RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE ZA PRODAJO ČEVLJEV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE smer: Organizacijska informatika RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE ZA PRODAJO ČEVLJEV Mentor: red. prof. dr. Miro Gradišar Kandidat: Aleš Dolčič Kranj, januar 2007

2 ZAHVALA: Za strokovno vodenje in nasvete pri izvedbi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju profesorju dr. Miru Gradišarju. Hvala podjetju DAL d.o.o. za pomoč in nasvete. Hvala tudi vsem profesorjem, sošolcem in prijateljem, ki so mi kakorkoli pomagali pri študiju.

3 POVZETEK: V svojem diplomskem delu obravnavam temo celovite izdelave spletnih strani za potrebe podjetja Dal d.o.o. Izdelava zajema vodenje in organizacijo vseh potrebnih spremljajočih del, realizacijo, postavitev v delujoče stanje ter uporabo. Opisan je celoten postopek pristopa k nalogi, analiza obstoječega stanja, opredelitev potreb podjetja, pričakovani rezultati, izdelava koncepta, vsebin, informacij, tehnologije in potek izdelave z oblikovanjem, programiranjem statičnega in dinamičnega dela, vgraditev vizualnih efektov, določevanje oblik, vsebin in pošiljanje podatkov. KLJUČNE BESEDE: Action script 2.0, Macromedia Flash, Adobe Photoshop, elektronska trgovina, čevlji. ABSTRACT: The topic of my diploma work is whole development of web page for the purposes of enterprise Dal d.o.o. The development comprises the management, organization of all requisite supporting work activities, realization and installation in working condition and use. Described in detail are the entire procedure of thesis concept, analysis of the current situation, definition of enterprise needs, expected results, formulation of the concept, contents, information, technology and the course of formulation together with design, programming of both the static and dynamic part, installation of visual effects, definition of forms, contents and sending data. KEY WORDS: Action script 2.0, Macromedia Flash, Adobe Photoshop, E-shop, shoes.

4 KAZALO 1. UVOD Predstavitev podjetja Dal d.o.o Opis obstoječega stanja in opredelitev problema Pričakovani rezultat INTERNET Kaj je internet? Zgodovina interneta Internet danes Pojmi v internetu HTTP TCP in IP FTP DNS Domena URL Elektronska pošta Prihodnost interneta POTEK IN METODOLOGIJA DELA Izdelava koncepta Izbor vsebin, informacij in storitev Določitev strukture spletnih strani PROGRAMSKA OPREMA Predvideni programski jeziki HTML statične strani PHP dinamične strani Orodja za izgradnjo spletnih strani Macromedia Dreamweaver MX Adobe Photoshop Macromedia Flash IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE Grafična predloga Programska koda...6 Prikaz Action script in PHP kode, ki nastopa na spletni strani, je v prilogi OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI Splošno o optimizaciji internetnih strani Optimizacija internet strani Dal d.o.o Meta oznake Skrivanje besedila in povezav VZDRŽEVANJE Splošno o vzdrževanju internetnih strani Posodabljanje internet strani Vnos glavne slike Vnos spodnje slike Vnos novega izdelka Vnos podatkov o izdelku Vnos vrednosti za pošto Vnos besedil ZAKLJUČEK Ocena učinkov...6

5 8.2 Možnosti nadaljnjega razvoja...6 VIRI IN LITERATURA PRILOGA Priloga iz točke Modul za nalaganje besedilnih datotek...6 Modul za nalaganje slik...6 Modul za zvok na gumbih...6 Modul za spreminjanje barv menija in besedil na internetne strani...6 Modul za prikaz SIT...6 Modul za preverjanje vnesenih podatkov kupca...6 PHP Modul za pošiljanje elektronske pošte in naročila...6 KAZALO SLIK...6

6 1. UVOD 1.1 Predstavitev podjetja Dal d.o.o. Prvi začetki podjetja Dal d.o.o. segajo v leto 1982, ko je Tržičan Brane Dolčič odprl obrtno delavnico za izdelavo cokel iz lesa. V tistem času je bil to zelo iskan artikel. Zaradi izgube jugoslovanskega trga leta 1991 se je povpraševanje po tem izdelku močno zmanjšalo. Zato je bilo treba razmišljati o novih programih. Razvojni načrti so bili usmerjeni v novo blagovno znamko Dal. Izdelava obutve zahteva veliko znanja, izkušenj in trdega dela. Za obutev, ki je izdelana večinoma ročno, uporabljamo samo prvovrstno usnje, kar naši obutvi omogoča izredno kvaliteto in udobnost. Sledimo vsem novostim in modnim trendom ter jih uspešno vgrajujemo v naše izdelke. To nam potrjuje vedno širši krog zadovoljnih kupcev, ki se radi vračajo, in nam dokazuje, da smo na pravi poti. Za razširitev našega programa smo morali najprej razširiti proizvodne in skladiščne prostore, saj delo v prvotnih, zaradi majhnosti prostorov, ni bilo več mogoče. V začetku smo obutev sestavljali iz sestavnih delov, ki smo jih kupovali od različnih proizvajalcev. Nato smo prešli v izdelavo zgornjih delov, še vedno pa smo kupovali že gotove spodnje dele. Na ta način smo zagotovili, da je bil zgornji del izdelan iz kvalitetnega, naravnega in mehkega usnja. Pri tem je bila pomembna tudi barva usnja, ki naj bi sledila modnim trendom. Pri nabavi spodnjih delov obutve pa smo kmalu naleteli na veliko težav. Velik problem so bile količine, dobavni roki in cene. Zato smo razširili program in začeli z izdelavo najrazličnejših izdelkov iz poliuretana. Sami smo lahko izdelali potrebne količine poliuretanskih podplatov, ortopedske vložke in ortopedsko oblikovane pregibne cokle. Tako danes lahko izdelamo vse glavne dele čevlja. Na ta način pa smo hkrati postali bolj kakovostni, fleksibilni zato lažje ugodimo željam naših kupcev. Noge so zelo občutljiv del telesa. Vsaka napačna ter slabo izdelana obutev lahko na nogah povzroči poškodbe in okvare. Te človek kasneje lahko samo blaži in sicer s kakovostno, zdravo in udobno obutvijo. Kakšna je torej zdrava in pravilna obutev, v kateri se človek počuti sproščeno in udobno? To je obutev, ki se stopalu prilagaja ter je hkrati zračna in prožna. Takšna obutev je izdelana iz naravnih materialov, in sicer naravnega živalskega usnja. Naši izdelki so prilagojeni tem zahtevam. Zgornji del je izdelan iz naravnega mehkega usnja. Spodnji del oziroma podplat je sestavljen iz anatomsko oblikovanega vmesnega podplata, oblečenega v naravno usnje, ter poliuretanskega podplata primerne trdote za udobno hojo. Pomembna je tudi širina izdelanega čevlja, saj nas čevelj ne sme tiščati. To je osnovno pravilo za ohranjanje zdravih nog in s tem tudi dobro počutje celega telesa. Pri nakupu novih čevljev moramo biti previdni. Najpomembnejša nam je navadno podoba čevljev, saj morajo ti biti lepi na pogled, kar pa v resnici ni najpomembnejše. Najpomembnejša morata biti kvaliteta in udobje, ki sta naše vodilo pri izdelavi obutve. Iz našega programa vam lahko ponudimo natikače, japonke, sandale za moške in ženske, velikosti od 35 do 46. Obutev je bolj športne oblike, zato je namenjena za delo in prosti čas. Izdelana je iz usnjenega zgornjega dela, anatomsko oblikovanega in mehkega usnjenega vložka ter prožnega in nedrsečega poliuretanskega podplata. Drugi tip obuval so pregibne cokle, narejene so iz usnjenega zgornjega dela, pregibnega, anatomsko oblikovanega lesenega vložka ter poliuretanskega podplata, s katerim je hoja tiha in mehka. Primerni so tudi za delovno obutev v zdravstvu ter sorodnih dejavnostih. Tretji tip obutve je namenjen ljudem, ki ljubijo udobje. To so Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 6 od 46

