelkov za kozmetično nego; polni izdelke v ovojnino; utemelji uporabo prečiščene vode v kozmetičnih izdelkih; upošteva oznake na ovojnini pri uporabi in shranjevanju izdelka;

84 sestavine živalskega izvora; pri nanosu na kožo upošteva tehnološko obliko; našteje sestavine; predvidi prehajanje v kožo in učinke na koži; opiše posamezne sestavine: izvor, lastnosti, kemijsko zgradbo, uporablja slovensko in mednarodno (INCI) uporabo, shranjevanje; poimenovanje sestavin; razloži njihovo delovanje; poišče sestavine med navedenimi sestavinami na opiše prehajanje snovi v kožo; izdelkih, ki jih uporablja pri kozmetični negi in primerja različne poti prehajanja snovi v kožo med seboj; predvidi učinke ter uporabo tega kozmetičnega izdelka; opiše znake na koži, ki so posledica negativnih vplivov izdelkov na pri shranjevanju kozmetičnih izdelkov upošteva kožo; njihovo sestavo; razloži mehanizme nastanka teh sprememb, ki so posledica skicira poti prehoda v kožo; negativnih vplivov kozmetičnih izdelkov; določi lastnosti snovi, ki pogojujejo posamezno pot našteje vzroke oziroma povzročitelje sprememb, ki so posledica prehoda; negativnih vplivov kozmetičnih izdelkov; oceni sposobnost prehajanja kozmetično učinkovitih opiše teste za preverjanje vpliva kozmetičnih izdelkov na kožo; spojin v izdelku, ki ga uporablja pri negi v salonu; opiše značilne spremembe, ki so posledica nestabilnosti kozmetičnih uporablja test ugotavljanja preobčutljivosti pred izdelkov; uporabo nekaterih kozmetičnih izdelkov (barv za pozna osnovne postopke kontrole kozmetičnih izdelkov; trepalnice, depilacijskih krem in pen, izdelkov, ki opiše postopke kontrole kozmetičnih izdelkov; vsebujejo sečnino.); pozna veljavno zakonodajo s področja izdelave, prodaje, trženja, predvidi stabilnost posameznih sestavin in označevanja in kontrole kozmetičnih izdelkov; kozmetičnih izdelkov; pozna vplive na okolje in utemeljuje pomen varstva okolja. prepozna spremembe; uporabi navodila za shranjevanje izdelkov; dosledno upošteva navodila za shranjevanje izdelkov v šolskem salonu; uporablja enostavne postopke kontrole (organoleptična analiza) kozmetičnih izdelkov v šolskem salonu; razloži pomen najpomembnejših predpisov; upošteva zakonske predpise pri delu.;

85 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Poleg verbalno-tekstualnih metod priporočamo uvajanje dobro vodenega izkušenjskega učenja in ilustrativno demonstracijske metode, ki bi dijaka miselno aktivirale. Pouk naj bo pester in dinamičen tako z vidika uporabljenih učnih metod kot uporabljenih organizacijskih oblik. Težišče aktivnosti naj bo na dijakih/injah; učitelji prevzamejo vlogo moderatorja in organizatorja aktivnosti. Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje). Dijaka/injo usmerjamo v razmišljanje, kako dobljeno znanje uporabimo v praksi in vsakdanjem življenju. Za pisno preverjanje uporabimo različne tipe nalog. Za preverjanje in ocenjevanje nižjih nivojev naloge izbirnega tipa, kratkih odgovorov in pri vsebinskem sklopu kemija v kozmetiki tudi enostavnejše računske naloge. Za zagotavljanje znanja na nivoju analize, sinteze in vrednotenja priporočamo strukturirane naloge. S samostojnimi izdelki dijakov/inj preverjamo njihovo sposobnost ločevanja pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanje informacij in izkušenj v smiselno celoto, sposobnost kritične presoje. Pri vsebinskih sklopih: Kozmetični izdelki za manikiro, Kozmetični izdelki za pedikuro, Kozmetični izdelki za ličenje in Kozmetični izdelki za masažo naj dijaki/inje s samostojnim delom iz literature doma poiščejo novejša spoznanja na teh področjih in povežejo s splošnim znanjem v celoto. Po zaključku posameznega vsebinskega sklopa priporočamo preverjanje znanja celotnega vsebinskega sklopa. 6. VIRI Čajkovac, M.: Kozmetologija. Zagreb: Naklada Slap, 2000 Prijatelj, N.: Farmakognozija, kemijska struktura naravnih spojin. Ljubljana: DZS, 2005 Simmons, J. V.: The Science of Cosmetics. Houndmills: Macmillan Press Svoljšak Mežnaršič, I.: Kozmetologija, učbenik za 2. letnik. Ljubljana: TZS, 2005 Svoljšak Mežnaršič, I.: Kozmetologija, delovni zvezek za vaje. Ljubljana: TZS, 2003 Svoljšak Mežnaršič, I.: Interno gradivo za kozmetologijo in farmakognozijo. Ljubljana: SŠFKZ,

