Priložnosti in omejitve trženja nelesnih gozdnih proizvodov v evropski gozdni politiki in praksi Milan Šinko Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Vsebina Gonilne sile razvoja trga NLGP Dejavniki trženja NLGP Proces spremembe lastninskih pravic
Definicija nelesnih gozdnih proizvodov = NLGP FAO NLGP so vsi nelesni gozdni proizvodi, ki vključujejo vse dobrine biološkega izvora in storitve gozda ali drugih zemljišč s podobno rabo in izključujejo les v vseh oblikah.
3 gonilne sile uveljavljanja NLGP 1. Zmanjšana dobičkonosnost proizvodnje lesa (v gorskih gozdovih) 2. Visoka gostota prebivalcev (visoko povpraševanje urbanih prebivalcev po naravni hrani in zelenih proizvodih ) 3. Politike regionalnega razvoja
1. Zmanjšanje dobička od proizvodnje lesa Povprečna cena lesa na panju Cena na gozdni cesti (smreka) Cena na gozdni cesti (macesen) Padec realnih cen lesa - 82 % zmanjšanje cen lesa na panju (od 276 /m 3 na 52 /m 3 ) - 68 % zmanjšanje cen lesa smreke na g. cesti (od 282 /m 3 na 90 /m 3 )
1. Zmanjšanje dobička od proizvodnje lesa Gozdarstvo Lesna obrt Lesna industrija Padec relativnih cen lesa - od 141 na 5,3 ur dela gozdnega delavca za 1 m 3 - od 66,4 na 3,8 ur dela obrtnika za 1 m 3 - od 72,3 na 4,1 ur dela industrijskega delavca za 1 m 3
2. Povečanje povpraševanja po naravni hrani in zelenih proizvodih v urbanih območjih Primeri: borovnice (suhe, sveže, zmrznjene) za sladolede, napitke kostanj (suh, svež, zmrznjen) slaščice, priloge gobe (suhe, sveže, zmrznjene) omake, samostojna jed zdravilna zelišča med arome ResNGP
3. Regionalne razvojne politike Politika razvoja podeželja EU diverzifikacija dejavnosti na podeželju in novi viri prihodkov
3. Politika EU Gozdarska strategija (1998) Akcijski načrt za gozdove (2006) (h) Promocija rabe lesa in nelesnih gozdnih proizvodov iz trajnostno gospodarjenih gozdov kot okolju prijaznim proizvodom v skladu s pravili odprtega trga 3. ključni ukrep: Izmenjavati in ocenjevati izkušnje pri vrednotenju in trženju nelesnih gozdnih dobrin in storitev Države članice bodo spodbujale študije in pilotne projekte o vrednotenju, nadomestilih in inovativnem trženju blaga in storitev COUNCIL RESOLUTION of 15 December 1998 on a forestry strategy for the European Union (1999/C 56/01) SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU o Akcijskem načrtu EU za gozdove {SEC(2006) 748}
3. Politika EU Gozdarska strategija (2013) Gozdna biomasa in nelesni gozdni proizvodi, za katere je vedno več zanimanja na trgu, prinašajo priložnosti za ohranjanje ali ustvarjanje delovnih mest in diverzifikacijo dohodka v nizkoogljičnem, zelenem gospodarstvu. Ni konkretne strategije Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor. Com(2013)659
3. Politika EU Program razvoja podeželja (2014-2020) 8.2.5 UKREP: RAZVOJ KMETIJ IN PODJETIJ 8.2.7 UKREP: SKUPINE IN ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor. Com(2013)659
3. Politika EU Program razvoja podeželja (2014-2020) 8.2.5 UKREP: RAZVOJ KMETIJ IN PODJETIJ diverzifikacijo podeželskega gospodarstva preko spodbud za ustvarjanje dodatnega vira dohodka na kmetijah z uvajanjem nekmetijskih dejavnosti ter razvoj mikropodjetij v povezavi z ohranjanjem in ustvarjanjem novih delovnih mest na podeželju. zelenim turizmom, naravno in kulturno dediščino ter tradicionalnimi znanji, Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor. Com(2013)659
3. Politika EU Program razvoja podeželja (2014-2020) 8.2.7 UKREP: SKUPINE IN ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV skupnega trženja blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem na debelo; oblikovanja skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti, in drugih dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine proizvajalcev (pridobivanje poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja, organizacije in olajšanja inovacijskih postopkov).