7 hišni copati. Zgornji del je izdelan iz mehkega govejega velurja, na notranji strani pa obložen s pravim ovčjim krznom. Vsako leto predstavimo podjetje Dal d.o.o. na obrtnem sejmu v okviru tradicionalne Šuštarske nedelje v Tržiču. Na letošnjem sejmu smo prejeli priznanje za vzorno izdelan sejemski prostor. Obiskovalcem smo nudili tudi lično izdelan katalog. V okviru sejma je bila organizirana modna revija, na kateri smo predstavili tudi naše izdelke. Spoznali smo, da ni pomembno imeti le kvalitetnega izdelka, ampak tudi, kako ga predstaviš kupcu. Zavedamo se, da nas vsak dan ogroža najrazličnejša konkurenca, tudi iz drugih držav. Prepričani smo, da se s kvalitetno in udobno obutvijo trudimo v pravo smer. Vsakoletno povpraševanje in zadovoljstvo naših starih in novih kupcev je potrdilo, da smo na pravi poti. V podjetju Dal d.o.o. je ves čas prisotna vizija po napredku in širitvi. Počasi nam uspeva, kljub že dalj časa trajajočim težkim časom, ki vladajo v čevljarski industriji. Letna proizvodnja našega družinskega podjetja Dal d.o.o. je 2500 do 3000 parov obutve za delo in prosti čas. Izdelke prodajamo manjšim zasebnim trgovinam po vsej Sloveniji. Trenutno imamo nekaj povpraševanja iz tujine. Naš cilj za prihodnost je povečati prodajo na tuje trge. Ustni vir: Milena Dolčič, solastnica podjetja Dal d.o.o. 1.2 Opis obstoječega stanja in opredelitev problema Podjetje Dal d.o.o. na internetu še ni prisotno, zato smo se odločili, da bi svojo bogato ponudbo predstavili na internetu. Glavni namen spletne trgovine je predstaviti izdelke širši množici kupcev z možnostjo nakupa. Do osamosvojitve Slovenije je imelo podjetje Dal d.o.o. razvit svoj trg po vsej Jugoslaviji. Ob osamosvojitvi se je trg naenkrat zaprl, hkrati pa se je močno povečal uvoz poceni čevljev iz azijskih držav. Zaradi kopičenja trga s poceni izdelki so cene domačih proizvodov močno padle. Podjetje Dal d.o.o., ki je dolga leta izdelovalo izdelke nizkega cenovnega razreda, je naenkrat ostalo tako brez jugoslovanskega trga, hkrati pa so bili njihovi izdelki občutno predragi v primerjavi z izdelki iz uvoza. Zaradi preživetja podjetja Dal d.o.o. je bilo potrebno spremeniti strategijo. Odločili smo se, da bomo izdelovali izdelke visokega cenovnega razreda in s kvaliteto poskusili pridobiti čim več kupcev. Rezultati so iz leta v leto boljši, vendar še nekaj časa ne bodo dosegli ravni prodaje pred osamosvojitvijo. Sam trg nas je prisilil, da smo veliko več sredstev začeli vlagati v razvoj in marketing. Leta 2003 smo izdelali prvi katalog svoje obutve, ki zdaj izhaja vsako leto. Z naraščanjem uporabe interneta pa se nam je ponudila možnost predstavitve izdelkov širši množici kupcev. Današnje videnje interneta kot medija, njegova dostopnost, interaktivnost, filozofija prenosa informacij, globalnih komunikacij in vizualizacija nam omogočajo mnogo več kreativnosti od ostalih področij vizualnih komunikacij, ki so jim na voljo in dostopna vsakodnevno. Izdelava spletne trgovine bo zajemala grafično podobo, dizajn, tehnično izvedbo, zahtevno programiranje, slikovno predstavitev vseh izdelkov v različnih barvah, obdelavo slik, vnos slik in podatkov o izdelkih v spletno trgovino, zakup domene in prostora na strežniku, prenos datotek na strežnik ter optimizacijo spletne trgovine. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 7 od 46

8 1.3 Pričakovani rezultati Po pričakovanjih naj bi dosegli večjo prepoznavnost znamke Dal kot celote, povečanje prodaje izdelkov ter lažje komuniciranje s kupci, saj je internet okno v svet; z dokaj preprosto in cenovno ugodno vizualno komunikacijo z določeno populacijo. Notranja struktura povezav strani je premišljena v smeri čim lažjega in logičnega dostopa obiskovalcev oziroma uporabnikov informacij, da ti ne bi tratili časa in se zamujali pri zanje nepomembnih stvareh. Dostop do vsebine bo tako jasen, da bo obiskovalec v najkrajšem času dobil želene rezultate. Spletna trgovina je izdelana tako, da je celotna grafična podoba dinamična in jo lahko v najkrajšem času zamenjamo z novo. Z dinamično grafično podobo želimo direktno vplivati na kupca. Saj lahko na primer v jesenskem času za uvodno stran vnesemo zimski izdelek in s tem že z vstopom kupca na internetno stran pritegnemo njegovo pozornost. Poleg dinamične grafične podobe je dinamičen tudi vnos novih izdelkov ter vnos vseh besedil v spletni trgovini. Elektronsko sporočilo pošljemo preko posebnega okna za pošiljanje elektronskih sporočil. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 8 od 46