86 Tomič, A.: Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: FF Center za pedagoško izobraževanje, 2000 Predhodni katalogi znanj Kozmetologija in farmakognozija.

87 1. IME MODULA: VAROVANJE ZDRAVJA (M 03) 2. USMERJEVALNI CILJI MODULA: Dijak: razume pomen zdravja za kakovost življenja; prizadeva si za promocijo zdravja v družbi; razvija odgovornost za lastno zdravje in za zdravje drugih; razume prepletenost dejavnikov higiene in lastnega življenjskega sloga v vzgoji za zdravje; usposobi se za opazovanje sebe in drugih; razvije zmožnost za zdrav način življenja; razvije čut in odgovornost za ohranjanje zdravega življenjskega okolja; razvije sposobnost za oblikovanje ugodnih socialnih vplivov na zdravje; razvije osebnostne lastnosti, ki so pomembne za dobro in uspešno opravljanje poklica ( odgovornost, komunikativnost, natančnost, vztrajnost, samozavest, delavnost in poštenost); spozna in razume pojme iz splošne mikrobiologije in imunologije; usvoji osnovne načine gojitve mikroorganizmov in varnega dela v mikrobiološkem laboratoriju; se usposobi za aseptično delo in razume njegov pomen za preprečevanje okužb; spozna značilnosti glavnih medicinsko pomembnih povzročiteljev bolezni pri človeku, načine prenosa, preventive; poveže znanja iz epidemiologije z možnostmi zatiranja nalezljivih bolezni; spozna bolezenske znake pri najbolj pogostih in najbolj tipičnih infekcijskih boleznih; zaveda se pomena aseptičnih metod dela za zdravje vseh pri opravljanju njihovega dela. 3. OPERATIVNI CILJI 1. VSEBINSKI SKLOP: VZGOJA ZA ZDRAVJE

88 Poklicne kompetence OZNAKA K1 K2 K3 K4 VZGOJA ZA ZDRAVJE Poznavanje pomena zdravja za kakovost življenja in izvajanje aktivnosti za promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s posebnim poudarkom na mladostništvu; ozaveščanje o medsebojni prepletenosti duševnega, telesnega, duhovnega in socialnega zdravja Zavedanje potencialnih nevarnosti v različnih okoljih in vzdrževanje varnostne kulture na osnovi poznavanja predpisov, svojih pravic in odgovornosti v zvezi z varnim delom Razumevanje pomena osebne higiene za ohranjanje in krepitev lastnega zdravja ter zdravja drugih in pomena preprečevanja prenosa okužb in vloga higiene rok Razumevanje pomena varne in zdrave hrane ter načina prehranjevanja za ohranitev in krepitev zdravja ter svetovanje strankam Operativni cilji Informativni cilji Formativni cilji