Posledice Nekatere dobrine iz gozda niso več javne dobrine npr. gobe, gozdne prometnice. so predmet trgovanja!
Struktura prihodkov lastnikov gozdov v Avstriji
Lekcije iz evropskih držav Ključni dejavniki: partnerstvo, pozitivni odnos do sodelovanja = socialni kapital Pogosto je najpomembnejša ovira trženja NLGP pomanjkanje podjetništva lastnikov gozdov
Lekcije iz evropskih držav Država sodeluje: Promocija in tehnična pomoč Zagotavljanje lastninskih pravic
Lekcije iz evropskih držav Gozdarstvo je usmerjeno v proizvodnjo lesa Pomanjkanje informacij o povpraševanju po storitvah gozdov in NLGP Mnoge storitve gozdov in NLGP so javna dobrina
Lastninske pravice so pomembne: Temeljna ekonomska spodbuda, ki vpliva na razdelitev virov.
Lastninske pravice so družbena pravila (konstrukt) o upravičenjih do stvari oblikovana so v političnem procesu
Lastninske pravice Lokalno.si Zasebne dobrine Flickr.com Lokalno.si Javne dobrine Ustava Republike Slovenije (1991)
Lastninske pravice Lokalno.si Zasebne dobrine Flickr.com Lokalno.si Javne dobrine V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti (ZG 25. čl.). Posameznik lahko v enem dnevu nabere največ: 1 kg gob, plodov in zelnatih rastlin; 2 kg kostanja. (PVG 22. čl.)
Ureditev dostopa v gozd in nabiranja nelesnih gozdnih dobrin v izbranih državah EU Delež zasebnih gozdov (%) Status dostopa in nabiranja NLGP v izbranih državah Nemčija 44 Prost dostop (rekreacija) Nabiranje (++) Finska 69 Prost dostop Nabiranje (+++) Avstrija 82 Dostop (+ / odvisno od zvezne dežele) Nabiranje (++) Francija 74 Možnost prepovedi dostopa Nabiranje (-) Italija 75 Ni zagotovljen prost dostop Nabiranje (-) Švedska 70 Prost dostop Nabiranje (+++)
Spremembe lastninskih pravic Izvor lastninskih pravic so politične institucije ( politični procesi ) in ne moralna ( naravna ) načela. Ustava Republike Slovenije (1991)
Lastninske pravice vplivajo na distribucijski konflikt, ki pomeni tveganje za politike: Politiki nimajo spodbud predlagati novo ureditev, ki pomembno spreminja lastninske pravice.
Dejavniki za pritisk na spremembo lastninskih pravic (Libecap, 1989) Spremembe v relativnih cenah Spremembe v proizvodnih tehnologijah in možnostih za izvrševanje lastninskih pravic Spremembe v preferencah in drugih političnih dejavnikih
Dejavniki za pritisk na spremembo lastninskih pravic (Riker, Sened, 1991) Redkost dobrine Imetnik lastninskih pravic ima željo po (novi) pravici Zakonodajalec ima željo priznati (novo) pravico Nosilci novih obremenitev priznajo (novo) pravico
Vprašanja za razpravo Kateri so razlogi za nerazvito trženje NLGP v Sloveniji? Ali bi sprememba lastninskih pravic omogočila večje trženje storitev gozdov? Ali je sprememba lastninskih pravic na področju NLGP uresničljiva in pod katerimi pogoji?