9 2. INTERNET 2.1 Kaj je internet? Internet si lahko predstavljamo kot sistem širokih digitalnih avtocest, ki so vezane na milijone računalnikov, ti pa so povezani v tisoče neodvisnih omrežij po svetu. Internet je pojem, ki ga vsak dan srečujemo v različnih pomenih. V najširšem smislu so to ljudje, računalniki in informacije, ki so med seboj elektronsko povezani v omrežje s skupnim jezikom (protokolom) za prenos podatkov in medsebojno komunikacijo. Vsako omrežje v internetu je samostojno, vendar je za vsa omrežja značilno, da lahko med seboj komunicirajo v istem jeziku. Posamezna omrežja se z internetom povezujejo prek posebnega kosa strojne opreme, ki se imenuje usmerjevalnik. Njegova najpomembnejša naloga je, da poskrbi za pravilen pretok informacij med različnimi kraji na način iskanja optimalne poti. Poznamo več omrežij. Po pomembnosti izstopata dve omrežji: LAN in WAN omrežja. Lokalna ali krajevna omrežja (LAN local area network) povezujejo skupino računalnikov na majhnem področju. To so omrežja na majhnem prostoru, najpogosteje v eni stavbi, največ se uporabljajo v podjetjih, zavodih in šolah. Široka omrežja (WAN wide area network) povezujejo računalnike na več področjih. Računalniki so tako povezani s pomočjo satelitov ali druge telekomunikacijske infrastrukture. Takšni računalniki so drug od drugega zelo oddaljeni, npr. od kontinenta do kontinenta. Vir: Zgodovina interneta Začetek interneta je v Ameriki, ko je oddelek za obrambo pred približno 30 leti ustanovil omrežje, imenovano ARPANET. Vendar internet do zgodnjih devetdesetih let ni bil namenjen komurkoli. Nato se je uveljavil WWW (world wide web). Leta 1957 je ameriška vlada ustanovila agencijo za napredno projektiranje (ARPA, Advanced Research Projects Agency), del oddelka za obrambo. Leta 1969 se je ARPA preimenovala v ARPANET, ki je začetnik interneta. ARPANET je bilo omrežje, ki je povezovalo glavne računalnike na kalifornijski univerzi v Los Angelesu, na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, na raziskovalnem inštitutu Stanford in na univerzi v Utahu. V nekaj letih se jim je pridružilo še nekaj izobraževalnih in raziskovalnih ustanov. ARPANET je bil ustvarjen na ta način, če eno ali več vozlišč ni delovalo, je povezava še vedno delovala. Uporabljali so jo samo računalniški specialisti, inženirji in znanstveniki, ki so se znašli v zapletenem sistemu ARPANETa. V sedemdesetih letih so izdelovalci ustvarili protokol za prenos informacij prek interneta. V zgodnjih osemdesetih letih sta se rodila Usenet, strežnik za novice, in elektronska pošta. Uporabniki so se večinoma povezovali v internet prek univerz. Tudi knjižnice so začele objavljati sezname knjig, ki jih imajo na internetu. V poznih osemdesetih so se začeli pojavljati razni indeksi, kot sta Archie in WAIS (Wide Area Information Server), da bi se informacije lažje našle. Leta 1990 ARPANET-a ni bilo več in začeli smo govoriti o razvoju interneta, ki ga poznamo danes. Microsoft je takrat izdal še bolje grafično izpopolnjen operacijski sistem Windows, na podlagi katerega so lahko pri švicarskem CERN-u razvili WWW. Leta 1991 je univerza v Minnesoti ustanovila Gopher, preprost menijski sistem za dostop do datotek. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 9 od 46

10 Svetovni splet (WWW): Tim Berners - Lee je oče svetovnega spleta. Leta 1991 je Tim Berners-Lee je pripomogel k ustanovitvi Web-a (svetovnega spleta) v evropskem laboratoriju za fiziko delcev, znan tudi, kot CERN ( iz Švice. Ustvarili so protokol, ki temelji na hiperbesedilu, ki omogoča povezati vsebino na splet z hiper povezavami. Konec leta 1992 je prvi komercialni internet ponudnik, Delphi, svojim naročnikom ponudil dostop do interneta. Sledilo mu je še nekaj drugih ponudnikov. Junija 1993 je bilo na spletu objavljenih le 130 strani. Leto kasneje je število naraslo na skoraj Aprila 1998 je število že presegalo 2,2 milijona spletnih strani. Vir: Internet danes Danes si nihče več ne lasti svetovnega spleta in ima do računalnika in interneta dostop kdorkoli. Hkrati ima kdorkoli kadarkoli možnost poslati informacije v internet. Biti prisoten na internetu, danes, ni več le modna muha. Internet postaja del življenja in omogoča hiter in enostaven dostop do informacij tistim, ki jih potrebujejo. Danes internet slovi kot omrežje omrežij in razvoj tega omrežja je bil tako skokovit, da lahko govorimo o svetu, kjer se je že skoraj vsak prebivalec razvitega dela srečal z internetom ali slišal zanj. Internet se danes uporablja na praktično vseh področjih, v podjetjih, zavodih, vladnih ustanovah in individualno. Internet je danes najpomembnejše sredstvo za komuniciranje med ljudmi, prenos dokumentov in datotek ter za oglaševanje podjetij, ki si želijo razvoja na globalnem trgu, društev in posameznikov, ki predstavljajo sami sebe in svojo dejavnost. Internet je že zdavnaj postal najbolj uporabljan komunikacijski kanal. Številni med nami se z internetom srečujemo vsakodnevno, nekateri morda celo preveč. Zagotovo pa vsi, ki bomo poklicno delali na poslovnem področju; v marketingu, odnosih z javnostmi, z računalništvom, z informatiko, v industriji, razvoju ali na katerem drugem področju, uporabljali in potrebovali internet. Prednosti in koristi, ki nam jih ponuja, so namreč prevelike, da bi si jih lahko privoščili zanemariti. Če govorimo o poslovnem svetu, ga je internet v celoti korenito spremenil in pospešil poslovanje do prej neslutenih hitrosti. Na primer: koliko časa bi bilo prej potrebno, da bi neko dokumentacijo poslali v drugo oddaljeno državo, da bi jo dostavili pravi osebi na vpogled, v popravek, odgovornim v potrditev, nato oni nam nazaj, da bi mi sestavili pogodbo in jim jo ponovno poslali v podpis in oni spet nam? V današnjem videnju interneta in hitrih povezav bi rekli izguba časa. Sedaj to lahko opravimo v praktično enem dnevu. Še dlje pa je trajalo iskanje primernih poslovnih partnerjev in navezovanje prvih stikov z njimi. Druga najpomembnejša prednost interneta je zniževanje transakcijskih stroškov poslovanja. Manj papirja, manj "ročne" obdelave, manj napak. Spremenil se je tudi sam marketing. Številni ljudje internet in njegovo uporabo v marketingu še vedno zavračajo. Ne morejo pa več zanikati njegovih prednosti in potencialov, ki nam jih ponuja. Internet je tu in bo kot eden najpomembnejših predstavitvenih, poslovnih in marketinških kanalov tudi ostal. Razvoj interneta bo imel neslutene posledice na vseh področjih človeškega delovanja. Nekaj teh lahko občutimo že danes v specializiranih ustanovah. Internet je potrebno nujno spoznati in začeti izrabljati prednosti, ki nam jih ponuja. Kot vsak medij ali komunikacijski kanal ima tudi internet svoje posebnosti in zakonitosti. Brez njihovega poznavanja in upoštevanja so rezultati v najboljšem primeru zanemarljivi, lahko pa nam povzročijo tudi precej škode. Slaba spletna stran na kateremkoli področju lahko namreč odžene ljudi in jih za kar nekaj časa odvrne od Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 10 od 46