89 Dijak: Dijak: razloži sodobno definicijo zdravja in utemelji pozitivno zdravje; razume vpliv zdravja na kvaliteto življenja; pojasni sodoben vidik zdravstvene vzgoje in promocijo zdravja; definira zdravo delovno okolje; našteje življenjska obdobja in njihove značilnosti; opiše življenjski slog v mladosti; opredeli mladostnika ter njegovo samopodobo; opiše vlogo gibal; pojasni dejavnike tveganja in njihovo preprečevanje; našteje vrste telesne dejavnosti; opiše pozitivne vplive telesne aktivnosti; definira rodnostno (reproduktivno) zdravje; pojasni relacije odnosov med spoloma; opiše zdravo spolnost in spolno tvegano obnašanje ter njegove posledice; našteje načine preprečevanja nezaželene nosečnosti (kontracepcija, splav); pojasni koncept načrtovanja družine; razloži oblike nasilja (telesno, duševno, spolno); pojasni holističen pomen definicije zdravja; ugotavlja lastne vrednote in izdela svojo lestvico vrednot; oceni kvaliteto življenja v času zdravja in njegovega oškodovanja; razume informacije o zdravem načinu življenja in jih ovrednoti ; širi znanja in pomaga ustvarjati pogoje za doseganje zdravja; pojasni in izvaja aktivnosti za zdravo delovno okolje; prepozna posebnosti posameznih življenjskih obdobij; prepozna posebnosti obdobja odraščanja(telesno, duševno, socialno dozorevanje); kritično presoja in vrednoti razmerje med zdravjem, kvaliteto življenja in med svojimi prizadevanji za zdravje; prepozna dejavnike, ki ugodno vplivajo na gibala in zna preprečevati dejavnike tveganja; navede možnosti za različne vrste telesne aktivnosti in razvije kritično mišljenje o telesni neaktivnosti kot rizičnem dejavniku; oceni vpliv telesne dejavnosti na delovanje srca in ožilja, dihal, gibal in duševne zmogljivosti; navede in razloži značilnosti spolnega zdravja, načrtovanja družine, perinatalnega zdravja ter zdravja partnerjev; opredeli različne relacije odnosov med spoloma; razume pomen odločitve za zdravo spolnost in se zaveda posledic spolno tveganega vedenja; prepozna različna sredstva in metode kontracepcije in posledice splava; zaveda se pomena odločitve za družino in starševske

90 odgovornosti; razloži vlogo in pomen družine; razume funkcijo in pomen družine za razvoj otrok in mladega pojasni vlogo posameznih družinskih članov in dinamiko odnosov med človeka; njimi; razloži dinamiko družinskih odnosov in se zaveda pomena opiše naloge družine v razvoju otroka; odgovornosti in spoštovanja do vseh družinskih članov; primerja in vrednoti informacije o družinskem življenju; definira duševno zdravje in človeka kot osebnost; opredeli dejavnike, ki povzročajo stres; opiše načine reševanja stresnih situacij; razloži definicijo samomora in dejavnike, ki lahko privedejo do tega; opiše vrste psihoaktivnih snovi; pojasni vzroke za uporabo psihoaktivnih snovi; razloži vplive alkohola, tobaka in drog; opiše prednosti življenja brez psihoaktivnih snovi. pojasni sodobne načine zdravljenja zasvojenosti; analizira potencialne nevarnosti v različnih okoljih (v prometu, pri športu, doma, pri delu ); opiše varnostno kulturo v različnih okoljih in pri različnih dejavnostih; pojasni predpise, pravice in odgovornosti v zvezi z varnim delom; razume pomen družine za zdravje in razvoj posameznika; razume osebnost kot enkratno in neponovljivo celoto; pojasni prepletanje duševnih procesov in njihov vpliv na zdravje; prepozna pozitivne in negativne učinke stresa; prepozna elemente in tehnike za obvladovanje stresa; dojame potrebo po ustvarjanju ravnovesja med obremenitvami on sprostitvijo oziroma počitkom; prepozna človeka v stiski; prepozna znake samomorilnega vedenja in zna ustrezno reagirati; opredeli oblike zasvojenosti; razume pomen preventive in opiše možnosti za preprečevanje zasvojenosti; zaveda se škodljivih posledic jemanje legalnih in ilegalnih drog; zavzema pravilen odnos do uživanja drog in razvije spretnosti za oblikovanje življenjskih okoliščin, ki zmanjšujejo možnost bega v odvisnosti; opredeli potencialne nevarnosti v različnih okoljih in pozna načine varovanja lastnega zdravja; zna oceniti varno in zdravo delovno mesto; se usposobi za ocenjevanje ustreznosti delovanja opreme, pripomočkov ni pogojev za delo z vidika varovanja zdravja;

