Zdrava prehrana kot temelj zdravja. Izr.prof.dr. Cirila Hlastan Ribič,

Transcription

1 Zdrava prehrana kot temelj zdravja Izr.prof.dr. Cirila Hlastan Ribič, Svetovni dan zdravja 2015 Celje, 9. april 2015

2 Prehrana kot dejavnik tveganja pri nastanku kroničnih bolezni Določeni vedenjski vzorci v prehrani in življenju človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, večajo obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa obratno, delujejo kot varovalni dejavniki, ki krepijo, višajo kakovost življenja ali podaljšujejo življenje. Cilj zdravega prehranjevanja je preprečevanje s hrano pogojenih bolezni, izboljšanje kakovosti življenja in lažje obvladovanje ugotovljenih bolezni. 2

3 % anketirancev Dinamika prevalence nekaterih kroničnih bolezni v Sloveniji v letih 2001, 2004, 2008 in ,2 22,6 21, , ,6 16,2 17, ,3 5,9 5 5, Arterijska hipertenzija Debelost Diabetes Referenca: CINDI Health Monitor Study,

4 Raziskave kažejo Revnejši in manj izobraženi sloji prebivalstva umirajo prej in pogosteje zaradi vseh vzrokov smrti in v vseh starostnih skupinah; nezdrav življenjski slog in dejavniki tveganja za KNB so pogostejši med manj izobraženimi; pogosteje trpijo zaradi duševnih motenj; revščina in neizobraženost sta dokazano največja sovražnika zdravja, kar opažamo tudi pri slovenski populaciji.

5 Ključni javno zdravstveni problemi na področju prehranjevanja Slovencev: prekomeren povprečni energijski vnos, prekomeren vnos skupnih maščob, nasičenih in trans maščobnih kislin, prekomeren vnos kuhinjske soli (natrija), nezadosten vnos zelenjave, prekomeren vnos sladkorjev.

6 Porazdelitev indeksa telesne mase (ITM) med anketiranci glede na leto raziskave, , Slovenija Referenca: CINDI Health Monitor Study,

7 Uživanje maščob med prebivalci Slovenije Izsledki raziskav iz obdobja kažejo, da statistično značilno narašča uporaba olivnega olja. V letu 2012 so najpogosteje za pripravo hrane uporabljali olivno olje starejši, anketiranci s končano višjo stopnjo izobrazbe ali več ter anketiranci v zahodni Sloveniji. Hkrati ugotavljamo naraščajoč trend uporabe svinjske masti (zaseke) in masla kot namaza. Podatki kažejo, da zaužijejo anketiranci v čisto spodnjem in delavskem družbenem sloju več margarine, medtem ko maslo pogosteje uživajo anketiranci v višjem srednjem in zgornjem družbenem sloju. Opažamo preveliko uživanje zdravju škodljivih maščob (trans m.k.) Referenca: CINDI Health Monitor Study,

8 DIETARY SALT INTAKE OF SLOVENE ADULT POPULATION, 24 HOUR URINE COLLECTION 2007 AND 2012 Hlastan Ribic et al, Public Health Nutrition 2010;13(11): and results in publish(2012)

9 Uživanje zelenjave in sadja Prebivalci Slovenije zaužijemo 75 % količine sadja in zelenjave oziroma 100 g na dan manj kot je priporočena najmanjša količina, ki še pomembno preventivno vpliva na zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni (predvsem BSO in nekaterih vrst raka). Če bi zaužili priporočenih 400 g na dan, bi se zmanjšalo tveganje: - za srčno žilne bolezni za 10 %, - za možgansko kap za 9 % in - za nekatere vrste raka za 6 %.

10 Pogostost uživanja zelenjave v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 Referenca: CINDI Health Monitor Study,

11

12 Spremenjen način življenja-prehranjevanje tradicionalni način prehranjevanja: uporaba osnovnih živil visoko predelana hrana, hitra hrana, pripravljeni obroki

13 Spremenjen način življenja-telesna dejavnost

14 Prehranjevalne navade

15 Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje se zaključuje medresorska obravnava sledi potrditev na vladi in v državnem zboru

16 Vizija = ustvariti pogoje in oblikovati okolje, ki bo prebivalcem omogočalo boljše prehranjevalne in gibalne navade ter zdravo izbiro za boljše zdravje in kakovost življenja

17 Z izvajanjem nacionalnega programa želimo: zmanjšati delež prebivalcev s prekomerno telesno maso in debelih, povečati delež prebivalcev, ki so redno telesno dejavni, povečati delež dojenih otrok, povečati uživanje sadja in zelenjave, zmanjšati vnos nasičenih maščob, sladkorja in soli, zmanjšati vsebnost trans maščob.

18 VSEŽIVLJENJSKI PRISTOP

19 ZDRAVA IZBIRA- LAŽJE DOSTOPNA IZBIRA

20 Prednostna področja delovanja zagotavljanje zdravega prehranjevanja v skladu s smernicami in priporočili za različne starostne skupine zagotavljanje dostopnosti do zdravih prehranskih izbir za socialno-ekonomsko ogrožene skupine spodbujanje ponudbe za zdrave izbire v gostinstvu in turizmu spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z deležniki v živilsko predelovalni industriji (npr. zniževanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v živilih),

21 Prednostna področja delovanja spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah in zagotavljanje okolja za telesno dejavnost, krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladovanju debelosti in telesne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni, označevanje, predstavljanje in trženjem živil ter omejevanje trženja hrane za otroke, zagotavljanje varne in zdravju koristne hrane, s poudarkom na lokalno-trajnostni oskrbi in samooskrbi.

22 ZAGOTAVLJANJE VARNE HRANE Specifična cilja Celovito zagotavljati varnost hrane. Zmanjšati okužbe, zastrupitve in bolezni, povzročene s hrano.

23 Dejavniki tveganja v živilih Mikrobiološki, kemijski, fizikalni

24 Ukrepi na področju zagotavljanja varne hrane stalno izvajanje uradnega nadzora nad živili, ki temelji na analizi tveganja, nadgrajevanje obstoječih programov spremljanja na področju varnosti živil/hrane, usklajeno načrtovanje in skupno poročanje, uporaba podatkovnih zbirk za ocene vnosa/izpostavljenosti dejavnikom tveganja in vzpostavitev nacionalne podatkovne zbirke, redno seznanjanje strokovne in splošne javnosti o rezultatih spremljanja in uradnega nadzora nad živili.

25 Zaključki 1 Prehrana je lahko pomemben vedenjski dejavnik tveganja za zdravje. Z ustreznimi ukrepi politike, usmerjenim sodelovanjem prehranskih strokovnjakov, strokovnjakov javnega zdravja, pridelovalcev hrane, živilskopredelovalne industrije ter mediji, s ciljano promocijo in z izobraževanjem o zdravem načinu prehranjevanja ter ustreznimi podpornimi okolji v vseh življenjskih obdobjih, LAHKO pripomoremo k boljšim prehranjevalnim navadam in prehranjevanju ter s tem k ohranjanju in krepitvi zdravja vseh prebivalcev Slovenije.

26 Hvala za vašo pozornost!