11 ponovnega obiska. Internet ni nekakšna kombinacija tiska in televizije, kot se pogosto predstavlja. Čeprav nam lahko nudi prednosti obeh, koncepti klasičnega marketinga oziroma predstavitev na njem pogosto ne delujejo. Vir: Pojmi v internetu HTTP Kratica HTTP pomeni "Hypertext Transfer Protocol" ali v prevodu "protokol za prenašanje hiperbesedila". Pod besedo hiperbesedilo štejemo besedilo, slike, glasbo, filme... Hiperbesedilo je besedilo, ki je kodirano s standardom Hypertext Markup Language (HTML). HTML koda se uporablja za kreiranje internetnih strani in povezav, ki so lahko tekstovne ali grafične. HTTP je protokol, ki ima za osnovno nalogo povezati odjemalca (client) s strežnikom (server). HTTP omogoča potrebno lahko in hitro prenašanje hiperbesedila po informacijskem sistemu. Beseda protokol pomeni dogovor, pravila. HTTP protokol tako določa pravila o prenosih, povezavah med strežnikom in stranko. HTTP je nastal in je v uporabi za potrebe World Wide Web-a, globalnega informacijskega sistema iz leta Uradni naziv je HTTP/1.0. Načrtovalci so imeli za nalogo ustvariti tak protokol, ki bo omogočal lahko in hitro uporabo informacijskih sistemov, ki se zelo hitro razvijajo in širijo. Hiperbesedilo je še pred časom vsebovalo samo besedilo. Danes pa mora protokol podpirati tudi prenos videa, zvoka, skratka večpredstavnost in lahko pričakujemo, da to še ni konec njegovega razvoja. Združeval naj bi delo protokolov, ki so bili prej in so še vedno v uporabi. Poleg protokolov FTP, GOPHER, FINGER je to eden najbolj razširjenih protokolov. Za njegovo množično uporabo je kriva predvsem njegova vsesplošna uporabnost in kompatibilnost. Prav zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti s pomočjo HTTP-ja komunicirali vsi odjemalci in strežniki. S pomočjo HTTP-ja nam je omogočeno iskanje po internetu, prebiranje, branje in kopiranje. Iščemo, beremo in kopiramo lahko besedila, zvoke, video in vse druge elemente hiperbesedila. Je protokol, ki združuje tudi druge protokole (FTP je samo za kopiranje, GOPHER se uporablja za iskanje,...) in jih omogoča. Vir: TCP in IP Računalniki v internetu poganjajo veliko različnih operacijskih sistemov, vendar med seboj komunicirajo z istim omrežnim jezikom, ki se imenuje TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol). TCP/IP je protokol za prenos podatkov med računalniki v internetu. To je nekakšna programska oprema, ki drži skupaj celotno omrežje. Kadar se dva računalnika pogovarjata prek interneta lahko TCP/IP zagotovi, da je komunikacija celovita in točna, da nanjo ne vplivajo težave s programsko opremo v omrežju. TCP/IP je postal standard v internetu, ker ga je bilo preprosto uporabljati, saj je bil njegov opis dostopen vsakomur in je popolnoma neodvisen od strojne opreme. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 11 od 46

12 TCP/IP lahko pripravimo do delovanja na vsaki omrežni strojni opremi in na vseh kablih. TCP/IP pravzaprav vsebuje dva standarda: TCP in IP. TCP se skoraj vedno uporablja v povezavi s standardom IP, zato ju ponavadi najdemo napisana skupaj, kot TCP/IP. TCP in IP imata različno vlogo pri sporazumevanju dveh računalnikov. IP je metoda za prenos informacij med računalniki, ki delujejo na spodnji ravni. TCP deluje na višji stopnji, opisuje vsebino paketov in poskrbi za njihovo pravilnost ter berljivost. Internet si lahko predstavljamo kot knjigo. IP so strani v knjigi, TCP pa jezik, v katerem je knjiga napisana. Jezik in strani ne vplivajo na vsebino knjige. Če v knjigi ne bi bilo strani, ne bi mogli vanjo napisati ničesar, in če knjiga ne bi imela jezika, ne bi mogli ugotoviti, kaj piše v njej. Najpomembnejše naloge TCP so: 1. zagotoviti, da se informacije med prenosom prek interneta ne izgubljajo; 2. poskrbeti, da se podatki na poti po omrežju ne spremenijo (po naključju ali namenoma); 3. ponovno prenesti neuspešno prispele podatke; 4. omogočiti nemotene dodate komunikacije, kljub milijonom hkratnih pogovorov med računalniki; 5. razbijati velika sporočila na manjše dele in ponovno te dele sestaviti na njihovem cilju. Najpomembnejše naloge IP so: 1. določiti način pretoka podatkov prek internetne strojne opreme; 2. zagotoviti načine za prepoznavanje vsakega računalnika v internetu, da lahko uporabniki ugotovijo, od kod je informacija prišla oziroma kam gre; 3. ustvariti sistem za razbijanje podatkov na manjše kose pri prehajanju skozi nekatere dele omrežja; 4. zbrati različne protokole višje ravni. Vir: FTP FTP (File Transfer Protocol) je poseben protokol, ki spada med protokole TCP/IP za prenos datotek med računalniki in je ena najstarejših storitev interneta. Protokol nam dovoljuje, da se prijavimo na oddaljeni računalnik s programom za FTP, prenos datotek, in tako prenašamo podatke s strežnika v naš računalnik (angl. Download) ali v obratni smeri, da pustimo določene podatke, datoteke ali kak drug material v elektronski obliki na internetnem strežniku (angl. Upload). Da lahko izvedemo prenos datotek, se moramo najprej povezati s FTP strežnikom in se na strežniku tudi identificirati oziroma prijaviti. Nekateri strežniki omogočajo anonimno prijavo, nanje se lahko priključi vsak, z drugimi strežniki pa se lahko povežemo le, če imamo ustrezno geslo in uporabniško ime, s katerim se predstavimo strežniku. Vir: Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 12 od 46