91 načrtuje in izvaja ukrepe varstva pri delu na svojem poklicnem področju in varnostno tehnične ukrepe v svojem poklicu; definira področja higiene; pozna pomen, vlogo in vpliv osebne higiene v različnih življenjskih obdobjih na zdravje posameznika; pojasni načine prenosa okužb; opiše nevarnosti prenosa okužb na delovnem mestu; utemelji vlogo in pomen higiene rok; pojasni pomen in vlogo vode, zemlje, zraka za zdravje; opredeli pomen in učinek svetlobe in toplote na delovnem mestu; razloži področja higiene; opredeli dejavnike in pomen osebne higiene za ohranitev zdravja; oblikuje zavest o pomenu osebne higiene za lastno zdravje in zdravje drugih; razume pomen zdrave kože in opiše higienske postopke za ohranitev zdravja kože; prepozna neugodne vplive nepravilne higiene na kožo in opiše posledice; razume pomen zdrave ustne votline in opiše postopke za njeno vzdrževanje; razvije odgovornost za lastno zdravje; prepozna ogrožajoče dejavnike za zdravje; se zaveda pomena pravilne izbire obleke in obutve glede na okoliščine in njen vpliv na zdravje; razvije spretnosti in veščine za vzdrževanje lastne higiene telesa in se usposobi za svetovanje drugim v okviru poklicne kompetence; izvaja ukrepe za preprečevanje prenosa okužb; prepozna potencialne možnosti za prenos okužb na delovnem mestu; se zaveda vloge rok kot delovnega orodja v svojem poklicu; razume pomen primerne higienske oskrbe rok; izvede higiensko umivanje rok in razkuževanje; se zaveda pomena skrbi za zdravje rok; razvije sposobnosti za ustvarjanje zdravega življenjskega okolja in sodeluje pri izgradnji in razvoju ekološke zavesti;

92 našteje značilnosti različnih okolij; se zaveda pomena in izvaja ukrepe za varovanje pitne vode; opiše vrste, lastnosti in značilnosti odpadkov in načine rokovanja z predvidi značilnosti in vplive različnih okolij (bivalno, njimi; urbano, delovno, ); razvrsti različne vrste odpadkov, prepozna lastnosti in značilnosti odpadkov; je usposobljen za rokovanje z različnimi odpadki, pozna varnostne ukrepe in se zaveda pomena varovanja okolja; opiše vrste hranilnih snovi; pojasni potrebe telesa po različnih hranilnih snoveh in njihov vpliv na zdravje; utemelji pomen oblikovanja prehranjevalnih navad; opiše sestavo varne in zdrave prehrane; pojasni vpliv prehrane na zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov; pojasni vpliv načina prehrane na zdravje; našteje in opiše dejavnike tveganja za razvoj bolezni zaradi nepravilne prehrane; pozna motnje hranjenja; našteje posebnosti in opiše razvoj stanj debelosti, hujšanja in celulita. predvidi potrebe telesa po različnih hranilnih snoveh in njihov vpliv na zdravje posameznika; oblikuje zdrave prehranjevalne navade in razvije zdrav odnos do prehranjevanja; upošteva pravila in izbere živila za sestavo zdravega obroka; zaveda se vpliva prehrane na zdravje in dobro počutje; zaveda se vpliv načina prehranjevanja na zdravje; zaveda se vpliva nepravilne prehrane kot dejavnike tveganja za zdravje; prepozna bolezni nepravilnega prehranjevanja (rahitis, debelost, podhranjenost ); prepozna motnje hranjena; razume pozitivne in negativne vplive prehranjevanja na estetski izgled posameznika; opredeli kozmetične probleme kot posledico nepravilnega prehranjevanja; ustrezno pojasni kozmetični problem in svetuje stranki. 2. VSEBINSKI SKLOP: MIKROBIOLOGIJA

93 Poklicne kompetence OZNAKA K1 K2 K3 MIKROBIOLOGIJA Poznavanje medicinsko pomembnih mikroorganizmov in metod kontrole njihove rasti Razumevanje obrambnih sistemov zoper tujke Poznavanje načinov širjenja, preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni, s katerimi se sreča kozmetik/kozmetičarka. Operativni cilji Informativni cilji Dijak: poimenuje veje mikrobiologije in področja, ki jih obravnava; razume pomen mikroorganizmov pri kroženju snovi v naravi kot: nosilce naravne imunosti, oportuniste, povzročitelje infekcijskih bolezni, povzročitelje škod; spozna povzročitelje bolezni in njihove značilnosti; opiše obliko, zgradbo in značilnosti organizmov, ki so povzročitelji infekcijskih bolezni (prioni, virusi, bakterije, glive, parazitske živali); analizira posledice mutacij virusnega genoma in pomen virusov pri prenosu genskega materiala; Formativni cilji Dijak: oceni in se zaveda vloge in pomena mikroorganizmov v industriji (živilski, farmacevtski, kozmetični, ) in drugih področjih življenja; analizira razlike med prokariontskimi in evkariontskimi celicami; ovrednoti in razume pomen mikroorganizmov in makroorganizmov, ki so povzročitelji infekcijskih bolezni; shematsko nariše in označi virus in osnovne faze razmnoževanja; dojame probleme, ki so posledice pogostega mutiranja virusov;

94 razume in opiše razmnoževanje virusov v gostiteljevi samostojno skicira in opiše oblike in dele bakterijske celice; celici; analizira pogoje za rast in razmnoževanje bakterij; primerja gram pozitivne in gram negativne bakterije; ovrednoti razmnoževanje bakterij; pozna potrebe bakterij za življenje; presoja pomen virulentnih dejavnikov; grafično ponazori krivuljo rasti bakterij v populaciji; dojame in analizira pomen sporulacije; opiše sporogene bakterije, načine tvorbe spor in analizira razlike med bakterijami in virusi; odpornostjo spor; primerja pomen spor pri bakterijah in glivah; opiše glive in njihove značilnosti; prepozna kvasovke, plesni in dimorfne glive; definira parazitizem in parazite; kritično analizira pogoje za življenje in razmnoževanje gliv; našteje posamezne oblike in načine kontrole rasti dojame pomen parazitov in analizira ukrepe za preprečevanje mikroorganizmov v okolju; in zatiranje bolezni, ki jih povzročajo in prenašajo; spozna čiščenje, fizikalne in kemične metode dojame kaj je kontrola rasti mikroorganizmov in zakaj je razkuževanja; potrebna; analizira metode razkuževanja s toploto in področja primerja različne skupine parazitov (ekso- in endoparazite, uporabe te metode; občasne in stalne); našteje osnovne skupine razkužil in njihovo delovanje; razlikuje direktni od indirektnega življenjskega kroga in definira sterilizacijo; menjavo gostiteljev; pojasni različne načine kontrole uspešnosti sterilizacije; samostojno išče v različnih virih podatke o najbolj tipičnih seznani se z glavnimi skupinami kemoterapevtikov in parazitskih boleznih in njihovi geografski razširjenosti in razloži način njihovega delovanja na mikroorganizme in preventivi; naše telo; razlikuje in prepozna postopke za preprečevanje rasti in spozna kaj je kolonizacija, infekcija, loči vrste infekcij uničevanje mikroorganizmov v okolju in organizmu; (primarno, sekundarno, reinfekcijo, latentno, lokalno, napove pomen različnih načinov kontrole rasti generalizirano, žariščno ); mikroorganizmov; definira klicenoštvo in vrste klicenoscev; dojame pomen umivanja rok in telesa z milom; razume pogoje za nastanek bolezni; načrtuje postopek razkuževanja v izbrani določeni situaciji; spozna načine pojavljanja in potek nalezljivih bolezni; ovrednoti pogoje za uspešno razkuževanje ter načine našteje in opiše načine preprečevanja in zatiranja delovanja razkužil na mikroorganizme; bolezni s pomočjo vogralikove verige; razlikuje antiseptike in razkužila za nežive materiale; definira imunost in ovrednoti njen pomen; analizira dejavnike, ki vplivajo na uspešnost dezinfekcije;