13 2.4.4 DNS Gostiteljski računalniki v internetu imajo svoja imena, npr. proper.com. To ni del protokola TCP/IP, vendar obstaja splošni način spreminjanja teh imen v naslove IP, ki jih TCP/IP razume. Imenuje se DNS (domain name system, sistem imen področij) in se uporablja na vsakem računalniku v internetu. Zato nam skoraj nikoli ni treba vedeti naslova IP računalnika, s katerim se želimo povezati. Ko računalnik želi povezati ime računalnika B z njegovim naslovom IP, postavi zahtevek krajevnemu glavnemu strežniku DNS. Ta ima v svoji pretvorbeni tabeli zapisano eno samo stopnjo področij (če bi imel vse, bi imela podatkovna baza več milijonov zapisov), vendar glavni strežniki DNS znajo vprašanje predati tistim strežnikom, ki imajo podatke o področjih za več kot le eno stopnjo. Če na primer računalnik A želi vedeti naslov IP za kaj.nekaj.org, postavi ustrezni zahtevek glavnemu strežniku DNS. Ta ne ve naslova IP, ve pa, kje se nahaja strežnik, ki pozna naslove za vse računalnike, katerih ime se končuje na nekaj.org. Glavni strežnik preda zahtevo temu strežniku, ta pa računalniku A pošlje polni naslov IP. Vir: net/kaj_je_dns/ Domena Domena je spletni naslov na internetu, na katerem lahko obiskovalci najdejo spletne strani. Ta naslov ima obliko srečamo pa jo tudi v e-naslovu za elektronsko pošto, ki ima obliko ime.priimek@domena.si. V vsebinskem smislu domena ponazarja ime vsebinskega področja na nekem računalniku, ki deluje kot strežnik elektronske pošte, pogosto pa gre tudi za spletni strežnik, kamor lahko postavimo lastne spletne strani. Domena ima običajno določen pomen lahko npr. opisuje lastnika domene (podjetje, ustanova, posameznik) ali pa vsebino, ki se nahaja na njenem spletnem prostoru (storitev, blagovna znamka,...). Na koncu vsake domene je končnica (npr..com,.net,.si, ), ki jo imenujemo tudi vrhnja internet domena (angl. Top-Level Domain). Vrhnja internet domena je lahko vezana na geografsko področje, na državo. Taka domena je v obliki standardne dvočrkovne oznake, ki je določena z ISO standardom. Za Slovenijo je vrhnja internet domena določena z dvočrkovno oznako.si. Registracija domene pod.si poteka v dveh korakih. Prvi korak je administrativni postopek, v katerem prosilec pridobi enolično ime oblike domena.si. Da bi domeno lahko uporabljali na internetu, je potrebno zanjo postaviti še primarni in sekundarni DNS strežnik. To je drugi korak in ga imenujemo aktiviranje domene. ARNES ne registrira domen pod drugimi splošnimi vrhnjimi domenami, npr. domena.com, domena.org, domena.info, Več informacij o registraciji pod t.i. splošnimi vrhnjimi domenami kakor tudi nekaterimi nacionalnimi vrhnjimi domenami lahko najdemo pri ICANN pooblaščenih registratorjih. Splošne vrhnje internetne domene, ki niso vezane na državo izvora:.com (Commercial Organizations) komercialne organizacije,.edu (Educational Institutions) Izobraževalne ustanove,.gov (Government Organizations) vladne organizacije,.org (Nonprofit Organizations) neprofitne organizacije, Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 13 od 46

14 .net (Internet Acess Providers and Network Backbone Systems) ponudniki internetskih storitev in upravljavci glavnega omrežja,.mil (Military Organizations) vojaške organizacije,.aero (Airlines, Airports) za strani letalskih družb,.coop (business cooperatives such as credit unions) strani različnih organizacij, ki sodelujejo med seboj,.museum (Museums worldwide) za muzeje po svetu,.name za posameznike, osebne spletne strani,.pro za strokovnjake različnih strok, npr. pravniki, zdravniki,...,.biz za strani podjetij - alternativa domeni.com,.info splošna domena za katerikoli namen. Vir: sc URL Vsako spletno mesto (angl. Site ali tudi Web Site) ima svoj spletni naslov, ki mu pravimo tudi URL (Uniform Resource Locator). Začne se s kratico (http angl. HyperText Transport Protocol). Kratica določa vrsto uporabljenega protokola in pove programu, brskalniku, s katerim pregledujemo spletne strani, da se želimo povezati s spletnim dokumentom. Tej kratici sledita dve poševnici, nato pa domena gostitelja, ki se konča s pripadajočo vrhnjo internet domeno (npr..com). Temu sledi poševnica in oznaka poti do imenika na strežniku, kjer se nahaja iskani spletni dokument. Vir: Elektronska pošta Elektronska pošta je eden najosnovnejših načinov uporabe interneta. Omogoča prenos sporočil med uporabniki. V ta namen je bil izdelan skupek protokolov, ki skupaj tvorijo MTS Mail Transter System (sistem za prenos pošte), internet uporablja kot sredstvo za prenos podatkov. Pogoj za uporabo elektronske pošte je poleg dostopa do interneta poštni predal, ki nosi njegov naslov. Elektronska pošta je najbolj priljubljen način komuniciranja na internetu, ki že izpodriva navadno papirnato pošto, predvsem na univerzah, v šolah in podjetjih. Elektronska pošta je osnovna zmogljivost interneta, hkrati ena najuporabnejših. Vsak posameznik, ki je povezan z internetom, ima lahko svoj poštni naslov (elektronski naslov oziroma ). Če želimo nekomu poslati elektronsko pošto, moramo poznati njegov naslov in vtipkamo vsebino. Obstaja množica odjemalnih programov za različne računalniške sisteme. Ker je elektronska pošta priljubljena, postajajo ti programi čedalje močnejši in preprostejši. Elektronska pošta ni primerna le za poslovno rabo, ampak je tudi imeniten način za ohranjanje stikov s prijatelji, ki živijo dlje kot seže krajevni telefonski klic. Tisoč ljudem je pomagala, da so ostali povezani s prijatelji tudi po tem, ko so se preselili. Ta tip pošte je zelo primeren za krajša in pomembna sporočila. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 14 od 46