95 spozna vrste imunosti in nosilce posameznih oblik; našteje in opiše oblike naravne imunosti kože in sluznic; razume pridobljeno imunost in njeno specifičnost; razlikuje aktivno in pasivno pridobljeno imunost; spozna vrste cepiv in imunskih serumov; spozna načine preprečevanja nalezljivih bolezni s pomočjo vakcinacije; definira antigene; opiše različne vrste protiteles, njihovo zgradbo in reakcije antigen protitelo; razume kaj so alergije in razlikuje vrste alergij; opredeli alergene; razume pomen kožne flore za zdravje in ustreznega ravnanja za ohranjanje; pojasni smotre specialne mikrobiologije; našteje, opiše kožno floro; spozna in opiše za spodaj navedene viruse kože: načine okužbe, značilnosti in posebnosti virusov, vrsto kužnine, načine preprečevanja širjenja in zatiranja okužb in bolezni, najznačilnejše bolezenske znake, imunost po cepljenju in preboleli bolezni, klicenoštvo; spozna virus herpes simple tip 1-labialni herpes in druge antigenske tipe virusov herpes simplex; seznani se z varicella-zoster virusom - vodene koze ali norice, zoster; loči otroško bolezen norice in okužbo, ki se pojavlja kasneje v življenju pasovec ali zoster; seznani se z morbilli virusi- ošpice; opiše povzročitelja ošpic, način širjenja in preprečevanje primerja glavne skupine razkužil in jih razvršča po namembnosti in področjih uporabe ; presodi o vplivih kemičnega razkuževanja na zdravje in okolje; samostojno načrtuje načine kontrole uspešnosti sterilizacije; oceni pomen antivirusnih zdravil, antibiotikov, antimikotikov in protiparazitnih snovi; dojame probleme zaradi razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom; upošteva pravila za varno delo pri mikrobioloških vajah in se izuri v aseptičnih metodah dela; samostojno pripravi gojišča za bakterije in njihovo sestavo aplicira na potrebe bakterij; samostojno načrtuje ukrepe za zatiranje in preprečevanje nalezljivih bolezni v konkretnih izbranih situacijah; razlikuje vrste in nosilce naravne in pridobljene imunosti; razume in ovrednoti celularni in humoralni imunski odziv; razlikuje aktivno in pasivno imunizacijo, njun pomen, trajanje in način pridobitve; naredi seznam aktualnih obveznaih, prostovoljnih in dodatnih cepljenj; razume in oceni pomen cepljenj za posameznika in družbo; zbere in sestavi seznam antigenov; pozna koristnost normalne flore in pomen prehodne flore; ovrednoti smotre specialne mikrobiologije; primerja povzročitelje najpogostejših virusnih infekcij kože in dihal, njihove značilnosti, oziroma posebnosti, rezervoar, načine infekcij, vrste kužnin, načine preprečevanja in zatiranja, najtipičnejše bolezenske znake, trajanje imunosti po vakcinaciji oziroma po preboleli bolezni, klicenoštvo;

96 širjenja; spozna rubella virus rdečke; opiše virus rdečk in njegove značilnosti; pozna način infekcije; opiše potek bolezni in nevarnosti okužbe v nosečnosti; opiše črne koze in njihovo zgodovino; opiše načine širjenja, preprečevanja širjenja in oblike bolezni; spozna papiloma virus bradavice; razume dolgotrajnost zdravljenja z antimikotiki; spozna in našteje za spodaj navedene bakterije kože: značilnosti in posebnosti, rezervoarje, načine okužb, vrsto kužnin, načine preprečevanja širjenja in zatiranja okužb in bolezni, najznačilnejše bolezenske znake, imunost po cepljenju in preboleli bolezni, klicenoštvo; opiše rod staphylococcus, skupine stafilokokov glede na encim koagulazo in druge značilnosti; spozna, da je najpomembnejši povzročitelji gnojnih infekcij ran in opeklin s. aureus; spozna lokalizirane okužbe kože (folikulitis, furunkel, karbunkel), impetigo, stafilokokni kožni sindrom z luščenjem kože; opiše pomen koagulazno negativnih s.- oportunisti; spozna sev mrsa in njegove značilnosti; ve, da so s. tudi povzročitelji zastrupitev s kontaminiranimi živili; spozna rod streptococcus, skupine s. glede na stopnjo hemolize, ki jo povzročajo; razlikuje različne antigenske tipe virusov herpes simplex, opišejo načine širjenja, preprečevanja in oblike bolezni; prepozna znake labialnega herpesa, razume latenco virusa; ve kateri so sprožilni dejavniki reaktivacije virusa; preprečuje širjenje mikrobov; pozna kužnine in z njimi strokovno ravna; na obrazu prepozna bolezenske znake; razume, da virus pri otrocih povzroča vodene koze ali norice, pri odraslih pa zoster, primerja obe bolezni in poznajo razlike med njima ter poudari pomen cepljenja; razlikuje nekaj osnovnih mikrobioloških in seroloških preiskav kužnin; analizira povzročitelje vseh najpogostejših bakterijske infekcije kože, njegove značilnosti, oziroma posebnosti, rezervoar, način infekcije, preprečevanje in zatiranje okužb, najznačilnejše bolezenske znake, imunost, klicenoštvo; razlikuje najpogostejše bakterijske okužbe kože in njihove povzročitelje, primerja najpogostejše bakterijske okužbe kože in njihove povzročitelje; razlikuje skupine stafilokokov; preprečuje širjenje bakterij kože, s poudarkom preprečevanje infekcij z MRSo; obvlada umivanje, razkuževanje in sterilizacijo; analizira razširjenost, patogenost in način širjenja patogenih stafilokokov, opišejo najpogostejše načine alimentarnih zastrupitev s stafilokoki preventivne ukrepe za preprečevanje; razlikuje skupine streptokokov in njihove specifične lastnosti; dojame princip zaščite pred povzročitelji tetanusa, plinske gangrene in primerjajo načine infekcije; pozna možne posledice nestrokovne uporabe botoxa;