15 Prednosti elektronske pošte: 1. Takojšnja dostava: Znotraj istega omrežja e-pošta potuje do naslovnika navadno le nekaj sekund. Čas, potreben za prenos e-pošte v oddaljene kraje, je različen, toda sporočila ponavadi prepotujejo tisoče kilometrov v manj kot minuti. 2. Preprosta organizacija: Sporočila lahko shranjujemo v datoteke (kot pismo v kuverto pri navadni pošti). Prednost datotek je, da lahko hitro najdemo staro sporočilo in v tem sporočilu posamezne besede, ki nas zanimajo. 3. Skupinska pisma: Sporočilo lahko napišemo samo enkrat, nato pa ga pošljemo različnim ljudem, ne da bi ga znova in znova tipkali (ali ga, kakor pri papirnatih pismih, fotokopirali). Spreminjajoči se obraz komunikacij: Kljub vsem prednostim tovrstna pošta postavlja na glavo celoten način komuniciranja med ljudmi. Precej lažje je poslati sporočilo, dolgo tri vrstice, prek interneta kot napisati pisemce, opremiti ovojnico z naslovom in plačati poštnino. Elektronska pošta ima veliko prednosti in slabosti, vendar vse bolj izpodriva navadno (papirnato) pošto. Vir: Prihodnost interneta Internet je relativno mlad, saj se je njegov največji razvoj začel šele pred dobrimi desetimi leti, ko je začel postajati priljubljen med navadnimi uporabniki. Prvotne težave so ga pestile zaradi premajhne propustnosti linij, po katerih so se pretakali podatki, in zaradi pomanjkanja uporabnih vsebin, dragih povezav in ostalih stroškov. Danes za relativno malo denarja dobimo dovolj za vse potrebe povprečnega in bolj zahtevnega uporabnika. Ogromno je spletnih strani, med katerimi je le peščica uporabnih, vse druge so balast svetovnega spleta. Spletno trgovanje ni zaživelo zaradi številnih zlorab številk kreditnih kartic, poleg tega je veliko težav povzročala počasnost povezav, ki je hkrati onemogočala multimedijsko pestrost spletnih strani, ki so ostale na precej preprosti ravni. Ena od rešitev je hitr širokopasovni dostop do interneta in s tem uporaba pestrejših vsebin. Ta je cenovno in fizično dostopen le peščici uporabnikov. Prihodnost interneta ni zgolj v svetovnem spletu, ki je del njegovega razvoja. Medmrežne povezave postajajo del tudi drugih naprav, ne le osebnih računalnikov. Eden od prvih poskusov je bil WAP v mobilnih telefonih, kjer so bile težave z skromnimi vsebinami in hitrostjo. Že naslednje generacije mobilne telefonije, sedaj GPRS in UMTS, omogočajo večjo uporabo interneta prek brezžičnih povezav, poleg tega naj bi bila prek omrežnih povezav povezana tudi večina gospodinjskih naprav. Večje hitrosti bodo omogočale prenose večjih količin podatkov, kar bo pomenilo tudi bolj sofisticirane in preciznejše želje posameznika po interesni zadevi. Internet bo v prihodnosti lahko zelo revolucionaren in bo resno prodrl v pore družbe. Velika pričakovanja so v finančnem sektorju, saj velika večina bank že ponuja storitve prek svetovnega spleta in prek brezžičnih naprav. Toda uporabnikov je razmeroma malo, saj bankam še ni uspelo najti prave poti, kako prepričati stranke, da bi vse transakcije opravile prek interneta. Večji delež naj bi si odrezala zabavna industrija, saj je moč večino zabavnih vsebin digitalizirati. Trenutna težava so majhne hitrosti povezave. Te onemogočajo Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 15 od 46

16 prenos slike, še posebej take z visoko resolucijo. Druga težava, s katero se ubada industrija zabave, pa je, kako prodajati vsebine oziroma kako na ta način nasploh veliko zaslužiti. Internet naj bi v prihodnosti prispeval veliko novosti tudi v zdravstvu, toda tu gre najpogosteje za institucionalne ovire, saj sta pri tem pomembni stroka in tudi država. Druga bi morala postati koordinator izvedbe takšnih projektov. Online zdravniki bi bili dobrodošla pomoč predvsem pacientom v oddaljenih krajih in drugim, ki potrebujejo samo kakšen nasvet. Takšni zdravniki bi lahko na podlagi opisa simptomov postavljali diagnoze. Naprave, potrebne za preživetje kroničnih bolnikov bi lahko prek interneta sproti obveščale zdravnika o stanju pacienta. Nekatere od teh stvari že potekajo, a tu je vedno problem financiranja projektov in realizacija v praksi. Elektronske trgovine so si od interneta veliko obetale, uspelo pa jih je bolj malo. Še vedno velja, da je s prodajo prek spleta precej manj stroškov kot pri klasični prodaji, a zaenkrat potencialni kupci na splošno ne zaupajo dovolj v varnostne sisteme. Glavna prednost klasičnih trgovin je videnje želenega blaga v treh dimenzijah in otipanje blaga, česar nam internet ne omogoča. Novost interneta je izobraževanje prek interneta, ki so se ga lotile tudi nekatere uglednejše univerze. Toda za zdaj komunikacija poteka še precej na brezosebni ravni, kar študentom in profesorjem povzroča veliko preglavic. Bolj kot v izobraževanje so oči uprte v tako imenovano elektronsko državo. Večina zahodnih držav in tudi Slovenija ima vizije in programe, kako naj bi potekala elektronska komunikacija med državo in njenimi državljani, ki bi se s tem rešili bremena birokracije. Vse pa je bolj na papirju kot v splošni uporabi, ker so pač te zadeve povezane z ogromnimi stroški. Toda večina držav je glede tega precej optimistična. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 16 od 46

17 3. POTEK IN METODOLOGIJA DELA 3.1 Izdelava koncepta Prenove spletne strani smo se lotili celovito in najprej določili kaj želimo od osnovne ideje prek vsebinskega in oblikovnega koncepta do končne izvedbe. Osnovni koraki pri nastajanju spletne strani so bili: določili smo namen internetne strani oziroma kaj naj bi predstavljala; kaj so primarni cilji našega podjetja na internetu; kakšna je strategija za doseganje teh ciljev; določili smo ciljne skupin, ki jim je stran namenjena; določili vsebine in funkcionalnosti, ki jih na internetu ponudimo posameznim ciljnim skupinam; določili organizacijo in arhitekturo predstavitve; pripravili materiale; se dogovorili za oblikovni in tekstovni zasnovi; izvedli računalniško predstavitev in vključitev v internet. Po zaključku izdelave spletne strani sta najpomembnejša: predstavitev in promoviranje spletnega naslova ter redno vzdrževanje in dopolnjevanje strani. 3.2 Izbor vsebin, informacij in storitev V podjetju smo napravili analizo o izboru vsebin, ki bodo predstavljene na spletni strani. Odločili smo se, da mora biti spletna stran vizualno dovršena in všečna. Vsak izdelek, predstavljamo z vsemi barvami, velikostnimi številkami, s sestavo materiala in ceno. Na prvi strani bodo vedno predstavljeni izdelki, ki so aktualni za določen čas v letu (primer: jesen, zima izdelki iz krzna, pomlad poletje izdelki, ki so primerni za toplejše dni). Na tak način kupca pritegnemo že s prvo stranjo, nato si ogleda še ostale izdelke. Poleg osnovnih informacij o podjetju Dal smo dodali še stran z navodili, kako naročiti izdelek, kaj narediti v primeru reklamacije in kako je z varovanjem podatkov Določitev strukture spletnih strani Strukturo spletnih strani Dal smo si zamislili po zgledu struktur elektronskih trgovin s čevlji, ki se uporabljajo na internetu. Zasnova spletnih strani temelji na porazdelitvi vsebinskih celot. Spletne strani s skupnimi značilnostmi uredimo v skupine tako, da lahko vsaki priredimo predstavnika, ki ga poimenujemo skelet. Skelet določa "okvir" spletne strani, vanj, glede na opravljeno porazdelitev in vsebinsko odvisnost vstavljamo vsebinske celote. Razložimo osnovne značilnosti grafične podobe skeleta spletnih strani. Razdeliti Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 17 od 46

18 vsebine na soodvisne vsebinske celote ni enostavno opravilo. Pojm vsebinske celote je relativna kategorija. Odvisnosti med vsebinskimi celotami je običajno veliko več, kot je vsebinskih celot. Tako se pogosto znajdemo v položaju, ko je treba poenostaviti (reducirati) vsebinske povezave med vsebinskimi celotami, na škodo celovitosti zapisa. Na vprašanje, koliko vsebine vnesti na posamezno spletno stran, ni enoznačnega odgovora. Vendar je za zasnovo spletnih strani odgovor nujno potreben. Veliko vsebinskih celot na spletnih straneh ali kar celoten dokument pogojuje drugačno zasnovo kot posamezna, dokaj elementarna vsebina na spletnih straneh. Spletne strani omogočajo povezovanje vsebinskih celot glede na vsebinske odvisnosti. Porazdelitev vsebinskih celot na spletnih straneh je določena vnaprej. Tako lahko spletna stran obsega le en stavek, odstavek, poglavje ali celoten dokument. Spletna stran, s katere so dostopne (ne nujno neposredno) vse strani spleta, je naslovnica (home page) spleta. Naslovnica, tudi vsaka spletna stran spleta ima enoličen spletni naslov, izvorno poimenovan Universal Resource Identifier (URI). Uvodna stran je prva stran, ki jo naš obiskovalec vidi, ko nas obišče na spletu. Takoj na prvi strani moramo obiskovalca prepričati, da na strani ostane. Vzbuditi mu moramo zanimanje, da nadaljuje svoj ogled. Povedati mu je potrebno, kaj lahko storimo zanj in kaj bo pridobil. Seveda je odvisno od tega, ali je ciljni obiskovalec ali le naključni gost. Uvodna stran naj ne bi bila preprosto stran samo z našim logotipom in napisom Dal. Ali bi s takšno stranjo vzbudili v obiskovalcu željo, da si ogleda naše vsebine? Absolutno ne! Osredotočeni moramo biti na naše potencialne uporabnike. Že na uvodni strani moramo obiskovalca voditi do strani, kjer bo našel, kar ga zanima. Na zadnjih straneh je potrebno na obiskovalca narediti dober vtis in ga prepričati, da se bo še vrnil. Težava je v tem, da je zaključna stran lahko katera koli podstran, zato moramo na vseh straneh vzbujati željo po vrnitvi. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 18 od 46

19 4. PROGRAMSKA OPREMA 4.1 Predvideni programski jeziki HTML statične strani HTML je jezik, ki se uporablja za pisanje spletnih strani. Jezik je sestavljen iz nabora posebnih oznak, ki so neodvisne od platforme. HTML je razvil Tim Berners - Lee iz Evropskega laboratorija fizike delcev v Ženevi (CERN). Avtor prve različice jezika HTML, Tim Berners-Lee, je oblikoval enostaven označevalni jezik. Za osnovo mu je služil jezik SGML (Standard Generalized Markup Language), s katerim je možno opisati poljubni označevalni jezik. Značilnost jezika HTML je enostavnost. Ker je jezik HTML zasnovan tekstovno, z minimalnim številom oznak, se ga lahko vsakdo hitro nauči in s poljubnim urejevalnikom besedila napiše lastni dokument. Tako so naenkrat vsi začeli objavljati lastne HTML dokumente in splet se je razcvetel. Z rastjo spleta so naraščale potrebe po dodatnih oznakah v jeziku HTML. Ker Tim Berners - Lee ni bil pripravljen prevzeti nadaljnega razvoja jezika HTML, so to storili proizvajalci pregledovalnikov. Časi HTML-ja 1.0 so že davno mimo. Zdaj je HTML v različici 4.0, na voljo pa je tudi ogromno dodatkov in izboljšav. Z izdajo novih različic pregledovalnikov so proizvajalci dodajali nove oznake in jezik se še vedno razvija v drugih različicah, kot so XHTML, DHTML, VML, skupaj s spletnimi brskalniki. HTML dokument je tako imenovani ASCII dokument, ki ga oblikujemo s tekstualnimi urejevalniki, kot sta Notepad (beležnica) v Windows okolju ali včasih z Edit v DOS-u. Z razmahom svetovnega spleta so se pojavili tudi HTML urejevalniki, ki nam omogočajo, da v WYSIWYG (What You See Is What You Get) načinu oblikujemo HTML dokumente. Osnovne sestavine HTML dokumentov (spletnih strani) so elementi, kot so glava dokumenta, tabela, odstavek, seznam itd. Z oznakami HTML jezika pregledovalnikom spletnih strani povemo, kako naj prikažejo posamezne elemente. Za pisanje oznak veljajo nekatera preprosta pravila: - oznaka je vedno zaprta med znakoma za večji in manjši <oznaka>; - oznaka velja od mesta klica do mesta preklica, za preklic oznake pred oznako postavimo poševnico / (<H1>...</H1>); - nekatere oznake in elementi lahko vsebujejo tudi različne pomenske atribute - <P ALIGN=Center>...</P>; - oznake niso občutljive na velike ali male črke - <TITLE> = <title> = <TiTlE>. Nekaterih oznak nekateri pregledovalniki ne prepoznajo, zato jih takrat enostavno ignorirajo. Standard HTML je osnovan zelo neprilagodljivo, saj je bil ustvarjen z namenom predstaviti vsebino, brez razlage o pomenu vsebine. Jezik HTML predstavlja podatke na nestrukturiran način, zato je za obdelavo podatkov potreben precejšen napor (procesiranje). Primeren je kvečjemu za uporabo z nezahtevnimi aplikacijami, kjer obdelamo le nekaj podatkov, ni pa primeren za prenos in obdelavo velike količine podatkov. Jezik HTML je ustrezen format za kratke dokumente, saj vsebuje vse potrebne oznake (naslov, odstavek, seznam ), za predstavitev kratkih člankov, poročil, seznamov, ni pa ustrezen format za zapis in izmenjavo strukturiranih vsebin. HTML je narejen tako, da se ga je enostavno naučiti, saj so oznake in njihov pomen določene že vnaprej. Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 19 od 46