97 opiše lokalno omejena obolenja, posledične bolezni in analizira zastrupitve s c. perfringens in načine preprečevanja splošne; le-teh; poudari nevarnosti posledičnih bolezni in klicenoštva; razume pomen p. acnes; ve, kateri so viri infekcij; dojame, da povzroča akne vulgaris pri mladostnikih in mladih pozna rod clostridium, sporogenost in druge značilnosti odraslih; rodu analizira kako nastane akna, komedon, ogrc, pustula; opiše značilnosti, razširjenost, in način infekcije s c. prepozna tipični kožni izpuščaj pri boreliozi in pravilno tetani in c. perfringens; svetuje strankam; analizira botox in njegovo delovanje; primerja povzročitelje glivnih infekcij, značilnosti, oziroma spozna propionibacterium acnes, značilnosti, posebnosti, načine infekcije, preprečevanje okužb, bolezenske razširjenost, patogenezo; znake, zdravljenje, imunost; spozna borellio in znake lymske borelioze; prepoznajo najpogostejše dermatofitoze; naštejejo in opišejo pri vseh najpomembnejših glivnih prepozna tinee na različnih delih telesa ( na glavi, bradi, ); okužbah kože: povzročitelja, razširjenost, najpogostejše razlikuje endotriks in ektotriks in kombinacija obeh; načine okužb, načine dokazovanja okužb, rezervoar, analizira pogoje za rast gliv in načine infekcije in preprečevanje prenosa teh okužb, kužnino, pojavljanje preprečevanje infekcij; bolezni, način zdravljenja; pozna načine in pomen zaščite pred klopi ter pozna našteje najpogostejše glivične okužbe kože, las in povzročitelje in bolezni; nohtov; izdela shemo razvojnega kroga, načinov prenosa; spozna malassezio furfur in spremembe v pigmentaciji loči gnido od podobnih tujkov na laseh; kože, seboroični dermatitis, prhljaj; razlikuje uši in zna svetovati in pravilno postopati ob ušivosti; spozna trichophyton, epidermophyton, microsporum in razlikuje povzročitelje vseh najpogostejših virusnih inf. candido albicans; bolezni dihal in njegove značilnosti, oziroma posebnosti, našteje najpogostejše parazite kože; rezervoarje, načine infekcije, preprečevanje okužb, opiše načine prenosa in preprečevanje njihovega bolezenske znake, zdravljenje, imunost; prenosa našteje in opiše povzročitelje virusnih okužb zgornjih dihal, pojasni kakšen pomen imajo paraziti; pozna načine prenosa; spozna klopa-ixodes ricinus, razvojni krog, preventivo, pozna pravilno vedenje ob prehladih in pozna pomen higiene vektor; rok, razkuževanja in drugih oblik preventive; spozna uši- pediculus humanus- naglavno in oblačilno pozna načine prenosa in obvlada preprečevanje širjenja

98 uš, sramno uš- phthirius pubis, sarcoptes scabiei in infekcij; bolezen garje opiše načine prenosa in preprečevanje primerja značilnosti posebnosti bakterij dihal, način infekcije, njihovega prenosa; preprečevanje in načine zatiranja okužb, bolezenske znake, spozna stenice, komarje in flebotome in njihov pomen in zdravljenje, imunost; značilnosti; primerja bakterijske povzročitelje okužb dihal (streptokoke, pozna nalezljivost garij in možnost sekundarnih infekcij klamidije, mikobakterije) in njihove značilnosti; z bakterijami; analizira značilnosti povzročitelja aids-a, sifilisa in spozna in našteje za spodaj navedene viruse dihal načine trichomoniaze; okužbe, značilnosti in posebnosti virusov, vrsto kužnine, pozna znake spolno prenosljivih bolezni, ki se kažejo na koži; načine preprečevanja širjenja in zatiranja okužb in razume na kakšne načine preprečujemo širjenje teh bolezni; bolezni, najznačilnejše bolezenske znake, imunost po pozna pomen zaščite pri stiku s krvjo in spolnih odnosih. cepljenju in preboleli bolezni, klicenoštvo; našteje najpogostejše virusne povzročitelje okužb zgornjih dihal: adenovirusi, rinovirusi; spozna virus influence in gripo; opiše osnovne značilnosti virusa gripe; pojasni preprečevanje epidemij in pandemij; opiše način okužbe, preprečevanje prenosa okužb; našteje in opiše vse najpomembnejše spodaj navedene povzročitelje bakterijskih okužbah dihal, virulentne dejavnike, razširjenost, najpogostejše načine okužb, rezervoar, klicenoštvo, preprečevanje prenosa teh okužb, bolezenske znake, kužnino, pojavljanje bolezni, način zdravljenja; seznani se s streptococcus pneumoniae, clamydiami, mycobacterium; našteje in opiše vse najpomembnejše spodaj navedene povzročitelje virusnih okužbah prebavil, virulentne

99 dejavnike, razširjenost, najpogostejše načine okužb, rezervoar, klicenoštvo, preprečevanje prenosa teh okužb, bolezenske znake, kužnino, pojavljanje bolezni; opiše prisotnost in pomen normalne mikrobne populacije mikroorganizmov v prebavilih; opiše najbolj prepoznavne znake bolezni prebavil, načine prenosa in preprečevanja; spozna hepatitis A in B opiše načine prenosa in preprečevanje prenosa okužb; pojasni najpogostejše zastrupitve z živili in vodo; spozna in našteje za spodaj navedene viruse in bakterije, ki so spolno prenosljivi ali s krvjo: načine okužbe, značilnosti in posebnosti mikroorganizmov, vrsto kužnine, načine preprečevanja širjenja in zatiranja okužb in bolezni, najznačilnejše bolezenske znake, imunost po cepljenju in preboleli bolezni, klicenoštvo; opiše fiziološke pregrade in varovalne mehanizme pred okužbo; našteje in opiše virusne in bakterijske povzročitelje spolno prenosljivih bolezni, katerih bolezenski znaki so opazni tudi na koži; opiše značilnosti povzročiteljev, možnost okužbe pri delu s strankami in način zaščite; pozna mycobacterie; našteje fiziološke varovalne mehanizme v prebavilih; razlikuje med hepatitisoma A in B; pozna nevarnosti inficiranja s HBV zase in druge; pozna načine prenosa HAV in HBV in se zna zaščititi pred infekcijo; našteje najpogostejše spolno prenosljive bolezni;

100 spozna virus HIV in bolezen AIDS; spozna treponemo pallidium in bolezen sifilis; trichomonas vaginalis. 4. OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Teorija Vaje 5. METODIČNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelji/ice so avtonomni/e pri določanju števila ur namenjenim obravnavi posamezne učne teme in pri določanju zaporedja učnih tem. Predlagano zaporedje predstavlja zgolj priporočilo v okviru katerega načrtujejo vse aktivnosti v razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje znanja). Pouk naj bo pester in dinamičen tako z vidika uporabljenih učnih metod kot uporabljenih organizacijskih oblik. Težišče aktivnosti naj bo na dijakih/injah, učitelj/ica naj ob obravnavi učne snovi prevzema predvsem vlogo moderatorja procesa in organizatorja aktivnosti. Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje). Vsebine naj bodo predstavljene tudi v obliki projektnega dela, seminarskih nalog in raziskovalnih nalog. o Za pouk prve pomoči šola potrebuje kabinet z ustrezno opremo in pripomočki. 6. VIRI