20 Vir: PHP dinamične strani PHP (Hypertext Preprocessor) je zelo popularen skriptni programski jezik, ki spletnim razvijalcem omogoča hitro ustvarjanje dinamičnih spletnih aplikacij in ga vključimo v opisni jezik HTML. To nam omogoči izdelavo dinamičnih spletnih strani, te so osnova za široko paleto storitev, ki jih danes najdemo na spletu. PHP je nekakšen naravni izbor za pripravo dinamičnih spletnih strani, ki jih streže spletni strežnik Apache. Danes že skoraj vsakdo pozna svetovni splet in stvari, ki se jih tam dobi. Dinamična vsebina strani, dostop do zbirk podatkov in druge podobne stvari so bile za ''navadne smrtnike'' včasih le nekaj oddaljenega. Danes je stvar precej drugačna. Na platformah Unix ima strežnik Apache podporo za jezik Perl in več različic jezika PHP (Apache in PHP lahko uporabljamo tudi na platformah Windows), Microsoft pa je razvil ActiveX in ASP. Kaj je PHP? Strokovnjaki pravijo, da je PHP HTML-embedded scripting language. Se pravi PHP skriptni jezik, ki je vključen v opisni HTML jezik. Vse skupaj se odvija v spletnem strežniku. Nekdo "prideska" na našo spletno stran, spletni strežnik zaradi končnice datoteke (.php ali.php3) zažene interni tolmač PHP, ki to stran obdela in kot rezultat opisni jezik vrne HTML-ju, ki ga zna prikazati skoraj vsak spletni brskalnik. Koda PHP se izvaja na spletnem strežniku in ne na odjemalčevem brkljalniku. To pomeni, da odjemalčev brkljalnik ne ve, da je uporabljen PHP. PHP-jev predprocesor izvaja vso kodo med: <?php in?> PHP je podoben ASP na Microsoftovih spletnih strežnikih. Oba jezika pišemo v obstoječe strani HTML, ki jih strežnik obdela, preden jih pošlje uporabniku. Spletni strežnik za začetek kode PHP uporablja znak. Vse kar je med oznakami za začetek in konec, se šteje za kodo PHP, ki jo obdela naš strežnik. Danes imamo na voljo že različico PHP 4.0.0, ki je v marsičem boljša od različic 3.x, saj podpira tudi seje (sessions), ki jih doslej ni bilo. Na ta način nam je olajšano pisanje spletne trgovine in podobnih namenskih programov. Glede na hitrost izvajanja je PHP4 vsaj 50 % hitrejši od njegovega predhodnika. Za različico, ki deluje kot dodatni modul spletnega strežnika Apache, pa je na voljo tudi Zend Optimizer ( ki omogoča še hitrejše izvajanje kode. Prednosti PHP-ja: PHP je poln programski jezik. Podpira dostop do različnih tipov podatkovnih baz. Podpira storitve kot so IMAP, POP3, NMTP in HTTP. Lahko se izvaja na različnih platformah (Linux, FreeBSD, Windows,...). PHP se lahko konfigurira tako, da teče v CGI izvedljivem načinu. Lahko se inštalira kot modul za Apache ali pa razširitev ISAPI. Zato deluje PHP skoraj z vsemi spletnimi strežniki, od Apacheja na Linuxu do IIS na Windows NT. Vir: Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 20 od 46

21 4.3 Orodja za izgradnjo spletnih strani Macromedia Dreamweaver MX Je predstavnik nove generacije spletnih orodij. Program Dreamweaver je produkt podjetja Macromedia, ki izdeluje orodja za razvoj spletnih strani. Poleg ostalih orodij vsebuje spletni urejevalnik Dreamweaver MX, spletni slikarski program Fireworks MX in razvojno okolje ter strežnik za spletne programe CoIdFusion MX. Skupni imenovalec družine izdelkov MX je združitev oblikovalskih in razvojnih orodij za izdelavo spletnih programov, kar je naslednja smer razvoja spletnih vsebin. Kot pravo orodje tega tipa se lahko pohvali s podporo za širok nabor standardov, kot so HTML, XHTML, ASP, ASP,NET, JSP in PHP. Paket vsebuje vnaprej pripravljene predloge, kodo za spletne programe ter interaktivne spletne strani, ki močno poenostavijo razvoj rešitev. Ključno orodje za razvoj rešitev je Dreamweaver MX, ki je več, kot le urejevalnik. Dreamweaver je začel svojo pot kot eden izmed vizualnih urejevalnikov spletnih strani. Po tretji večji prenovi je postal dovolj zmogljiv, da je postal najbolj priljubljeno»orožje«oblikovalcev spletnih strani. Macromedia je kmalu ponudila še izboljšano različico UltraDev, ki je bila dopolnjena s pripomočki za programerje dinamičnih spletišč. Tudi ta je bila v javnosti dobro sprejeta in četrti rod, Dreameawer MX, je enoten izdelek za oblikovalce, programerje in arhitekte spletišč. Med paletami so številne novosti, precej izboljšane pa so tudi stare, kot na primer paleta za urejanje slogov CSS (Cascading Style Sheet). Ta zdaj vizualno loči sloge, določene v zunanji datoteki, od tistih, ki so določeni v samem dokumentu. Urejevalnik slogov, s katerim preprosto pregledujemo in spreminjamo vse nastavitve sloga, pozna številna nova določila, med njimi tudi precej določil iz standarda CSS 2. Urejevalnik spletnih strani za prikaz spletnih strani uporablja lastno rešitev, ki je v prejšnji različici Dreamweaverja delovala izstopajoče (še posebej v Oknih), saj je bila privzeta pisava izbrana nenavadno. Upodobitev spletnih strani v novem Dreamweaverju je bolj podobna dejanski spletni strani, seveda pa je mogoče videti še kup simbolov, ki vizualno označujejo posebne prvine spletne strani. Ena izmed palet nosi cel kup koščkov pripravljene kode v HTML ali skriptnem jeziku, s katerim lahko hitro in učinkovito dosežemo določeno funkcionalnost. Dreamweaver ohranja tudi dodajanje»obnašanj«(behaviours), kot so: predvajanje zvoka, prikaz priročnega menuja, dinamična zamenjava slik Zaradi zelo velike priljubljenosti orodja je zelo živahna tudi spletna skupnost, povezana z Dreamveawerjem, ki jo Macromedia podpira s posebnim spletiščem. Dreamwever MX pa se zna povezati z njim s posebnim orodjem, Extensions Manager, tako da lahko dinamično dodajamo nova vedenja, izseke kode, palete in celo programske razširitve. Dreamweaver MX podpira veliko število spletnih tehnologij. O tem priča pogovorno okno za nov dokument, ki nam lahko ponudi vnaprej pripravljene predloge za različne vrste spletnih strani. Že ob namestitvi jih je na voljo cel kup, dodajamo pa lahko tudi nove. Nabor različnih tehnologij je zares impresiven: ColdFusion, ASP, ASP.net, JSP in PHP. Urejevalnik kode ponuja vrsto dobrot. Za vse podprte tehnologije je na voljo barvno označevanje skladnje. Pri vnosu oznak HTML, CFML (ColdFusion) in ASP.net nam pomaga seznam za samodejno dopolnjevanje kode, v katerem hitro najdemo želeni atribut, ga nastavimo na izbrano vrednost. Poleg tega je na voljo tudi urejevalnik v posebnem oknu, v katerem so zbrana vsa določila oznake in celo sprotna pomoč zanjo. Tako kot na vizualni del urejevalnika lahko tudi v del s kodo, z nekaj kliki miške dodamo izseke delujoče kode in različna»obnašanja«. Med drugim Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 21 od 46